276. številka.
Ljubljana, v soboto 1. decembra.
XVI. leto, 1883.
Uhaja vsak dan iveier, ieiuisi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrij sk o-ogerake dežele za vse leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., iu Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gl«t 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa se pa
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolž franki rat i. -   Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravn i fttvo" je v Ljubljani v Frana Kohoaua hiši ,01edalifika Btolba". D pravni 6tvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. /su administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja
na dom:
Za četrt leta.......3 gld. 30 kr.
„ jeden mesec......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.......4 gld. — kr.
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upraviiištvo „Slov. Naroda".
v fljJublJaiMl 1. decembra.
Odkar se je pričelo naše narodno pihanje in resno premišljevanje, kako bi se /boljšal našega naroda tužni položaj, bili smo od glavnih pr voboreev do zadnjega zavednega kmetakega posestnika vsi v tem jed ni, da je nase največje zlo naša razcepljenost. Naravno bilo je tedaj, da so vsacega domo-moljuba želje težile na to, kako odpraviti to v teku stoletij in vsled raznih nepovoljnih odnošajev in dogodkov navstalo razkosanost. Od še nekako pohlevnih zahtev v velikej peticiji z več nego 20 000 podpisi popeli smo se pozneje na raznih taborih do javno proglašene „zjedinjeue Slovenije", ki je v srcih vseh Slovencih našla gromovit, navdušen odmev.
Ta naša želja, ta naravna zahteva, da se vse, kar je jednorodnega, združi v jedno celoto, razburila pa je naše nasprotnike Nemce in nemčurje tako silno, da so z besedo in dejanjem, pri javnih shodih in v zasobnem življenji agitovali nasprotno in da je mej vsemi avstrijskimi Nemci razlegal se bojni krik proti zjedinjenju Slovencev, proti razcepljenju zelene
Štajerske, ki bi baje bila pogubonosna za vso državo, kakor vsako federalistično načelo sploh.
Ideja „zjedinjene Slovenije" je vsled silnega nasprotstva, neugodnega političnega položaja in naše lastne popustljivosti izginila raz dnevni red in mi smo v svojem prirojenem božjem strahu že skoro pozabili na njo, — kar^nas iz naše apatije prebude iz nasprotnega nam ostroga razlegajoči se klici, ki na podlagi istega načela isto zahtevajo, kar smo nekdaj mi. Naj8trastneji mej avstrijskimi Nemci, Nemci v českej, ki so nekdaj z vso brezozirnostjo nasprotovali zjedinjenju slovenskih pokrajin, vzprejeli so program temu popolnem sličen in hote po vsej sili, da se Češka razkroji v nemško in v češko polovico, oni, ki so de pred kratkim bili navdušeni centralisti, postali so sedaj, kakor dobro razpeljavajo mag jurski listi posebno pa „ Pester Lloyd", ognjeviti federalisti, če tudi za sedaj le z  ozirom  na Češko.
A tudi pri tem najnovejšem pojavu levičnjakov velja pregovor: „duo si faciunt idem, non est idem", kajti pri nas biva narod po vseh kronoviuah zdržema, ideja zjedinjenja bila bi vsaj možna, v Českej pa ste obe narodnosti tako pomešani, da administrativna razdelitev niti izpeljiva ni.
Akoravno pa ni pričakovati, da bi se ta najnovejša nakana levičnjakoin posrečila, ipak je zanimljivo in koristno premišljati, kaj je uzrok, kaj je povod temu gibanju, tej agitaciji.
Uvideli so namreč Nemci, da se ustavovema doba ne povrne več, da jim tudi več ne bode možno nadvladati Čehe, ki so na podlagi o-novnib zakonov in s svojo žilavo vztrajnostjo dospeli že do popolne ravnopravno8ii. in bodo na slednjo oprti čim dalje tem uspešneje napredovali.
V očigled tem dejanskim ednošajem, h katerim je pravosodnega ministra, naredba in nje točno in energično izvrševanje veliko pripomoglo, popustili so Nemci dosedanjo ofenzivo ter stopili v defenzivo, za katero bi jim ravno najbolj godilo razkosanje Češke.
