doma
in

IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
leto ii
Ob
8. marcu
8. marec — dan žena je nedvomno pomemben dan za žene, kakor za celotno družbeno skupnost. Tega dne leta 1909 so socialisti v ZDA na javnih demonstracijah terjali volilno pravico tudi za ženske. Zato so naslednje leto na predlog Klare Zetkin, socialist-ke, na svoji drugi mednarodni konferenci v Kopenhagenu razglasile prav 8. marec za mednarodni borbeni dan žena. Zene socialistične Jugoslavije so si priborile svoje pravice in so enakopraven člen v verigi družbeno političnega dogajanja in delovanja. Vendar, žene bodo morale še več. še smeleje in pogumno premagovati zaostalost, stare navade in se vključevati v utrip vsakdanjega burnega življenja socialistične Jugoslavije. Mesto žene naj bo danes V komuni, v vseh njenih organih upLavticiuia in naj enakooravno z možem deluje na vseh področjih. Iskrene čestitke vsem ženam v občini!
Planiranje in delovni kolektivi
LENART, 22. FEBRUARJA 1962
ŠTEV. 3
Občinska konferenca. za družbeno aktivnost žena
Izobraževanje in razbremenitev žena za družbeno politično delo
V soboto, 10. februarja je bila občinska skupščina konference za družbeno aktivnost žena, katere se je udeležilo tudi več predstavnikov družbeno političnega življenja v občini. Med njimi Ivan Alt, Vinko Plevnik, Kosi Gabrijel in drugi. Med delegati je bilo polovico moških in polovico žensk. Po izvolitvi organov konference je Danica Cvar, predsednica komisije za družbeno aktivnost žena prebrala regrat: »Mesto in vloga žsne v družbenem ž'vlieniu-«. Za tom referatom je Janko Kobler, član te konrsne prebral rererat 0 k-r-niovnih skuonost;h. otroških igrišč;h ;n vzgoinovars+venih ustanovah. Iz referata tov. Danice Ovar povzemamo nekaj najpomembnejših misli: »Ne moremo rvreko dei-s^vr. da moramo v borbi za res-jvčno in Dinol.no enakopravnost ž^ne in moža reš;ti še vrsto vprašani. Položai družine se sicer no-praviia iz dneva v dan. v°ndar družina s svojim b'°m°nnm še vedno pritiska s pretežnim d°lom na ž°no. Še vedno so ostanki konzervativnega gledani a in ostanki lastninskih odnosov, ki so posebno močni na podeželju. Ne moremo zapreti oči pred dejstvom, da še vedno obstaja konflikt med vlogo
žene v družbi in obvezo v gospodinjstvu. Ženske vedno bolj težijo po zaposlitvi, kar je pozitivno, saj se s tem utrjujejo proizvajalne sile družbe in se ustvarja dejanska enakopravnost žene. Takšen razvoj nujno terja razbremenitev žene v gospodinjstvu, njeno izobraževanje, pridobivanje ustrezne kvalifikacije itd. Današnja tehnika in razvoj zahtevata širše in elastičnejše reševanje problemov kvalifikacije žena. Zene tudi ne moremo obravnavati ločeno od vsega našega družbenega življenja. Če analiziramo stanje v občini, lahko ugotovimo, da je prišlo do nove delitve dela med moškim in žensko. Zaradi tega je prišlo predvsem zaradi zmanjšanja števila kmečkega prebivalstva. Ni čudno, da najdemo ženo pri vseh delih in tudi tistih težkih opravilih, ki so jih svojčas ooravljali le moški. Moški se še vedno postavljajo na čelo svojega gospodarstva. Pozabljajo pa na to, da tudi ženske delajo na travniku s koso v roki, s sekiro v gozdu, orjejo itd. Poleg tega pa še skrbijo za svinjerejo, kokoši, vrtnarstvo in za vse notranje gospodinjstvo.
Dejstva kažejo, da bo nekmetijskega prebivalstva tudi v naši Nadaljevanje na 2. strani 9 ©
Gospodarjenje v nekaterih naših podjetjih in ustanovah je bolj Stihijsko kot plansko, kar jasno kažejo zaključni računi. Vse kaže, da smo o teh vprašanjih doslej premalo razpravljali, kajti sicer se ne bi moglo zgoditi, da gospodarska organizacija vso leto posluje brez vsakega plana. V očah nekaterih direktorjev, upravnikov, računovodij in ostalih vodilnih ljudi je plan še vedno postranska stvar, čeprav vemo, da je tudi socialistično gospodarstvo plansko gospodarstvo. Tudi slabe izkušnje gospodarjenja nas v tem pogledu niso izučile. Naša podjetja in ustanove čestokrat sestavljajo plane zato, ker jih morajo predložiti upravnim organom občine ali banki. Plan pa sestavlja le nekaj ljudi, ki se smatrajo toliko strokovnjaki, da izključujejo razprave z delovnimi kolektivi in organi upravljanja.
V začetku avgusta preteklega leta je oddelek za gospodarstvo občine poslal vsem gospodarskim organizacijam osnutek perspektivnega razvoja za razdobje 1961 Nadaljevanje na 2. strani 9
Tudi ženske se uveljavljajo v proizvodnji. Na sliki: Delavki v tovarni usnja
BRALCI POZOR —
Nekateri bralci zadnji čas odklanjajo glasilo »Domače novice«, zaradi nejasnosti glede cene. Tokrat sporočamo bralcem, da znaša letna naročnina časopisa »Domače novice« 400 dinarjev, za inozemstvo pa 800 dinarjev, ne pa
BRALCI POZOR —
400 dinarjev mesečno kot se širijo govorice. Naročnino bomo tudi letos pobirali po pismonoših. Novi tekoči račun se glasi: NB Lenart, štev. 604-14-9-973.
Ime računa Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis.
Letos bo 31.000 brigadirjev gradilo 95 km sodobne avtomobilske ceste v Srbiji.
FLRJ je že septembra lani na beograjski konferenci priznala alžirsko vlado, sedaj je vlada Francije zahtevala, da odpo-kličemo našega veleposlanika v Parizu.
• Skupščina Ljudske republike Slovenije je na zasedanju sprejela resolucijo o gospodarskem razvoju Slovenije.
-	Vsi sveti pri ljudskem odboru Lenart so temeljito pretresli osnutek perspektivnega plana razvoja občine za obdobje petih let.
-	Predsednik kongoške vlade Adula je na obisku v ZDA. Tam se je sestal tudi s predsednikom Kennedyjem. V kratkem bo obiskal tudi Sovjetsko zvezo.
-	Maribor in okolico je obiskala delegacija federacije KP Italije iz Trsta. S tem so se okrepile vezi, pretrgane po letu 1948.
-	Rudniška nesreča v Luisent-halu (Zahodna Nemčija) je zahtevala 305 žrtev.
-	V Ljubljani se je vršil V. kongres Zveze študentov Jugoslavije.
-	Bivšega podpredsednika kongoške vlade Gizenga so znova premestili v drug zapor. Krožijo tudi glasovi, da ga počasi zastrupljajo,
-	Napredne sile Francije so organizirale velike demonstracije v Parizu zoper naraščajočo fašistično nevarnost. Demonstrante je policija zverinsko napadla ter je bilo več smrtnih žrtev.
-	Argentina je prekinila diplomatske odnose s Kubo. To dejanje je bilo storjeno pod močnim pritiskom vojaških sil.
-	Edvard Kardelj in Peter Stam-bolič sta obiskala Velenje.
-	Sovjetska • zveza je izpustila na svobodo ameriškega pilota Powersa. ZDA pa sovjetskega polkovnika Abela. Oba sta bila obsojena zaradi vohunstva. Zamenjava je bila izvršena v Berlinu.
-	Hruščev je poslal pismo predsedniku ZDA Kennedyju: v njem predlaga sestanek najvišjih državnikov vzhoda in zahoda. Sestanek naj bi bil v Švici.
-	Na Pohorju se je zbralo 70-preživelih pripadnikov slavne XIV. divizije. V prijetnem vzdušju so obujali spomine na zmagovite boje.
-	Predsednik Tito je iz Združene arabske republike prispel te dni na neuradni obisk v Sudan.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska cesta 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din. inozemstvo 800 din — t prava »Domačih novice Lenart, Ptujska 3 — Tekoči račun pri NB Lenart štev. 604-14-9-973 — Ime -računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Celje
Nadaljevanje s 1. strani O do 1965 s prošnjo, da o tem razpravljajo organi upravljanja in delovni kolektivi. Zgodilo se je, da do ro-ka niti po roku nobena gospodarska organizacija ni sporočila svojih pripomb, ker o predlogu ni nihče razpravljal. Ponekod sploh niso vedeli, da imajo program. Primer je očiten predvsem na kmetijskem gospodarstvu Lenart. Delavska univerza bi verjetno morala v tem pogledu narediti precej več. Morda bi bilo umestno pripraviti vsaj en seminar o pomenu planiranja in oo-sledicah neplanskega gospodarjenja. Gospodarske organizacije pa bo potrebno tudi poučiti, da so dolžne brigati se za razvoj celotne občine in ne samo za lastno podjetje.