In ta korak kaže najbolj, da so levičnjnki izgubili nado, da bi prišli zopet na krmilo, da se pripravljajo na to, da bode sedanje politično stanje trajalo še na dalje, oni pa še vedno v maujino po-tisneni.
Mej Nemci v Českej in mej Nemci ob slovenskih pokrajinah je sicer velik razloček, v tem pa so si podobni, da se v Časa teku ničesar priučili neso, /lasti ne slovanskega jezika, da so v tej zadevi ostali pri starej trmi, ki se sedaj v Českej že britko maščuje.
Kadar bode ravnopravnost pri nas na istej stopinji kakor je že v Českej, potem smemo pričakovati tudi pri nas jednakih pojavov, jednakih posledic. Qui vivra, verra!
Politični razgled.
r*i 11 j t.- dežele.
V Ljubljani 1. decembra
Poljski klub državnih poMlanccv dobil je od načelnika pl. Urocholskega vabilo, da se naj bi njega člani v polnem številu udeležili takoj prve zbornične seje v 4. dan decembra, ker ae imajo v klubu vršiti važna obravnavanja. — Poljski listi javljajo, da bode štedilni komisijon, o katerem se je poročalo, ia bode takoj o pričetku zasedanja državne zbornice objavil svoj program m predložil konkretne nasvete, še le po Novem Letu povzel svoje delovanje.
Na l>iiii«i)*li«>ni vseučilišči nečejo prenehati škandali V sredo srečal je profesor L 0 r en z v koridoru M a as s en-a ter mu ptjateljski podal roki. Navzočnih dijakov so jedni kričali „lJereat Lorenz!", dočini so drugi a „Prosit Lorenz!" dali duška svojim čutilom M^j tem pride dekan Exne ter nagovori dijake. „Prosim vas, gospoda, da mi r jete. Saj veste, kaj iz tega store časniki; hočeni-li slednji dan stati v časnikih?" Na to so b6 dijmo razšli. — „Tagblatt"* ve povedati, da ju reknki VVedl takoj po Maassenovih škandalih SestitaJotOT mu deputaciji dijakov dejal, da s»* mu /tli umevfa) razburjenje mej dijaki. Na to ie Maassen v akadno mirnem senatu   izjavil,  da se je  Wedl  s to izjavo
LISTEK.
i
Dubrovski.
(Povest A. S. P u ft k i n a , poslovenil J. P.) Osemnajsto poglavje.
(Konec.)
Obred je bil končan. Ona je začutila hladen poljub nemilega soproga; poslušala je priliznjene čestitke uav/očnih, in še vedno ni mogla razumeti, da je njeno življenje za zmirom uklenjeno, da je Dubrovski ni osvobodil. Knez se je obrnil k njej z leskavimi besedami — ona ga ni razumela; šli 80 iz cerkve, v lopi sosegnjetli Pokrovski kmetje. Njene oči so se hitro ozrle po njih, in z nova se je je polastila prejšnja neobčutljivost. Mlada dva sta se vkupe usela v voz in odpeljala se na knežev dom, kamor se je že prej odpeljal Kirila Petrovič, da bo pozdravil novo zakonsko dvojico. Na samem z mlado Ženo kneza ni prav nič plaftil njen hladni pogled. Začel jo je dolgočasiti s sladkimi izjavami in smeš-
nim navdušenj* m. Njegove besede bile so priproste in neso zahtevale odgovorov. Tako sta se že vo/ila kakih trideset vrst. Konji so ju hitro n»'sli po neravnih stranskih potih, in voz se ni skoraj nič tresel na svojih angleških peresih. Kar zaore strašni kriki: voz se ustavi, in ohstopi ga tolpa oboroženih ljudij. Polnašemljen človek odpre vratica na onej strani, kjer je sedala kneginja rekoč: „vi ste svobodni ! pojdite ven !"
„Kaj to pomenja?" zakričal je stari knez: „Udo si ti?" . . .
„To je Dubrovski," odgovorila je kneginja.