Nadaljevanje s 1. strani © ©
občini vedino več, ki pa bo zahtevalo tudi več kmetijskih pridelkov. Edini izhod je v povečanju produktivnosti dela, boljši organizaciji dela, v večjih ha donosih. Vsekakor se bo potrebno sprijazniti s pogodbenim kmetijskim sodelovanjem. Omogočiti bo potrebno proizvodnjo na večjih kompleksih, ob sodobni uporabi mehanizacije in agrotehničnih ukrepih. V občini je le 15 % žensk članov kmetijskih zadrug. Ženske kot proizvajalke niso enakopravno zastopane v članstvu zadrug. Upoštevajoč možnosti postati član kmetijske zadruge ugotavljamo, da je možnost dana le moškim, ki so gospodarji in razpolagajo z zemljo. S kulturami, s katerimi pa
se ženske ukvarjajo, pa zadruge ne sklepajo pogodD v kooperaciji. Tudi pravila zadrug so tako toga, da skorajda ne dopuščajo ženskam članstva v zadrugi. Po podatkih je okrog 50 % žsna zaposlenih na družbenih posestvih. Ce pa analiziramo kvalifikacijski sestav, ugotovimo, da je 75 % žena nekvalificiranih. Na splošno se kaže potreba po kadru v kmetijstvu z nižjo izobrazbo. Pojavljajo se novi samostojni kmetijski poklici. Vzporedno s tem pa se kaže potreba po novih metodah in načinu izobraževanja. Pristopiti bo potrebno k izobraževanju na delovnem mestu. V kmetijske šole bo potrebno pošiljati tudi ženske, kajti dosedanja praksa kaže, da so se v kmetijstvu izobraževali pretežno moški. Pereče je stanje
glede vključevanja žena v družbeno politično življenje komune. Analiza kaže, da so ženske zastopane v glavnem v organih negospodarske dejavnosti, 'kakor, da se na gospodarstvo ne razumejo. Tako je v krajevnih odborih od 319 članov samo 8 žensk. Porazno je tudi dejstvo, da je v ljudskem odboru samo ena ženska, medtem ko je večina žena v svetu za varstvo družine.«
Izvleček iz drugega referata in razpravo bomo objavili v prihodnji številki. Na skupščini konference za družbeno aktivnost žena so sprejeli pravila konference, izvolili stalno predsedstvo, sekretariat in nadzorni odboir. 9-članske-mu predsedstvu predseduje Danica Cvar.
Družbeni plan občine Lenart
Za družbeni in gospodarski razvoj v letih 1961—1965 bi naj bile upoštevane naslednje smernice in cilji:
1.	Spremeniti gospodarsko strukturo občine v korist gospodarskih panog izven kmetijstva. Kmetijstvo pa še nadalje ostane glavna gospodarska panoga.
2.	Povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh panogah gospodarstva in sektorjih lastništva.
3.	Kmetijsko proizvodnjo usmeriti v živinorejo in sadjarstvo.
4.	Preiti na sodobne načine gojenja in izkoriščanja gozdov, uvajati plantažno gojitev hitro rastočih drevesnih vrst.
5.	Povečati in modernizirati obstoječe kapacitete v trgovini in gostinstvu, izboljšati kvaliteto uslug in proučiti možnost ustanovitve manjših turističnih centrov.
6.	Povečati investicijske naložbe in jih usmeriti tako, da bo dosežena skladnost razvoja med gospodarskimi panogami in negospodarskimi dejavnostmi.
7.	Razvijati delitev osebnih dohodkov po učinku dela in uvajati sodobno organizacijo dela.
8.	Omogočiti nadaljnja povečanja osebne potrošnje in družbenega standarda.
9.	Zagotoviti nadaljnjo krepitev družbenih proizvodnih odnosov in socialističnih oblik gospodarjenja.
LETNI PORAST NARODNEGA DOHODKA ZA %
Pričakuje se, da bo družbeni proizvod porastel od 1.441,971.000 din v letu 1960 na 2.334,307.000 din v letu 1965 ali povprečno letno za 10,1%. Narodni dohodek naj bi porastel od 1.366,182.000 dinarjev v letu 1960 na 2.231,818.000 dinarjev v letu 1965 ali za 10,2% povprečno letno. Tak porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka bi zagotovil, da bi se dvignil družbeni proizvod na enega zaposlenega od 82.000 dinarjev v letu 1960 na 120.000 dinarjev
1961—
v letu 1965 ali za 11,5 % povprečno na leto, narodni dohodek od 77.000 dinarjev v letu 1960 na 122.000 dinarjev v letu 1965 ali povprečno letino za 12 % na enega zaposlenega. Pri takem gibanju družbenega proizvoda bi bil družbeni sektor soudeležen s 47%, zasebni sektor pa s 53% v letu 1965 napram razmerja 24,7 :75,3 v letu 1960. Na področju kmetijske proizvodnje, bi naj bil dosežen družbeni proizvod v višini 1.703,771.000 dinarjev v letu 1965. Družbeni sektor naj bi bil soudeležen z 29,3%, zasebni pa z 70,7%, medtem ko je to razmerje v letu 1960 bilo 15,2 proti 84,8%. Po posameznih gospodarskih panogah se predvideva, da bo porast družbenega proizvoda od leta 1960—1965 naslednji:
Indeks porasta
1960—1965
Gospodarstvo skupaj	161,6
Industrija	785,1
Kmetijstvo	135,1
Trgovina	161,8
Obrt	260,7
Gostinstvo	159,8
Pričakujejo se tudi nadaljnje spremembe v udeležbi posameznih gospodarskih panog pri skupnem družbenem proizvodu. Leta 1960 je od skupnega družbenega proizvoda odpadlo 2,7% na industrijo, medtem ko bo leta 1965 odpadlo 15,1%. Prav tako se pričakuje porast družbenega proizvoda obrti v skupnem družbenem proizvodu gospodarstva od 6,4% v letu 1960 na 10,3% v letu 1965.
POVEČANJE INVESTIRANJA V DRUŽBENO-KMETIJSKI _ SEKTOR
Zaradi minimalnih investicijskih naložb v preteklem obdobju ni bil dosežen skladen razvoj med gospodarskimi panogami na eni strani, ter med gospodarstvom in negospodarskimi dejavnostmi na drugi strani.
1965
Upoštevajoč dosežene rezultate in materialne pogoje bo potrebno v naslednjem obdobju pri izvajanju investicij upoštevati naslednje:
1.	sedanji razvoj gospodarstva in družbenega standarda narekuje potrebo povečanja obsega investicij;
2.	razpoložljiva sredstva za investicije je potrebno usmeriti tako, da bo dosežen skladen razvoj med posameznimi gospodarskimi panogami in negospodarskimi dejavnostmi;
3.	zlasti je povečati obseg investicij v družbeni sektor kmetijstva;
4.	povečati obseg investicij v gospodarski dejavnosti izven kmetijstva;
5.	krepiti odgovornost delovnih kolektivov pri uporabi skladov gospodarskih organizacij.
Po predvidevanjih osnutka perspektivnega programa, bi naj skupne investicije v naslednjih letih znašale 4.252,926.000 dinarjev od česar bi odpadlo 78,4% na gospodarske in 21,6% na negospodarske investicije. Po posameznih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih naj bi bile investicijske naložbe naslednje: v industriji 359 milijonov dinarjev, od tega 16 milijonov dinarjev za dokončane konstrukcije tovarne usnja in 343 milijonov dinarjev za gradnjo tovarne sadnih koncentratov. V kmetijstvu 2 milijardi 697 milijonov 340 tisoč dinarjev, od tega v kmetijske zadruge 222 milijonov 800 tisoč dinarjev in kmetijska gospodarstva 1 milijardo 775 milijonov dinarjev. V trgovino bi naj bilo vloženih 104 milijone 300 tisoč dinarjev za adaptacijo in modernizacijo že obstoječih in novih obratov. V obrt bo investiranih 147 milijonov dinarjev za povečanje kapacitet, dopolnitev mehanizacije in za gradnjo novih obrtnih obratov. Skupne negospodarske investicije bodo predvidoma znašale 917 milijonov 700 tisoč dinarjev in bodo uporabljene:
1. za stanovanjsko izgradnjo 472,100.000 dinarjev. S temi sredstvi se predvideva izgradnja 147
stanovanj; od tega za potrebe gospodarskih organizacij 74, za potrebe šolstva 32 ter za potrebe zavodov in ustanov 41 stanovanj;
2.	za komunalno dejavnost 100.300 dinarjev za ureditev trga Lenart, končno izgradnjo kanalizacije in vodovoda, občinske ceste, urejevanje mrtvašnic in pokopališč, ureditev avtobusnih postaj ob novi magistrali, gradnjo bencinske črpalke, elektrifikacijo v naseljih in ureditev tehtnic;
3.	za zdravstvo 98,800.000 dinarjev za gradnjo in opremo TBC dispanzerja, dispanzerja za žene, lekarno ter za opremo zdravstvenih objektov;
4.	za socialno skrbstvo 47 milijonov 700.000 dinarjev za potrebe Doma duševno defektnih, Hra-stovec - Trate;
5.	za šolstvo 150,000.000 dinarjev za gradnjo nove šole in ureditev obstoječih šol;
6.	za kulturo in prosveto 27 milijonov 900.000 dinarjev za preureditev in opremo kulturno prosvetnih domov v Lenartu in Cer-kvenjaku, nabavo ozkotračnih kinoprojektorjev ter opremo delavske univerze Lenart;
7.	3 milijone dinarjev za ureditev telovadnic in telovadišč;
8.	2,200.000 dinarjev za gradnjo novega spomenika padlim borcem v Lenartu in ureditev že obstoječih spomenikov;
.9. za javno upravo se predvideva 6,800.000 dinarjev za nabavo nove opreme, za ureditev prostorov in 80,000.000 dinarjev za gradnjo sodišča in banke;
10. 17,400.000 dinarjev za gradnjo nove veterinarske postaje v Lenartu.