Knez je, ne izgubivši zaveduosti, potegnil iz stranskega žepa potni samokres, in ustrelil je našemljenega razbojnika. Kneginja je s strahom zakričala in zakrila si obraz. Dubrovski b>l je ranjen v ramo; kri se mu je ulila. Knežje, ne izgubivši tre nutka, potegnil drug samokres. Pa neso mu dali časa ustreliti; vratica na njegovej strani odprć se šiloma, in nekaj silnih rok izvleklo ga je iz voza in izvilo mu samokres. Nad njim zabliskali so se noži . . .
„Ne dotaknite se j:a," zakričal je Dubrovski, in mračni njegovi tovariši so odstopili. „ V» ste svobodni!" nhdaljeval je Dubrovski, obrnjen k bledej kneginji.
„Ne!" odgovorila je ona: nprepozno je, jaz sera že poročena, jaz sem kneževa žena."
„Kaj govorite!" zakričal je z obupanjem Dubrovski: „ne! vi neste njegova žena, vi ste bili prisiljeni, vi neste privolili . . .u
„Jaz sem privolila, jaz sem prisegla," rekla je ona odločno. „Knez je moj mož, ukažite oprostiti ga in pustite me ž njim. Jaz vas nesem goljufala, čakala sem do zadnjega trenutka ... pa zdaj, povem vam, je prepozno. Pustite naju."
Pa Dubrovski je že ni slišal; bolečina ran in silna razburjenost njegove duše odvzeli ste mu vse sile. Pal je pri kolesu in razbojniki so ga okrožili. Zamogel jim je povedati še nekaj besed; posadili so ga na konja, dva izmej njih sta ga držala, tretji je pa prijel konja za uzdo, in odjezdili so v stran ; pustili so voz na sredi ceste, kneževe ljudi zvezane in konje izprežene, pa niče-ar neso oropali in prelili neso jedne kaplje krvi za kri svojega atamana.
disciplinarno pregrešil. Drugi profesorji so ga pa zagovarjali in kmalu potem se je razgovarjalo o Lo-renčevem govoru. Wedl je bil Lorenzu pisal, da naj mu pojasui izgovorjene besede, sicer pride stvar pred senat. Lorenz mu je odgovoril, da mu ni dolžan odgovora. Da bi se izognilo daljnemu hrupu je potem rektor VVedl baje v ioteresu prof. Lorenza opustil sklicati senat. Na to pa se je v „Pressi" objavil Članek, ostro napadajoč rektorja VVedla. „Tagbl." pripisuje članek prof. Lorenzu in to da je napotilo Wedla, odpovedati se svojemu dostojanstvu. Minister C on rad je potem še le posredoval in skušal rektorja odvrniti od njegovega sklepa. Stvar pa še ni rešena. Ako Wedl zares odstopi, potem bi utegnil prof. Bi Uro t h postati rektorjem.
Z jutršnjem dnem bode prenehalo izjemno stanje v llrva<«*ki'|. „Nemzetu namreč odločno trdi, da se jutri priobči imenovanje novega bana, grofa Khuen-Hedervary-ja. Tedaj bi bil naposled vender le premagal „magjaronu. Ob jednem se poroča, da bode Bedekovič ostal na svojem ministerskem sedežu. — „Pester Lloydw se v daljšem članku toplo tavzeroa za železnico po Zagorji, katera bi posebno koristila premogorej žili blizu Krapine.
Mnogi *rh*kili ustašev, ki so pribegli v Bolgarijo, dobili so dovoljenje vrniti se domov, potem ko so se razorožili. Pašić, Stojanović, Mil en o vic in še šest druzih prosili so bolgarsko vlado, da jih pusti v Vidinu, kar je dovolila z uve-tom, da ne zapuste mesta, da se ne bližajo srbskej meji ter da žive mirno. Mei vsemi odborniki radikalne stranke so Pašić, Teodoro vic in Raša Milošević najbolj kompromitovani. — Bivši minister notranjih stvarij, Garašauin, imenoval se je poslanikom na Dunaji. — V Zajčarji je brzi s od doslej obsodil dev<-t ustaških vodij, šestim pa se je ka/eu že zvršila. Te od o rov i e in trije drugi vodje radikalne strauke bo bili obsojeni ua štiri leta zapora. Cio vrsto soudeležencev ustanka pa je baje kralj pomilostil.