Pri skupnih gospodarskih investicijah predvidevamo, da bodo gospodarske organizacije sodelovale v znesku 253,600.000 dinarjev, pri negospodarskih investicijah pa v znesku 122,600.000 dinarjev.
PORAST OSEBNE POTROŠNJE
NA PREBIVALCA ZA 32%
S predvidenim razvojem proizvodnje se bo osebna potrošnja povečala za 39% ali na prebivalca za 32%. Pričakuje se, da bodo
Program dela Občinskega odbora SZDL Lenart za leto 1962
Največ pozornosti bo posvečeno ustavi in volitvam
i osebni dohodki v gospodarstvu ] povečani povprečno letno za : 20,6%; prav tako je predvideno i nadalje povečanje osebnih do-1 hodkov zaposlenih v javni upravi i in javni službi. Za razvoj oseb-j ne potrošnje bo potrebno zlasti i razvijati trgovino, gostinstvo, ob-: rate družbene prehrane, kulturno ] prosvetne in podobne dejavnosti. ! Stanovanjske skupnosti in kra-. jevni odbori naj bi z ustanavlja-: njem raznih zborov poskrbeli za razbremenitev zaposlenih žena. ! Predviden je nadaljnji porast ^ družbenega standarda. Razpolož-' Ijia sredstva bi bilo za to potreb-: no usmeriti v stanovanjsko iz-i gradnjo, komunalo, prosveto in : zdravstvneo dejavnost. Čeprav bo : narodni dohodek v naslednjih le-' tih povprečno letno narastel za 10,2% bodo izdatki za družbeni i standard povprečno letno pove-i čani za 49%.
Sistem vzgoje in izobraževanja 1 bo potrebno prilagajati našemu i družbenemu in gospodarskemu : razvoju. Z boljšimi učnimi metodami, ob uporabi sodobnih uč-: nih sredstev je potrebno doseči, i da bo večje število učencev uspešno dovršilo osnovno šolo, kar je podlaga za nadaljnjo strokovno izobraževanje. Za predvideni porast števila učencev do leta 19G5 in za zmanjšanje pouka v izmenah bi bilo potrebno zagotoviti v nekaterih centrih nove šolske prostore. Posebni poudarek bo potrebno dati tudi televiziji, kot novi obliki posredovanja vseh informacij. V krajevnih centrih, kjer so dani pogoji, bi bilo potrebno urediti klubske prostore in dati večji poudarek knjižnicam. Za izboljšanje socialnega varstva bi bilo potrebno ustano-vTTT center za socialno delo in prenesti nanj vse strokovne zadeve s področja socialnega varstva. V okviru stanovanjskih skupnosti bi bilo potrebno proučiti možnosti za ustanavljanje vzgojno varstvenih ustanov in socialnih servisov za pomoč v družini. Nadalje bi bilo potrebno povečati skrb za borce in invalide NOB, povečati zmogljivost zdravstvenih objektov ter zdravstveno službo približati prebivalstvu. Telesnovzgojne organizacije bi naj poskrbele za vključevanje čim večjega števila delovnih ljudi, zlasti pa mladine v svoje vrste. Gospodarske organizacije, zavodi in ustanove naj bi bolj kot doslej skrbeli za stanovanja svojih delavcev in uslužbencev.
PREDVIDEVA SE ZNATNO POVEČANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH
Predvideni porast proizvodnje, krepitev javnih služb bo zahtevalo nadaljnje povečanje števila zaposlenih. Leta 1956 je bilo zaposlenih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih 828 delavcev in uslužbencev, leta 1960 1080, leta 1965 pa se predvideva, da bo zanoslenih 1430 delavcev jn uslužbencev ali za 32% več kot leta 1960. Najmočnejši porast števila zaposlenih se pričakuje v industriji zaradi predvidene gradnje tovarne sadnih sokov. Prav tako se predvideva nadaljnji porast produktivnosti dela in sicer povprečno letno za 9,5%,
Občinski odbor SZDL je pred kratkim sprejel obširen program dela, ki zajema vsa važnejša področja dejavnosti organizacije Socialistične zveze in o katerih je potrebno v občni Lenart v tekočem letu razpravljati. Program predvideva, da bi naj bili razširjeni plenumi Občinskega odbora SZDL o družbenem planu Občine Lenart za leto 1962, kooperativni kmetijski proizvodi, doseženih uspehih in nalogah, stanovanjski politiki, dejavnosti hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti, razvoju turizma, trgovine, gostinstva ter perspektive teh panog, o novi ustavi in statutu občine, problemih in nalogah, ki se pojavljajo
12. februarja je bila razširjena seja Občinskega odbora SZDL, katere so se poleg predstavnikov gospodarskih organizacij udeležili
tudi predstavniki upravnih organov občine. Na seji so razpravljali o .perspektivnem programu gospodarskega in družbenega razvoja za obdobje 1961—1965. Eno in pol urni referat je imel član Izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL tov. Rudi Pen. Po referatu se je razvila dokaj sproščena razprava, v kateri je bilo iznešenih nekaj upoštevanja vrednih predlogov. Zlasti je bilo govora o stanovanjski izgradnji za potrebe kmetijskih delavcev. Diskutanti so ugotovili, da je moderna blokovska gradnja predraga in da takih stanovanj večina delavcev ne bi bila zmožna plačevati. Po ugotovitvah seje bo vsekakor ka-zato pristopiti h gradnji cenejših stanovanj. Nekateri so tudi pred-
na področju delitve dohodka v gospodarskih organizacijah in u-stanovah, o dosedanjih uspehih in novih načinih informiranja občanov, o dejavnosti krajevnih odborov, krajevnih skupnosti in novih nalogah in o zaključkih drugega plenuma GO SZDL Slovenije.
Poleg tega naj bi Občinski odbor SZDL pripravil posvetovanja o izvajanju sklepov sej Občinskega odbora SZDL s predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov, posvetovanja s sekretarji in blagajniki krajevnih organizacij SZDL, o razširitvi članstva, problemih pobiranja in odvajanja članarine. Program nadalje pred-
lagali, da bi naj družbena posestva podelila ali za minimalna sredstva razprodala delavcem enostanovanjske ihiše, ki jih
upravljajo trenutno hišni sveti in so v' izredno slabem stanju. V bodočem obdobju bi kazalo tudi pospeševati individualno gradnjo zlasti v Lenartu ter v ta namen iz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš oddvojiti nekaj več sredstev kot v preteklih letih. Razprava o šolstvu je bila usmerjena predvsem na novogradnje šol v Cerkvenjaku, Selcih in Gradišču. V razpravi je prevladalo mnenje, da je potrebno šole graditi po prioritetnem vrstnem redu. Potemtakem bi prišla v poštev najprej šola Cerkvenjak, zatem Selce in nazadnje Gradišče. V Cerkvenjaku in Selcih naj bi bili soinvestitorji tudi sosednje občine, ker so omenjeni kraji na mejah naše občine. V razpravi so v zvezi
videva, da bi bilo potrebno sklicati posvetovanje s predstavniki društev in organizacij v zvezi z njihovimi občnimi zbori. Sklicali bi naj tudi posvetovanja v zvezi s tolmačenjem nove ustave s političnim aktivom občine in o volitvah v nove organe oblasti. V zvezi z jesensko setvijo pa bo potrebno sklicati posvet predstavnikov kmetijskih zadrug in kmetijskih gospodarstev. Program dela tudi predvideva posvetovanje o poravnalnih svetih. Nadalje določa, da bo potrebno pripraviti dvodnevni seminar za predsednike dn sekretarje SZDL. Proti koncu leta pa bo občinska konferenca Socialistične zveze.
s kulturno prosvetno dejavnostjo poudarili, da je potrebno v planiranem obdobju pristopiti k intenzivnejši obnovi propadajočih zadružnih domov in dovršim nedokončanih domov. Živahna je bila tudi razprava o trgovini. V to panogo dejavnosti so bila dosedaj namreč vložena minimalna sredstva. Kolektivi trgovskih podjetij pa tudi upravni organi občine so temu vprašanju posvetili premalo pozornosti. Na seji so ugotovili, da se delno zaradi trad.cije, pretežno, pa zaradi slabe založenosti in izbire blaga v trgovskih podjetjih steka precej sredstev v trgovska podjetja izven občine. Kolektivi trgovskih podjetij naj bi pravilnike o delitvi čistega dohodka popravili in zagotovili izdatnejša sredstva za sklade. V prihodnjem obdobju bo potrebno povečati tudi produktivnost dela v trgovini. Glede kmetijstva so zlasti predlagali, da bi bilo potrebno pogodbeno sodelovanje usmerjati v sadjarsko in živinorejsko proizvodnjo, ki postajata osnovni panogi našega kmetijstva. Umesten je bil tudi predlog, da bi glede na pomanjkanje lastnih investicijskih sredstev ta sredstva v občinskem merilu združevali in jih vlagali v najpotrebnejše objekte. Člani plenuma so razpravljali tudi o tem, da bi morda kazalo "ustanoviti neke vrste servis, v katerem naj bi se združila vsa kmetijska mehanizacija kmetijskih zadrug in družbenih posestev, ker bi se tako lahko zagotovila bolj ekonomična izraba kmetijske.mehanizacije. Ob zaključku seje je bil iznešen predlog, da se bo potrebno pri inven-stiranju opreti predvsem na lastna investicijska sredstva, ki so že zagotovljena, manj pa računati na sredstva iz okrajnih in republiških virov. To pa še seveda ne pomeni, da se ni potrebno potegovati za okrajna in republiška investicijska sredstva.
Dobra razprava o gospodarski politiki
Morda bi kazalo v tem nedograjenem zadružnem domu urediti vsaj
stanovanja?
Na pol poti
Januarja so se v vseh šolah naše občine zaprla vrata učilnic. Pričel se je zaslužen zimski odmor, ki so ga učenci že težko pričakovali v upanju, da jim bo zima v teh dneh naklonjena. Januar je že po navadi mesec zaključkov in bilanc. Tako so tudi učenci naredili nekak obračun svojega polletnega dela, ki seveda ni minil brez obljub, da bo ob koncu leta vse drugače in boljše. Trenutno imamo v občini 5 razvitih šol (z vsemi razredi) in 3 nepopolne šole (v takih sta 7. in 8. razred združena v en oddelek). Na vseh šolah je izdelalo z uspehom 81 % vseh učencev, dočim jih je skoraj 19 % slabo ocenjenih iz enega ali več predmetov. Nepopolne š:)le so se po uspehu razvrstile takole: Voličina 83.5 %, Gradišče 83.1 %, Lokavec 80,8 %. Na popolnih šolah je uspeh nekoliko slabši, so pa vse šole močno izenačene ter znaša razlika med najboljšo in najslabšo šolo komaj 2.9 %. Na jveč uspešno ocenjenih učencev izkazuje š-ila Jurovski dol, kjer je izdelalo 82,1 % učencev, sledijo šole Lenart z 80,5 %, Zg. Sčavinca z 80 %, Bene-d;Kt z 79,4 % in Cerkvenjak z
79,2 %. Ce upoštevamo, da ima od 500 slabo ocenjenih učencev kar 209 le eno slabo oceno, smemo upati, da bo uspeh ob koncu šolskega leta precej porasel. Ob letošnjih uspehih vsekakor ne smemo iti mimo požrtvovalnega dela naših učiteljskih izborov, ki so storili mnogo več, kot zahteva gola uradna dolžnost. Od 2682 učencev, kolikor jih obiskuje naše šole, jih je kar 1289 dobivalo dodatno pomoč izven učnih ur, kar je vsekakor v precejšnji meri vplivalo na doseženi uspeh. Precej učencev se je izživljalo tudi v raznih interesnih krožkih, ki jih v glavnem povso.d vodi učiteljstvo. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da so novo izvoljeni šolski odbori krepko posegli v delo na izobraževalno vzgojnem področju. Posebej je omembe vredno to, da narašča interes staršev za šalo. To dokazujejo številni in dobro obiskani roditeljski sestanki pa tudi šolski obisk, saj znaša v povprečju kar 96 %. Zamude gredo predvsem na račun raznih obolenj, ki terjajo čimprejšnje sistematične zdravstvene preglede šolskih otrok.
Tudi učenci so učili in izpraševali
SVOJEVRSTEN ODNOS
Na neki konferenci se mi je porodila misel o pisanju tega sestavka. Namreč navzoči so vneto razpravljali o vrsti vprašanj in problemov, medtem ko je eden takoimenovanih vodilnih mož z vso pozornostjo prebiral časopis in sploh ni posvečal nobene pozornosti diskutantom. čeprav so se nekatere stvari tikale tudi njegovega resora. Take stvari opažamo na raznih sejah in sestankih. Nekje prebirajo časopis, drugje na ves glas med seboj disku-tirajo, spet drugje pisarijo listke. Zgodi se tudi, da rešujejo pošto itd. Morda bi kdo podvomil v smisel tega sestavka. Vendar ali se vam ne zdi, da se na primer
kmetovalec čuti do neke mere zapostavljenega, če ga ne poslušajo vodilni ljudje, ki so navzoči, kajti on to prav gotovo želi in z vso pravico pričakuje.
ZAPRTI V SVOJ KROG
Bila je seja Občinskega odbora SZDL. Na njo so bili povabljeni tudi predstavniki gospodarskih organizacij in ustanov. Nekaj jih je prišlo, medtem, ko so se nekateri opravičili, ker so imeli veliko drugega dela. (Zanimivo je, da imajo gospodarske organizacije po navadi največ dela ob takih in podobnih sejah!). Na sejo ni prišel nihče iz kmetijskega gospodarstva Lenart. Zdi se mi umestno ponoviti misel, ki jo je
M <
> 3
h
m
<
>
«5
C >
1-3
D H cu
PTUJ VAS VABI — PTUJ VAS VABI — PTUJ VAS VABI —
V nedeljo, 4. marca
Pusto vanje:
etnografske prireditve in karneval
Ze v zadnji številki smo poročali o pripravah za kurentovanje v Ptuju. Vsi tisti, ki pa so članek morebiti prezrli, naj pazljivo preberejo tega, kajti prireditve, ki jih pripravljajo Ptujčani, so zanimive in pomembne za oživljanje starih običajev, ki v nekaterih krajih, zlasti pa v Slovenskih goricah že tonejo v pozabo.
KAJ PREDVIDEVA PROGRAM?
Program predvideva etnografske prireditve in kurentovanjo. Slednje bo obsegalo sprevod etnografskih skupin s Ptujskega polja in karnevalski sprevod po vseh pomembnejših ulicah Ptuja. V sprevodu kurentov bodo gledalci videli poleg demonskih bitij v kožuhu tudi ruse, orače, picike, in celotno borovo gosttivanje. V karnevalskem sprevodu pa bodo podjetja in šole prikazali, kaj zmore njihova domišljija. Za letos odboru še ni uspelo pritegniti več etnografskih pustnih skupin
iz Slovenije. Pristni zastopniki Prekmurja pa bodo borovi gostii-vajnei, medtem ko nameravajo povabiti tudi znane cerkljanske »lauferje«.
POSTREŽBA BO NA VIŠKU
Direktor gostinskega podjetja »Haloški bisers je na tiskovni konferenci povedal, da bodo udeleženci ptujskega kurentovanja pili najpristnejšo haloško in slovenj egor.iško vino. Več ptujskih gostinskih obratov .je pripravilo za udeležence 1200 sedežev. Postregli bodo s ptujskimi specialiteta-mi in pijačami, kakršne si bo kdo poželel. Po vseh ulicah bodo razpostavili stojnice in na njih prodajali domače svinjske klobase, rebrca, krače in domači kruh. Turistično društvo Ptuj bo v predpustu izdalo poštne razglednice s primernim motivom. Pripravljalni odbor pa bo izdal časopis »Kurent«.
PTUJ VAS VABI — PTUJ VAS VABT —'PTUJ VAS VABI —
izrekel član občinskega odbora SZDL po seji: »Ali zares ne čutijo potrebe, da bi povedali in opravičili pred takim forumom kot je SZDL večmilijonsko izgubo in pa velika sredstva, ki so jih dobili na račun družbe.« Ne bi bilo napak, da bi tudi povedali kako bodo uporabili denar, ki ga predvideva družbeni plan 1961 — 1965!
ALI ZARES NI IZHODA?
O lenarškem »asfaltu«, kakoi imenujejo nekateri blatne ceste skozi Lenart je bilo že precej izrečenega in tudi zapisanega. Za- ■ kaj ni bil Lenart asfaltiran, je znano. Ni bilo namreč na razpolago dovolj sredstev. Razumljivo je, da jih občina sama ne zmore. Toda ali bi lahko našli vsaj začasno rešitev? Nekdo je pred dnevi v gostilniški sobi pri »Grozdu« modroval: »Takega blata nismo imeli nikoli, niti v starih časih. Sedaj pa občina samo davke predpisuje, cest pa nihče ne popravlja«. Ta ugotovitev je samo delno točna, namreč kar se kvalitete cest tiče. Vendar nekdo pravi tudi, da bi morali najti toliko sredstev in navoziti gramoza, ter ceste posipati. Blata prav gotovo ne bi bilo. Morda bi tudi iz krajevnega samoprispevka lahko kaj primaknili za nabavo gramoza. Posipanje pa bi gotovo opravili s prostovoljnim delom. Kdo je kriv, da so ceste take? Po mojem predvsem zimski čas,
slaba podlaga na cestah in nazadnje krajevna organizacija SZDL, ki ničesar ne pokrene, da bi se ceste izboljšale.
NEPRIMERNO VEDENJE NE SODI V KLUB
Pred nedavnim je Benedikt doživel že nekaj časa napovedajoče presenečenje. Odprli so namreč klubsko sobo, v kateri se rada zbira mladina. V okviru kluba prirejajo razne klubske dejavnosti od debatnih krožkov do drugih prireditev. S pičlimi sredstvi, z izposojanjem radijskega sprejemnika in gramofona se mladina v klubu kar dobro počuti. Vendar žal lepo vzdušje kvarijo nekateri mladinci z neprimernim obnašanjem. Ti mladinci seveda odvračajo ostalo mladino, ki se želi izobraževati in tudi kulturno zabavati. Morda bi se v Benediktu le našel kdo, ki bi te objestne-že pomiril?
LUCl BREZ SVETLOBE
Res je, da so v Benediktu nameščene štiri cestne svetilke, vendar žal ne dajejo od sebe nobene svetlobe. Izgleda, kakor da krajevni odbor ni zmožen nabaviti štiri žarnice, ki bi razsvetljevale del severne magistrale kot pomembnega objekta, ki pelje skozi Benedikt. Morda je krivda v dejstvu, da je bilo v finančnem poslovanju krajevnega odbora mnogo premalo pazljivosti in čuta odgovornosti.