Italijanski poslanik na Dunaji, grof Robi 1-lant, je jedini d plomat, ki je bil pri zadnjem imenovanji pozvan v senat. Ta slučaj se smatra na jednej strani kot odlikovanje državnika, kateri seje močno trudi! z utrjenjem prijaznih odnošajev mej avstrijskim in italijanskim dvoiom in z uglajenjem poti seda njej politiki italijanske i, na druge j strani pa kot novi pritrjevalni pojav kabineta takej politiki.
Kumniisko vojno miinsterstvo je pri avstrijske j družbi za izdelovanje orožja v Steyr-u zopet naročilo 15.000 pušk sistema Henry-Martini. — Minister-prvomestnik vzprejel je v sredo deputacijo muhamedaucev iz Dobru d že, prosečo potrebuib odredeb, s katerimi bi se ustavilo mnogobrojno izseljevanje muhamedance v. prouzročeno po izseljevanji brambenH! postave in razdelitve zemljišč.
Dopisi.
■ z Ložu« dolin« 26. novembra. [Izv. dop.J „Slovenski Narod" ni postal brez uzroka oprezen (glej št. 268. in dr.), kajti gode se jako čudne reči, skoro da neverjetne!! Narodnosti naši škodljivi pojavi love se skoro drug druzega. Glej tu dopis v stari „Prešah z dne 23. novembra 1883. it. 322, kateia se. de (s tiskanimi naslovi) posameznikom usiljujb! Kako lepo, kako lokavo začenja se ta dopis, da hi prikril svojo nakano, smešiti in 8podrinit.i njemu nepovoljne može. Pa ta dopis sam
na sebi ni, ki nas skrbi. Dohajal bi iz nasprotnega nam tabora, — še zmenili bi se ne zanj. Ali nehote* se nam misel uriva, če si natančneje pogledamo pisanje in svrho, v katero je mogel iziti, da taisti izvira iz peresa narodnega poslanca tako imenovane zmerne stranke, najmenj pa — od vladi blizu stoječe osebe. Zadnje prepuščamo narodni zmerni stranki sami v preudarek, je-li ta dopis odgovora vreden, in če li mislijo, da se s takim načinom na rodnej reči služi? Mi smo nasprotnega prepričanja. — Muditi pa se hočemo pri prvem slučaji, kajti ne moremo si kaj, da bi molčali.
Če smo tako daleč prišli — pa v čast narod-nej zmernej stranki nečemo tega verjeti —, da narodni poslanci zoper narodne poslance rujejo, kateri 80 se v tolikoletnih borbah zaslužene storili, iz uzroka, da taisti v nekaterih točkah neso ž njimi jednih mislij bili, — potem vprašali bi le: kaj Slovana res ne bode nikdar še tnko dolgo-dolgotrajna izskušnja in trpljenje izučilo, da je le nesloga vedno prokletBtvo Slovanstva bila? Hočemo li zopet se temu odpovedati, kar smo dosegli ali Se doseči mislimo? Vedite torej, da jako napačno pot hodite, če mislite, da imate veliko večino ljudstva za seboj! Velika večina naroda je na strani tistih, katere navedeni dopis „Ultras" imenuje! Da je narod (ljudstvo) molčal k temu nasprotju, kateri se je pri verifikaciji in pri dovoljenji zloglasnih 600 gld. pokazal, — storil je le iz tega uzroka, ker je vedel, da je ta pot najbolje, da se to nasprotje pozabi.
Pokazal je v tej zadevi dovolj takta--.  Mar li
mislite, da bi bil narod pri volilnem shodu, od g. poslanca Kersnika v Mengisu sklicanem, njemu tako pritrjeval, ko ne bi bil v tem smislu govoril, ko ne bi bil poudarjal: „Mogoče, da se glede sredstev ne strinjamo; mogoče, da se jeden ali drugi izmej nas moti; a to je gotovo, da nas vodi vse jedna misel: koristiti slovenskemu probivalstvu kranjske dežele.8?? Res, da zna včasih oportuniteta koristna biti, a nikdar taista ne da pravice, značajnike zameta vati; — nasprotno, taistim gre vsekdar čast, kajti ve se, da ako bi to. kar je storil, tudi ne bilo prav, je vender le storil po svojem najboljšem prepričanji.