Voličina
Zanimanje za voznike motornih vozil je vedno večje v vseh krajih naše občine. Precej časa so se za tak tečaj potegovali tudi v Voličini, kjer je pred kratkim avto-moto društvo Lenart začelo s predavanji. V Voličini obiskuje avto-moto tečaj 30 slušateljev, ki z zanimanjem sledijo predavanjem.
Cerkvenjak
Cerkvenjačani so zelo veseli, ker je Avtobusni promet iz Maribora pred kratkim odprl novo progo med Ptujem in Cerkvenja-kom. Avtobus vozi dvakrat dnevno in ima dobre zveze z avtobusi, ki vozijo na progi Maribor—Buč-kovci in Maribor—Ljutomer. Avtobusna zveza iz Ptuja omogoča dnevni prevoz okrog 300 šolarjev iz Vitomarc v šolo Cerkvenjak. Tudi potrošniki, ki kupujejo pri T. P. »Izbira« v Cerkvenjaku, s pridom koristijo novi avtobus.
Gradišče
Slučajno me je pot zanesla v
trgovsko poslovalnico »Gradišče«, v kateri prodajajo v glavnem le
Bila so leta, ko so nekateri ljudje morali v tujino s trebuhom za kruhom, ker pač razmere pri nas niso dopuščale primernega življenja niti zaslužka. Nekaj je bilo tudi takih, ki so odšli v svet ker so se pregrešili nad našimi ljudmi v drugi svetovni vojni s svojim zločinskim delovanjem in pomočjo okupatorju. Za take seveda ni prostora med našimi ljudmi, ki so vse preveč čutili njihovo brezobzirno ravnanje. Toda vedno bo naš slovenski, slovs-njegoriški in jugoslovanski človek pripravljen vzeti pod streho vse tiste, ki so iz kakršnihkoli razlogov odšli v svet. Iz pisem naših rojakov pa tudi iz razgovorov povzamemo, da se v tujini ne cedi med in mleko, kakor to nekateri propagirajo, zlasti tisti, ki bi želeli na račun lahko-vernežev zaslužiti precejšnje ti-točake. Taki so pripravljeni za denar spravljati ljudi preko meje potem jim je pa njihova usoda malo mar. Čedalje več naših izseljencev se v tujini obrača na naša poslaništva zaradi informacij glede pogojev za vrnitev v domovino. Poslaništva omogočajo vsem, ki niso bili in ki niso sovražno razpoloženi proti Jugoslaviji, da se vrnejo v svoj domači kraj, med svoje delovne tovariše in v krog svoje družine. Mnogi
konfekcijsko in galanterijsko blago. Na bogato in pestro naloženih policah je mogoče videti vse, kar si potrošnik poželi. Zvedel sem, da je promet v zimskih mesecih nekoliko manjši kakor v poletnih mesecih, ko je sezonsko delo in si prebivalci zoslužijo denar za nakup obleke, obutve in drugega blaga.
Voličina
V	1. številki »Domačih novic« sem prebral članek o predeloval-nici mesa v Voličini. K temu bi pripomnil, da se novi obrat lepo razvija ter ima zares lepe prostore in sodobno opremo. Le nekaj mu še manjka. Ljudje namreč negodujejo, ker je tehtnica ob obrtu, neprimerna za tehtanje težje živine. Odgovarja za tehtanje telet in prašičev. Mislim, da bi bilo potrebno končno urediti krajevno tehtnico, ki bo v celoti odgovarjala potrebam v kraju.
P. V.
Voličina
V	Voličini se po daljšem presledku spet pripravljajo na uprizoritev večjega dramskega dela.
so, ki se ne znajdejo in se ne obračajo na poslaništva ter pišejo domačim, naj bi za njih po-sredvali. Precej je tudi takih, ki nasedajo lažni propagandi sovražnih elementov v tujini, češ, da v Jugoslaviji zapirajo vse tiste, ki se vrnejo iz tujne. Vse to seveda ni nič res. To dejstvo je zgovorno potrdil tudi tov. Aleksander Rankovič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Tem potom želimo opozoriti svojce rojakov v tujini, ki živijo v naši občini, da naj opozorijo člane svoje družine ali sorodnike, ki so odšli preko meje kot ekonomski izseljenci ali pa so po vojni pobegnili iz razlogov, ki niso vezani na sovražno delovanje, naj se čimpreje oglasijo na pristojnem jugoslovanskem poslaništvu, kjer jim bodo svetovali vse v zvezi z vrnitvijo v domovino. Na drugi strani se naši rojaki v tujini prav gotovo zanimajo za življenje in razmere pri nas. Zaradi tega jih je precej, ki so naročeni na naše časopise in druge publikacije. Prav bi bilo, da bi bili bolje seznanjeni tudi z dogodki v svojem rojstnem kraju ali občini. Zato priporočamo vsem svojcem, da naročijo časopis »Domače novice« za svojce v tujini. Naročila je potrebno poslati na upravo »Domačih novic«, Lenart Ptujska cesta 3.
uprizo:;ti namreč nameravajo igro: »Poročil se bom s svbjo ženo.« Pričakujemo, da bo s sodelovanjem igralcev iz Selc, Zavrha in Voličine delo steklo. Pomagali pa bodo tudi učitelji, ki se zadnji čas zelo zavzemajo za poživitev kulturno-prosvetne dejavnosti v kraju.
Jurovski dol
V Jurovskem dolu svoj čas ni bilo mladinske organizacije. Občasno se je sicer zbiralo manjše število mladine, ki pa ni organizirano
V nedeljo, 11. februarja je imelo Gasilsko društvo v Gradišču svoj redni letni občni zbor. Društvo šteje okrog 110 članov. Od teh je 37 % aktivnih članov. V letu 1961 je društvo uspešno delovalo, kar kažejo nekateri pokazatelji. Člani društva so nameravali obstoječi gasilski dom'podreti in uporabiti material za gradnjo novega doma, ki naj bi predvidoma stal v neposredni bližini kulturnega doma. Ker pa urbanistični načrt ni predvidel v petletnem planu, mora društvo tudi v bodoče koristiti sedanji gasilski dom, ki pa ne odgovarja svojemu namenu. V preteklem letu je bilo v ureditev doma vloženih 964 ur prostovoljnega dela. Na občnem zboru so člani društva sprejeli sklep, da bodo opravili s pomočjo Gradiščanov in občine še nekatera popravila. Delali bodo prostovoljno. Ob domu je zgrajen lesen sušilni stolp, ki ima že
Osrednja točka na II. plenumu Občinskega komiteja LMS je bila razprava o delu pred kratkim formiranih komisij. Predlogi dela komisije za MDB, idejno vzgojne, kmečke in društvene komisije so bili v celoti sprejeti. Programi komisij so pestri in dobro zastavljeni. V letošnjem letu je dan poseben poudarek predvsem idejno-vzgojnemu področju mladinske dejavnosti. V tej zvezi je predvidenih cela vrsta predavanj in seminarjev. Na seji so razpravljali tudi o šoli za življenje, ki naj bi jo organiziral Občinski
delala. Po zadnji konferenci pa se je stanje temeljito izboljšalo. Pravijo, da se prenekatere sobote zbere v jurovski šoli tudi do 60 mladincev in mladink, ki radi zaplešejo, se poveselijo in tudi poprimejo za resno delo. Ustanovili so že mešani pevski zbor. V kratkem pa bodo začeli z vajami za igro.
Cerkvenjak
Tečaja za voznike motornega Vozila, ki ga je na iniciativo krajevnih faktorjev organiziralo le-narško avto-moto društvo, se udeležuje 23 slušateljev. Med Cerkvenjačani, zlasti mlajšimi in učitelji je veliko zanimanje za tovrstni tečaj, kar kaže tudi število slušateljev, ki ni majhno, če upoštevamo, da tam ni delavcev niti kakršnekoli industrije.
častitljivo starost, ter obstaja nevarnost, da se bo slej ko prej porušil. Ker je zraven stolpa stanovanjska hiša, preti nevarnost ob večjem viharju, da se zaradi rušenja' stolpa poškoduje tudi stanovanjsko poslopje. V Gradišču bodo morali rešiti tudi problem vode, ki je primanjkuje. Po mnenju navzočih naj bi popravili hidrant za samostanom. Na zboru so sklenili, da bodo morali gasilci v bodoče še več delati, zlasti pa bo potrebno vključiti čim več mladih ljudi, ki se izmikajo delu v društvu. Več pozornosti bodo posvečali tudi strokovnemu usposabljanju gasilcev. Imeti pa bodo morali tudi tesnejše stike z ostalimi političnimi in družbenimi organizacijami ter bodo stalno spremljali razvoj kraja. Na občnem zboru so še sprejeli več drugih ukrepov, katerih izvršitev bo pomenila znaten korak naprej.
komite mladine. Mladinske akcije bodo letos več ali manj lokalnega in republiškega značaja. Ne glede na to pa se bodo člani LMS udeležili tudi obvezne akcije, ki ima prvenstveni pomen. Plenum je sprejel nekaj važnih sklepov, med temi sklep o obveznem spremljanju življenja vajencev, njihovem vključevanju v družbeno dejavnost ter o gibanju osebnih prejemkov oziroma nagrad. Plenum je poudaril, da bodo za izvedbo vseh nalog nujno potrebna večja denarna sredstva.
Našim izseljencem in njihovim svojcem
Občni zbor Gasilskega društva Gradišče
POPRAVILI BODO GASILSKI DOM
Več
pomoči vajencem
PO SLEDOVIH AVTORJA PESMI:
fantje
se pa zauzšOi zbero...
General Rudolf Maister je dobro znan v naših krajih, tako da so pravkar ustanovljeno turistično društvo v Zavrhu poimenovali po njem. Ali ima zaslugo samo za osvoboditev Maribora, ali pa še kaj več? Slovenska zgodovina bi vedela pojasniti marsikaj: Tudi njegovo življenje in delovanje v Avstroogrski je bilo tako, da zasluži vsestransko pohvalo in občudovanje. Bil je edini oficir v Mariboru, ki je stavil svojo kariero na kocko, ko je začel zahajati v narodni dom — zbirališče srbofilov, kakor so ga imenovali tujci.
Naprtili so mu špijona in povzročili vrsto preiskav in sodnih obravnav, a znal se je spretno zagovarjati ter dosegel, da so ga po kazenski premestitvi v Gradcu zopet namestili v njemu toliko priljubljenem Mariboru.
Ob zlomu Avstroogrske je še tedanji major prevzel oblast v Mariboru ter ga je skrbno čuval s peščico vojakov, da ne bi tujec vdrl vanj. Eksportiral je tuje vojaštvo ter nam očuval sloven-
ski Maribor ter seveda njegovo okolico. Izid koroškega plebiscita ga je silno prizadel, saj je na prejšnjem poizkusnem plebiscitu dobil veliko večino glasov za Jugoslavijo. Zdravstveno stanje se mu je poslabšalo ter je iskal zdravja in svežine v Slovenskih goricah. Kakor še dandanes v Zavrhu popeljejo gosta v »vrh«, tako je bilo tudi v Maistrovih časih. Lenarški notar Stupica mu je odstopil za bivanje svojo vilo — današnji zadružni dom — ter omogočil Maistru mirno življenje na kmetih, kakor tudi poživitev. Tu se je znova odprla Maistru pesniška žila ter je zložil -o Slovenskih goricah več pesmi, najbolj znana je zaradi napeva Franceta Marolta: »Zvečer se pa Za-vrški fantje zbero in na Selce gredo .. .« Ta se je Goričanom tako priljubila, kakor Korošcem »Mau čez izaro«, ter polni repertoar marsikaterega moškega zbora v Sloveniji. Razumljivo je, da bodo mnogi radi sledili zgledu velikega Slovenca ter pohiteli v kraje, kjer še živi ljudska pesem in spomin na pomembne dni.
yM
IS
II »
II II
'M
t *
$
m
$i m
i
m $
M #
II i
ii *
n
m
II
i i
-
P
m
General Rudolf Maister
Ali 7IH POZutATE
Marija Vidrih
Zadnji čas precej govorimo o vzgojno varstvenih ustanovah ter o njihovih nalogah pri razbremenitvi žena. Zato je naš obisk veljal otroškemu vrtcu, ki je edina ustanova te vrste v občini. Nizka hiša skriva v svoji notranjosti vse polno življenja. V lepo urejenem prostoru je bilo nadvse živahno in malčki niti malo niso bili v zadregi, ko smo jih zmotili sredi igranja. Iz njihove srede smo iztrgali upravnico tov. Marijo Vidrih ter jo naprosili za kratek razgovor. »Vi vodite zavod od začetka. Bi nam lahko povedali kaj o tem?«
»Vrtec je bil ustanovljen leta 1957. V začetku je bilo pač hudo. Starši so bili nezaupljivi, oprema borna, igrač nismo poznali. Kolikor mi je dopuščal čas, sem sama pripravljala material za zaposlitev ... No, sčasoma so se zadeve uredile. Dobili smo proračunska sredstva ter še pomoč iz raznih skladov. Sedaj je delo upeljano, v močno oporo pa mi je tudi upravni odbor«.
»V vrtcu imamo otroke od 3 do 7 let. Nujno bi bilo deliti jih v dve starostni skupini. Delo bi bilo lažje, pa tudi zaposlitev zanje bi
bila bolj primerna. V jeseni, ko je bil naval otrok velik, smo računali na to, da bomo dobili sosednje prostore. Pa se še vedno stiskamo v eni sobi, ki je igralnica, obednica in počivalnica obenem«.
»Slišali smo, da ste povišali prispevke staršev. Kakšen pa je bil odziv na ta vaš ukrep?«
»Mirne duše rečem, da porazen. V jeseni smo imeli v vrtcu 35 otrok, tako da smo morali del otrok odkloniti zaradi majhne kapacitete zavoda. Ko smo zvišali prispevke staršev od 400 na 800 oz. 1100 din, pa je število padlo na 22 otrok. Saj mesečni prispevek ni visok. A če prištejemo še izdatke za prehrano otroka, potem znašajo prispevki za 2—3 otroke kar precejšen poseg v družinski proračun. Predvsem so vzele otroke iz vrtca tiste družine, kjer je le en družinski član zaposlen«.
Ob takem stanju smo se seveda vprašali, ali je vrtec v Lenartu sploh potreben? Sedanje stanovanjske prilike v trgu odločno govore zanj! Morebiti se bo ob tem problemu zganila stanovanjska skupnost, ki dosedaj še išče vsebino dela. Ker tov. Vidrihova že več let vodi občinski odbor »Društva prijateljev mladine«, smo jo povprašali še za bodoče naloge.
»Pripravljamo se na občni zbor. Najvažnejše je utrditi odbor z ljudmi, ki bodo hoteli delati. Ce bomo uspešno rešili to nalogo, bo tudi delo steklo!«
In to jim od srca želimo tudi mi!
Zaključek začetnega dela plesnega tečaja v Lenartu
Plesno tekmovanje
Marija Vidrih
V Lenartu so zaključili začetni del plesnega tečaja, ki ga je priredilo prosvetno društvo »Ratko Smiljan« Lenart pod vodstvom plesne učiteljice Drage Mejov-šek. Tečaj je lepo uspel. Na zaključku, ki so ga priredili tečajniki, so prikazali uspeh tečaja. Tečaj je obiskovalo okrog 25 deklet in fantov. Na tekmovanju ob tej priliki je zmagal plesni par Irena Plevnik — Janko Ba-nič. Drugo mesto je osvojil par Marta Marko — Edo Fajdiga,
medtem ko je tretje mesto zasedel par Jelka Habjan — Slavko Prebevšek. Tekmovanje in zaključna slovesnost je pokazala, da trud tov. Mejovškove ni bil zaman. Tečajniki so pokazali, da je tudi mladina Lenarta in okolice sposobna osvajati in razvijati kulturne dobrine. Škoda je, da se zaključka tečaja niso udeležili vsi povabljeni gostje. Prosvetno di^uštvo pripravlja še eden začetni in nadaljevalni tečaj za odrasle in mladino.
DOSEŽENI	jugoslovanske pionirske igre v l. 1962
VlOil USPEHI bodo manifestacija telesne kulture
Zabeleženo na občnem zboru
sindikalne podružnice
uslužbencev javnih ustanov
Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice javnih ustanov, ki jo sestavljajo uslužbenci uprave občinskega ljudskega odbora, Narodne banke in Postaje ljudske milice, so obširno obravnavali dosežene uspehe od zadnjega občnega zbora in nakazali nove naloge. Takoj je potrebno izreči pohvalo vodstvu podružnice, ki se je zelo prizadevalo za razvijanje dejavnosti na vseh področjih sindikalnega dela, čeprav je morebiti malo zapostavljalo delo v banki in milici. Vendar to bistveno ne zmanjšuje uspeha. Iz poročila predsednika podružnice Mirka Ver-šiča povzemamo, da je sindikalna podružnica vse leto tesno sodelovala pri reševanju vseh vprašanj s področja osebnih prejemkov, sistema nagrajevanja in podobnega z upravo ljudskega odbora. Na predlog sindikalne podružnice je ljudski odbor spremenil odlok o položajnih plačah, zvišal položajne plače za posamezna delovna mesta in določil začetek izplačevanja povišanih položajnih plač s 1. 1. 1961, ne kot je bilp prvotno določeno s 1. 4. 1961. Pri izdelavi pravilnika za razdelitev variabilnega dela osebnih dohodkov sta v komisiji sodelovala dva predstavnika sindikalne podružnice. Osnutek pravilnika pa je bil razpravljan na treh dobro pripravljenih članskih sestankih podružnice ter ga je ljudski odbor sprejel šele na podlagi pripomb delovnega kolektiva. Morda je podružnica dosegla enega največjih uspehov s tem, da se je zavzemala za čimprejšnjo izvolitev začasnega sveta delovnega kolektiva uprave Občinskega ljudskega odbora. To je bilo tembolj pomembno zaradi čimprejšnjega pridobivanja pre-potrebnih izkušenj za upravljanje. Pregled razprav treh sej, ki jih je doslej imel začasni svet delovnega kolektiva kaže, da je predvsem razpravljal o osebnih dohodkih, ter da je formiral komisijo za analitično oceno delovnih mest, ki pa še ni začela z delom iz objektivnih razlogov. Svet še doslej zategadelj ni odigral svoje vloge v pravem smislu. Namreč ni še razpravljal o notranjih organizacijskih problemih, ne o delu upravnega organa občine, o delovnih odnosih, o delitvi dela in še o nekaterih vprašanjih, ki so v pristojnosti.