Tudi to, kar ste izza kulis izvlekli, makar bi bilo res, ne more. ni najmenj uplivati na našo sodbo; kajti to ima čisto drug obraz, kakor pa poznejši dogodki. Nikakor pa ni bilo prav, še menj pa umestno, se teh sredstev posluževati in na t». pot kreniti, da bi se vam ueugodnih trdovratnih boriteljev znebili, kajti to se ne bo /godilo. Pazite, da se pusica proti vam ne obrne!! Se ve, da bi to le narodu v kvar bilo, zatorej se ne more nič bolj, ko sloge želeti.
Mi podpisani volilni možje pa izrečemo tukaj, da popolnem odobrujemo in zuamo ceniti postopanje g. poslanca dr a. Zamika in njegovih drugov.
V Starem Trgu pri Loži, 26. nov. 1883. Jakob Vilar, Fran ŽnidaršiČ, Fran Peru-šek,  Janez Bencina,  Andrej Žnidaršič, JanezKondare, Tone Mlakar, Tomaž Mleku ž, Matija M o d i c.
Iz Ptuja 28. nov. [Izv. dop.J Kaj je pravo? ali program od sedanjega ministerstva razvit, ali pa postopanje političnih uradnikov? — Celjski c. kr. okrajni glavar gosp. Haas je pri volitvah v okrajni zastop v skupini velikih posestnikov s fakcijozno stranko volil. Pri drugi priliki je g. Haas neko gospo, katera ima lepe hčerke, nagovarjal, naj se upiše v nemško kazino v nekem mestu na Spodnjem Štajerskem. Ko ga je gospa zavrnila, da je njen mož pristaš slovenski stranki in tedaj tudi ud Čitalnice, rekel jej je, da se naj ona le v kazino upiše, saj možu zato ni treba vedeti!
Ali je naše ministerstvo že s svojo latinščino pri kraji? Kako dolgo še bodo Kubeckijanci zavirali naravni razvoj ravnopravnosti ter motili politično mišljenje ljudstva?
fz Ptuja 26. nov. [Izv. dop.j (Dr. Klein-sasser.) Dolgo sem vam že nameravat o našem gospodu dru. Kleinsasserji pisati, ali omeniti bi moral pri tej priliki tudi gosp. prof. Macuna. Mej tem je g. Macnn odSel v večnost, in nesem hotel prenaglo njegovih zaslug za slovenski narod temniti zaradi osebe, kakor je gosp. dr. Kleinaasser. Sedaj vender menim, da že slobodno povem, kar sem poprej na srci imel. — Ko se je namreč v „Slov. Narodu" gospodu prof. Macunu očitalo, da Nemcem svedočke znanja slovenskega jezika daje, in jim s tem pot v službe na Slovenskem odpira, se je gosp. prof. Macun b tem izgovarjal, da je jedini dr. Klein-sasser, kateri je s pomočjo njegovega spričevala dobil službo na Slovenskem.
Odgovarjalo se je g. prof. Macunu, da to ni celo istinito, da se je vsled njegovih spričeval več Nemcev v službe na Slovenskem urinilo. Če bi g. Macun tudi prav imel, bi že s tem, da je gosp. dru. Kleinsasserju omogočil službo na Slovenskem zgrabiti, storil veliko pregreho. Zakaj? Dr. Klein-sasser je najbolj fanatičen nasprotnik slovenskega naroda, in on celo išče prilike, to sovraštvo javno izraziti. V drugem oziru pa je jako nestrpljiva oseba.