Manj uspešno je bilo delo sindikalno podružnice pri prehodu na nov sistem nagrajevanja v javni upravi. Poročilo pravi, da je sindikalna podružnica ena izmed redkih, ki ni uspela s svojim vplivom, da bi se opravila analitična ocena delovnih mest, kar je pogoj za prehod na novi sistem nagrajevanja. To je delno opravičljivo tudi zaradi občutnega pomanjkanja primernega strokovnega kadra, ki naj bi to izvajal. Pri izvršnem odboru sindikalne podružnice delujeta komisiji za ideološko politično in strokovno izobraževanje in za
Hiter industrijski razvoj, prevelika zaposlenost staršev, pomanjkanje otroških zavetišč s primerno vzgojo, pomanjkanje igrišč in drugih objektov, ki služijo vzgoji, lahko zelo prizadene nemoten razvoj mladega človeka. Otrok, ki je prikrajšan za omenjene činitelje je po navadi slab in bolehen. To pa lahko preprečuje le telesna vzgoja, ki je bistveni del vzgoje v socialistični družbi. Telesna vzgoja postaja vsak dan bolj praktična, bolj življenjska.
»ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU« ta rek so pravilno, pojmovali že stari Grki. Le telesno zdrav človek bo kos vsem težavam duševnega razvoja. Vse to pa imajo pred očmi organizacije, ki se neposredno ukvarjajo z mladino. Te organizacije so: Zveza telesnovzgojnih organizacij. Zveza prijateljev mladine, Sveti za šolstvo in Mladinska organizacija. Zato bo poudarek na JPI v letošnjem letu izključno le na področju telesne kulture in zdravju otrok, skratka letošnje pionirske igre bodo enoletna akcija telesne kulture.
Dosedaj je naša družba polagala premalo pozornosti na telesno vzgojo. Telesna vzgoja po šolah in zavodih je bila pomanjkljiva. Eden glavnih vzrokov je pomanjkanje pedagoškega kadiva za telesno vzgojo, saj trenutno
športno udejstvovanje in razvedrilo. Komisija za ideološko politično in strokovno izobraževanje je pripravila v poročevalskem obdobju predavanje o pisarniškem poslovanju po uredbi o pisarniškem poslovanju, o zakonu o splošnem upravnem postopku, po-, slovniku in statutu občine Lenart in o OM službi. Delo idejno vzgojne komisije se je predvsem omejilo na strokovno izobraževanje članov podružnice, manj pa na splošno politično izobraževanje in idejno politično dejavnost. Komisija za športno udejstvovanje in razvedrilo je skupaj z izvršnim odborom pod-družnice poskrbela za obiske večjega števila športnih in kulturnih prireditev. Sindikalna podružnica je s svojimi grupami sodelovala v streljanju z zračno puško. Skupina strelcev njihove podružnice pa je lansko leto ob otvoritvi občinskega strelišča zasedla v precejšnji konkurenci drugo mesto. Pripravili so tudi dvodnevni izlet na Gorenjsko, kjer so si ogledali predvsem naravne lepote teh krajev. Iz nadaljevanja poročila je razvidno, da so člani podružnice imeli priliko nakupa sadja po znižanih cenah, kar je priskrbela podružnica. Zaradi pomanjkanja kulturnih in zabavnih prireditev so pripravili ogled cirkusa in obiskali koncert bratov Avsenikov. Iz razprave, ki je sledila poročilu, je bilo moč zaključiti, da bo potrebno zlasti poglobiti ideološko politično delo in vključevanje članov v krajevne organizacije in društva, urediti poslovanje v bifeju, ki ga je ustanovila sindikalna podružnica itd. Po dobrem poročilu in pičli razpravi je bil občni zbor sindikalne podružnice zaključen.
primanjkuje po neuradnih podatkih v Sloveniji okrog 500 učiteljev in profesorjev za telesno vzgojo. Nad 50 % šol nima telovadnic, prav tako ima igrišče le vsaka četrta šola v Sloveniji. Kje so vzroki za tako stanje? Vsekakor se vse premalo investira za področje izgradnje objektov telesne vzgoje. Zdravstveni pregledi šolske mladine so vse pre-redki in premalo natančni.
V bodoče bo potrebno stalno in sistematično pregledovati šolsko mladino TUDI V NASl OBČINI!
Osebna oprema, sanitarne naprave v šolah in ustanovah še vedno ne ustrezajo sodobnim zahtevam. Vprašanje zdrave prehrane otrok glede na zaposlenost staršev še marsikje ni urejeno. Vse to nam prikazuje potrebo po široki družbeni investiciji in vsklajanju naporov in sredstev za zboljšanje telesne kulture in zdravja otrok in mladine.
In če te splošne ugotovitve prenesemo v našo občino, lahko ugotovimo, da še marsikje precej zaostajamo za nizkim republiškim povprečjem. Razen šole v Lenartu nima nobena druga v občini primerne telovadnice ali otroškega igrišča. Kaj smo storili zadnjih pet let na tem področju? Ali res ni bilo denarja, da bi tudi naš mali državljan dobil svoj »kotiček«, kjer bi se lahko
V nedeljo 11. februarja je bila v Lenartu skupščina Sveta Svobod in Prosvetnih društev. Poročila in razprava, ki se je razvila ob njih, so jasno pokazali, da današnja stvarnost terja načrtnost vzgoje delovnih ljudi, ki naj postanejo vsestransko kulturno razviti, ustvarjalci in upravljalci.
Klubska dejavnost nudi pestrost kulturnega izživljanja. V preteklem obdobju so iskala društva nove načine in prijeme, da bi popestrila svoje kulturno prosvetno izživljanje z novejšimi ob-
Ob naglem razvoju zadnjih let je opazna slabitev te dejavnosti v naših društvih. Kljub novim oblikam teh dejavnosti ne bi smeli zanemarjati. Ljudje so še vedno željni dobro pripravljenih iger in lepe pesmi. Mladina se rada vključuje v prosvetno delo, le pritegniti jo je treba. V nekaterih društvih (Benedikt, Cerkve-njak) se močno čuti polet mladih. Vprašanje kadra ljudsko-pro-svetnih delavcev bomo rešili le z mladimi močmi. Knjižnice naj bi postale prosvetna žarišča. Predelati bo potrebno zakon o knji-
telesno in posredno tudi duševno razvijal? Vprašanje prehrane šolske mladine je v glavnem rešeno. Po vseh šolah dobivajo otroci tople malice. Zelo žalostno pa so ugotovitve, da po nekaterih šolah 5 let ni bilo zdravniškega pregleda. Kje so vzroki? Ali je tudi tu krivo pomanjkanje finančnih sredstev ali pa premalo odgovornosti s strani organov, ki bi morali biti zainteresirani za zdravstveni razvoj mladih ljudi?
JPI v letu 1962 bodo našle svoje mesto predvsem v okviru komune, krajevnih skupnosti, šoli in telesno-vzgojnih organizacijah. Vse se seveda ne bo dalo preurediti čez noč, vendar se bo ob sodelovanju pionirjev in odraslih državljanov lahko bistveno spremenilo. Republiški odbor JPI je izdelal okvirni program v okviru katerega so izdelani posamezni programi. Ena izmed večjih akcij so ustanavljanje pionirskih športnih društev, ki naj zajamejo vse pionirje in njihove odrasle prijatelje.
»Zato bodo JPI 1962 lahko s svojo usmeritvijo na telesno kulturo pozdravili in aktivno sodelovali v njih vsi, ki jim je pri srcu zdravje in sreča otrok in ki se zavedajo, da le fizično in umsko sposoben proizvajalec lahko uspešno uresničuje program socialistične izgradnje« (Po glasilu DPM)
likami dejavnosti, ki bi poleg pevskih zborov in amaterskega dramskega udejstvovanja pritegnile širši krog ljudi. Nastali so prvi klubi kot v Lenartu, Gradišču in zastavili prve korake, sicer še negotove, bodo pa prav gotovo ob smotrnejšemu delu v bodoče našli pot od kulturno prosvetnega življenja do izobraževalno vzgojne dejavnosti. Pri tem pa bodo morala društva misliti na načrtno sestavo programa klubske dejavnosti.
žnicah, ki prinaša nekatere novosti. V nadaljevanju skupščine so še ugotovili, da mora biti kulturno prosvetno življenje interes vse družbe, vseh družbenih sil, ne pa samo poklicnih prosvetnih delavcev. Novo izvoljeni Svet Svobod in Prosvetnih društev si bo s tov. Milanom Nekrepom na čelu prizadeval v novem delovnem obdobju ob tesnem sodelovanju z društvi poživeti in pro-sperirati in popestriti kulturno prosvetno dejavnost v občini, ki je v zadnjem času dokaj razgibana.
LETNA SKUPŠČINA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE LENART
DELO V DRUŠTVIH JE ZAŽIV EL0
Dramska dejavnost in glasba
■v
Soia za šoferje
KINO LENART
25. februarja ob 19. uri ameriški film v barvah »VISOKI JEZDEC«;
4. marca ob 19. uri ameriški film v barvah »NALOGA MAJORJA LEKSA«;
11. marca ob 19. uri ameriški film v barvah »PLES NA VODI«.
KIDO GRADIŠČE
25. februarja ob 15. in 19. uri ameriški barvni film »ZLATO V DŽUNGLI«;
4. marca ob 15. in 19. uri ameriški barvni film v cinema-scopu »OD PEKLA DO TEKSASA«;
11. marca ob 15. in 19. uri indijski barvni film »MATI INDIJE«.
Podaljševanje veljavnosti orožnih listov
Odsek za notranje zadeve pri Občinskem LO Lenart obvešča vse imetnike orožja, da bo podaljševal veljavnost orožnih listov za vse vrste orožja po spodaj določenem razporedu.
Potek je naslednji: Vsak imetnik orožja mora najprej skrbno izpolniti tiskovino — prošnjo, ki jo dobi pri svoji lovski družini ali na tukajšnjem odseku. K prošnji mora priložiti koleke v znesku 650 din (tar. št. 1 in 15 ZUT) in orožni list. Tako urejeno prošnjo predloži imetnik orožja tukajšnjemu odseku, ali pa ena oseba za več ljudi skupaj.
Vsako lovsko orožje mora biti predhodno pregledano po strokovnjaku. Ta pregled lovskega orožja bo v nedeljo, dne 11. marca 1962, za kar so že obveščene lovske družine. Na hrbtni strani prošnje za podaljšanje veljavnosti orožnega lista, mora biti potrjeno, da je orožje v redu, sicer se orožni list ne bo podaljšal. Veljavnost orožnih listov se bo podaljševala po naslednjem vrstnem redu:
Dne 12. marca za lovsko družino Voličina od 8. do 12. ure.
Dne 14. marca 1962 za lovsko družino Benedikt od 8. do 12. ure.
Avto-moto društvo v Lenartu prireja tečaje za šoferje A in B kategorije že od ustanovitve — od leta 1947. To dejavnost pa je društvo zlasti pospešilo v zadnjem času.
Uradni list FLRJ štev. 48'61 namreč določa, da se mora kandidat, ki želi polagati pred pristojno komisijo vozniški izpit za voznika A ali B kategorije, izkazati s potrdilom o usoešno končanem vozniškem tečaju ali šoli, ki jo je določil s°kretariat za notranje zadeve LRS. t>o priporočilu Avto-moto zveze Slovenije. Tudi avto-moto društvo v Lenartu ima tozadevno dovoljenje in lahko prireja tečaje za voznike motornih vozil — amaterje omenjenih kategorij. Pouk v tečaju se vrši po vnaprej določenem programu od avto-moto zveze Slovenije tako glede števila predmetov in števila ur. Na tečaju se predavajo naslednji predmeti: cestnoprometni predoisa 27 ur, spoznavanje in vzdrževanje motornega vozila 15 ur, tehnika vožnje 5 ur, prva pomoč 2 uri in postopek ob prometni nesreči 1 uro. Praktični del tečaja pa obsega vožnjo z motornim vozilom največ 15 ur in najmanj 5 ur. Kandidat, ki že dobro obvlada in vozi motorno vozilo pred tečajem, je lahko prej pripuščen k izpitu, četudi ne opravi vseh 15 ali najmanj 5 ur praktične vožnje. Po končanem delu teoretičnega tečaja in praktični vožnji kandidat odgovarja pred društveno komisijo na vprašanja iz cestnopro-metnih predpisov in motoroznan-stva. Če kandidat na vprašanja
Dne 16. marca 1962 za lovsko družino Cerkvenjak od 8. do 12. ure.
Dne 19. marca 1962 za lovsko družino Jurovski dol od 8. do 12. ure.
Dne 21. marca 1962 za lovsko družino Zg. Ščavnica od 8. do 12. ure.
Dne 23. marca 1962 za lovsko družino Lenart od 8. do 12. ure.
Prosimo vse posestnike orožja in lovske družine, da se strogo držijo navedenega razporeda.
Iz pisarne
odseka za notranje zadeve
Občinskega LO Lenart
Opozorilo kmetovalcem -sadjarjem
Zaradi intenzivnega in uspešnega zatiranja ameriškega kapar-ja, je dejstvo, da so sadovnjaki v večji meri močno okuženi po ameriškem kaparju, zato je na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLRJ, št. 26-292/54) in sprejete odredbe od občinskega ljudskega odbora obvezno izvršiti zimsko škropljenje vsega sadnega drevja.
Kmetijske zadruge so zadolžene, da izvršijo zimsko škropljenje v vseh sadovnjakih. Lastniki in koristniki sadovnjakov pa mora-
jo obvezno pred škropljenjem sadno drevje temeljito očistiti, odstraniti razne lišaje, mah, staro skorjo, suhe veje in drugo, vse našteto pa takoj odstraniti iz nasadov, da ne ovira dela v času škropljenja. Obvezno je posekati vsa suha in močno okužena sadna drevesa in jih takoj odstraniti iz nasadov.
Zimsko škropljenje mora biti opravljeno obvezno pred pričet-kom vegetacije.
Oddelek za gospodarstvo in finance ObLO Lenart
iz navedenih predmetov dobro odgovarja, se ga pripusti k izpitu pred uradno komisijo. Glavna predmeta tečaja sta cestno-pro-metni predpisi in praktična vožnja. Snov iz cestnoprometnih predpisov obsega: razvoj cestnega prometa, elemente cestnega prometa: cesta, objekti, uporabniki javnih cest, organi in naprave za urejanje prometa in zakonski predpisi za urejanje prometa, nadalje obsega smer vožnje kot osnovno pravilo urejenega prometa, ostala določila v tej zvezi, vključno označbe na vozišču, ki služijo usmerjanju in razporejanju vozil, srečevanje vozil, prometni znaki, ki urejajo srečevanje, sprememba smeri vožnje, obračanje: kdaj obračanje ni dopustno, kako obračamo, urejanje hitrosti: splošni pogoji, maksimalne hitrosti, režimi hitrosti glede na vrsto cest ali vrste vozil, znaki za omejitev ali sprostitev hitrosti, pristojnost organov za določanje režima hitrosti.
Prehitevanje: razdalje prehitevanja pri posameznih brzinah in vrstah vozil, prometni znaki in označbe na vozišču. Ustavljanje: parkiranje, razlikovanje pojmov ustavljanja, parkiranja, znaki. Pot ustavljanja: reakcijska in zavorna pot, izračunavanje, kaj voliva na njeno dolžino. Vrste križišč. Prometni znaki za označevanje križišč. Vožnja v križišča, razvrščanje pred križišči, načini urejevanja prometa v križišču.
Pešci: Označeni prehodi za
pešce, prečkanje, kjer ni prehodov, križišče cest z železniško progo: vrste teh križišč, signalizacija. Znaki opozarjanja: posebno znaki za opozarjanje na vozilih LM, gasilskih in reševalnih vozilih, posebni predpisi na avtomobilskih cestah, na cestah v LRS, ki so prvenstveno namenjene za promet z motornimi vozili. Splošno o motornih vozilih: prijava in registracija, tehnični pregled. Luči: čas prižiga luči. Prevoz lahkovnetljivih tekočin, prevoz potnikov s tovornimi avtomobili, vleka pokvarjenih vozil, pravilnik o voznikih motornih vozil, vrste vozniških dovoljenj, vozniški izpiti, poučevanje vožnje, prekrški in kazniva dejanja v prometu. To bi naj bila napotila za šoferje, oziroma tiste, ki se nameravajo vpisati v tečaj avtomoto društva v Lenartu.
POPRAVEK
V zadnjem stolpcu članka: »Kako je s skrajšanjem kadrovskega roka v JLA« sta se vrinili dve napaki. Prvi stavek zgoraj se pravilno glasi: »v bodoče pa rešuje in izdaja odločbe upravni organ za narodno obrambo občine le v primerih, če je še obveznik-rekrut doma, če pa je že v JLA, pa rešuje prošnje pristojna vojaška edinica.« V zadnjem stavku članka mora biti napisano namesto »vsaj leto« — »vsaj tri leta pred vpoklicem obveznika.. Cenjeni bralci, oprostite neljubi pomoti!
Uredništvo
ADAPTACIJA KULTURNEGA DOMA V LENARTU
NAČRTI SO PRIPRAVLJENI
Vse kaže, da se bo letos uresničila davna želja Lenarčanov in večletna predvidevanja družbenih planov. Načrti za obnovo kulturnega doma so končani. Predračunska vrednost adaptacije znaša okrog 18 milijonov dinarjev. Sredstva za obnovo v znesku 5 milijonov dinarjev so zagotovljena že z družbenim planom občine za leto 1961, preostala sredstva pa bo potrebno zagotoviti letos delno iz sklada za komunalne potrebe in sredstev krajevnega samoprispevka. Dvorana in ostali prostori bodo precej spremenjeni, sicer pa si je lahko sleherni Lenarčan ogledal načrte za preureditev kulturnega doma, ki so bili razstavljeni v klubu prosvetnega društva. Dvorana bo opremljena s cinemascopskim platnom in bo imela prostora za dve aparaturi. Oder bo nekoliko povečan, ker bo urejen tudi prostor za 25-članski orkester. Balkon bo iz železobetona. Dvorana bo imela skupaj z gostilno »Grozd« centralno kurjavo, pritrjene sedeže m druge naprave. Kulturno prosvetni delavci iz Lenarta so že pregledali načrte in dali nekaj pripomb za izboljšanje ureditve dvorane.
Naša zadnja nagrad-ia uganka
je bila trši oreh kot smo si mislili. Odgovore nam je poslalo samo 12 reševalcev, ki pa so vsi pravilno ugotovili, da gre za vodno črpalko v Gočovi. Danes smo se zopet povrnili na prejšnja področja. V zvezi z zastavljeno uganko naj vam zaupamo, da gre za zelo stari kulturni spomenik, ki je aktualen prav v tem času, ko veliko pišejo in govorijo o neki nevarni bolezni. Spomenik je ob važnejši cesti v kraju, ki meji na področje občine Gornja Radgona. Upamo, da bo z dobro voljo zlahka uganiti za kaj gre. Odgovore pošljite na uredništvo »Domače novice«, Lenart, Ptujska c. 3 do 1. marca. Nagrado za pravilno rešeno uganko v 1. številki »Domačih novic« prejme Marija Po-lanec, učenka 5. razreda osnovne šole Lenart. Nagrado naj dvigne na našem uredništvu.