Ko je on za okrajnega zdravnika v Ptuj prišel, bil je njegov prvi čin, da je, sklicaje se na neko ministersko naredbo, sodnijskega zdravnika izpodrinil in Bi tako sam to službo prilastil. — Poprej so ranocelniki koze cepili. Tudi ta zaslužek je dr. Kleinsasuer padarjem vzel, in sedaj se on po farah vozi in koze cepi. — Ljudstvo ga za zdravnika ne mara; on se tedaj kuharicam, katere v lekarnico prihajajo po leke, ponuja in naroča, gospodi povedati, zakaj da njega za zdravnika ne kliče. — Dr. KlemsaBser je ud nemškega „šulvereina", njegovo ime visi javno v nekej tukajšnje j krčmi kot dru-štveuik neke posebne „šulvereinske" družbe; on tudi po svojih uradnih potovanjih ljudi k pristopu k nemškemu „schulvereinuw prigovarja in tako to društvo mej slovenskimi deželani priporoča. — Dr. Kleinsasser je mej prvimi političnimi agitatorji fakcijoznp stranke jeden najdejavnejših akterjev.
Dalje v prilogi.
Devetnajsto poglavje. Sredi temnega gozda, na malei gozdnej trati vzdihovala se je majhna trdnjava iz prsti, obstoječa iz zasipa in rova, za katerima je bilo nekaj šotorov in koč. Na dvoru je bilo mnogo ljudij, katere si po raznoobraznosti ujih obleke in občnem oborožeuji precej spoznal za razbojnike; obedovali so sede brez kap okrog skupuega kotla Na nasipu sedel je na tleh stražnik zraven majhnega topa. Prišival je zaplato na neki del svoje obleke, vodtl je šivanko s spretnostjo, ki je izdajala izurjenega krojača, in vedno je pogledoval na vse strani.
Če tudi je že nekaterikrat šel vrč okrog od rok do rok, vender je vladalo Čudno molčanje v vsej tolpi; razbojniki so odkosili; drug za drugim je ustal in odmolil k Bogu; nekateri so se razšli po šotorih, drugi so se razkropili po gozdu, ali pa po ruski'j navadi ulegli se in mulo zaspali.
Stražnik končal je svoje delo, otresel je od Bebe orodje, z veseljem je pogledal zaplato, zataknil je iglo v rokav, uael se je na top in začel je peti na ves glas s turo pesem:
-No Sumi ti, mat j Zelena dubrovufika."
In zdaj so se odprle duri jednega šotora, in starka v be!ej čepici, čisto in nališpano opravljena, pokazala se je na pragu. „Nehaj Stepan," rekla je nejevoljna: „gospod spi, a ti pa vedno kričiš; ali nemaš niti vesti, niti čuvstva?u
„Kriv sem, Petrovna," odgovoril je Stepan: „dobro, zdaj ne bodem več, naj le počiva gospod, da se prej ozdravi." Starka je odšla in Stepan začel je hoditi gori in doli po nasipu.
V šotoru, iz katerega je prišla starka, ležal je na hladuej postelji za zastorom ranjeni Dubrovski. Pred njim na mizi ležali so njegovi samokresi, in sablja visela je na vratih. Šotor bil je pokrit in ob-vešen z dragimi preprogami; v kotu stala je srebrna ženska toaletna miza. Dubrovski držal je v rokah odprto knjigo, a njegove oči bile so zaprte. In starka gledala je nauj izza zastora, pa ni mogla vedeti, ali je zaspal, ali samo zamisil se.
Na mah se je stresel Dubrovski. V trdnjavi nastal je nemir, Stepan pomolil je glavo k njemu
skozi okno. „Milosti)ivi gospod, Vladimir Andreje-vič.!" zakričal je: „naši nam dajo znak, iščejo nas."
Dubrovski je skočil s postelje, zgrabil je puško in šel iz šotora. Razbojniki so se s hrupom gnjetli po dvoru; ko se je prikazal Dubrovski, navstal je globok molk. „Ali so vsi tukaj ?■ vprašal je Dubrovski.
BVsi, razen ogleduhov," odgovorili so.
»Pojdite na svoja mesta!" zakričal je Dubrovski, in razbojniki zaseli so odločena mesta. Zdaj so pritekli trije ogleduhi k vratim. Duv-'»"oW apl "m je naproti.   „Kaj je takega?" vpraša
„Vojaki so v gozdu," odgovoril čejo okrožiti."
Dubrovski je ukazal zapreti v sam ogledat top. V gozdu zaslišal glasov, ki so se bližali. Razbojniki i vali. Prikazali so se štirje vojaki iz so se umaknili, dajoč znak svojim tc pravite se na boj!" zaklical je Du razbojniki nastal je strašen hrup. Z i nilo.   Zdaj  se zasliši šum bližajo!
Priloga „Slovenskemn Narodn" St
276. 1. decembra 1888
Ko je pred dvema letoma konservativno-na-rodna stranka g. Levičnika, takratnega c. kr. okrajnega sodnika, v okrajni zastop Ptujski kandidirala in tudi izvolila, je bil dr. Kleinsasser kandidat fak-cijozoe strank«; pri cesar Jožefovi svečanosti je na njegovem stanovanji vihrala nemška trobojnica Frank-furterica; ko je bila lansko leto volitev v občinski mestni odbor, so le tisti Nemci za kandidate sprejeti bili, kateri so na nemško-nacijonalni program prisegli; dr. Kleinsasser od agitacijskega komiteta ni bil mej kandidate vzprejet, ali pri volilnem shodu je tudi on javno obljubo storil, da se tudi on hoče po tem programu ravnati, in še le po tem so ga kandidirali in tudi v mestno starešinstvo izvolili, kjer pa on vestno proti Slovencem deluje. — On je načelnik nemškega pevskega društva in mu-zičnega društva, in v dobi njegovega načelništva je pri nekem koncertu, kakor se pravi, pruska zastava razobešena bila.
Če je kateri učitelj preveč naroden, tedaj okrajni šolski nadzornik, kateri je tudi delaven ud nemškega „Šulvereina", tega učitelja h g. dru. Klein-sasser-ju pošlje, naj bi mu ta mužjane preiskal, da bi se mogoče učitelj penzijoniral in tako nemškemu „Šulvereinu" na ljubo, in zna biti tudi na željo, odstranil. Narodnim učiteljem povprek ni prijatelj, kakor se je večkrat v gostilnah javno izrazil. V obče g. dr. Kleinsasser jezika nema v svoji moči, ker drugače se ne bi o Slovencih razžaljivo, javno v gostilnah n. pr. tako izrazoval: Mislijo zares toti
„bindše T.......da sem jaz za njih voljo
na spodnje Štajersko prišel? — Pri zadnjih volitvah v okrajni zastop je bil on jeden najhujših agitatorjev za fakcijozno stranko, on je bil osebno na volišči mej nemškutarskimi agitatorji, akoravno ni bil volilec. Naši občinski predstojniki pa so vkljub temu po svoji vesti in svojem prepričanji za Slovence glasovali, in se raje s tem političnim uradnikom v protislovje postavili. Ali to škodi, in kmeta moti. Pri nas so povprek čudne razmere, če bi se smelo po našem okrajnem glavarji, našem okrajnem zdravniku, našem okrajnem šolskem nadzorniku soditi, bi se moralo sklepati, da nemarno Taaffe jeve vlade. Več luči, več jasnosti, več srčnosti!
Iz Št. \lda nad Ljubljano 27. novembra. [Izv. dop.) „Iu po njih dejanjih jih boste spoznali" najde se nekje v sv. pismu zapisauo. Kdo bi si mislil, da te besede posebno našim sedanjim kraj. šol. svetovalcem veljajo. Razpravljalo se je že pred dobrim letom mej dopisi „Slovenskoga Naroda" nekoliko o bivšem tukajšnem kraj šol. svetu, ko je ie J. Matjau imenovanemu svetu predsedoval, ter je častiti dopisovalec prav dobro udrihal po mori nemškutarski, ki se še niti do danes oprala ni; tudi zdaj sem pričakoval, da bode od mene bolj spreten dopisovalec kakšno zinil o sedanjih naših razmerah, a zaman! Naj torej jaz z mojim okretnim peresom pridnem, ne omenjajo volitev kraj. šol. sveta, ki so bo že pred letom,  seveda po želji nemčurske mdre
orožje zabliskalo se je mej drevjem; kakih poldrugi sto mož usulo se je iz gozda in kričanjem planilo na nasip. Dubrovski zažgal je top; strel se je posrečil — jednemu je odtrgalo glavo, dva sta bila ranjena. Mej vojaki nastala je velika zmešnjava, pa častnik Bkočil je naprej, vojaki udrli so jo za njim, in poskakali so v rov. Razbojniki so streljali s puškami in samokresi, in s sekirami branili nasip, na katerega so lezli razjarjeni vojaki, pustivši v rovu kakih dvajset ranjenih tovarišev. Unel se je boj s pestmi. Vojaki so že stali na nasipu — razboj niki so se začeli umikati; pa Dubrovski je skočil k častniku, nastavil mu je samokres na prsi in ustie-lil. Častnik se je zvrnil na tla, nekaj vojakov pri jelo ga je za roko in hitelo odnesti ga v gozd, drugi so se pa ustavili, ko so zgubili načelnika. Spodbujeni razbojniki po^b.ii so ta trenutek neod ločnosti, pijeli so jih in potisnili v rov; oblegovalci so pobeguili; razbojniki planili so s krikom za njimi. Zmaga je bila odločena. Dubrovski, zanašajoč se na popolno razbitje sovražnika, ustavil je svojce in zaprl se v trdnjavo, podvojil je straže, prepovedal je, da se nikdo ne sme oddaljiti, in u k a/a I pobrati ranjence.
vršile. — Imeli so namreč novo izvoljeni od c. kr. okrajnega eolskega sveta u.iročilo, da se razširi j tukajšnja d\oraziednic v trira^itdno šolo; a kako; pričeti ? O tem se ni čuda premišljevalo. Bodisi kaka bajta, skedenj ali hlev, to se kupi, pa je, in .-e šola napravi. Mišljeno storjeno. Pogodili so namreč imenovane modre glavice skedenj F. T . . . ev za šolo, ne da hi se oziralo na ukaz deželnega zakonika, ki veli, kako se smejo in morajo šolska poslopju ziduti, prenarejati itd. Po čemu pač, vsaj bi bil cesarski inžeuir gotovo zahteval plačilo za ogled, tudi načrt bi se ne bil napravil zastouj. Naj torej skednjeva podoba s čivvelj debelim zidom ostane, k Vtčjemu, če se nekoliko preuaretli. — Ker se bode imela šolska mladina v tej zgradbi šolati, smo radovedni, kaj bodo dotičue višje oblasti k temu rekle. Ako je bila sploh kaku višja oblast o tucih zadevah vpra-ana ? — Nu, mogoče, da se venderle imenovano poslopje, ki je vsemu drugemu bolj, kakor šoli, podobno, v to svrho potrdi; vsaj če ta stavba dobrega temelju nema, ima pot, ki k tej zgradbi pelje, toliko boljši ; VBaj ste ravnokar čuli, da, ker se je pri prezidovanji šole prihranilo, uuj se pa vsaj za imenovani pot kaj „špenda", in da ne bode premalo, haj d prsti za komolec proč speljati in druge trše tvarine napeljati! Vse splošno mislilo si je prej tednom, viilevši v deževji skopano grapo z vodo za lito, da si namerava kraj. šol. svet race, zabe, ali kake druge dvoživke omisliti; vsaj pristna zabava za itak radovedno šolsko mladež bi tudi povsem ne škodila. Toda stvar se zasukne; prične se kamenje, debelo kakor zeljne glave, od 1 uro oddaljenega Podutika voziti, dasiravno se v obližji Št. Vida za take svrhe kHmenja v izobilji nahaja. Radovedni smo res, kako daleč jo bodo imenovani izvoljeni, po J. Matjanu nasvetovani šolki svetovalci prignali. Kakor nam je bilo to njih početje nepričakovano, ravno tako znamo morebiti še kaj bolj nepričako-vanega dočakati, kar vam hočem ob primernem času itak poročati.
Nekdo, ki stvar od strani opazuje.
Izpod Solčavskih planin 26. novembiu. [Izv. dop.J (Savinjski Sokol na Ljubnem.) Mrzel veter brije po dobravah, oznanujoč prihod hirajoče starke zime, koja že širi roke, okleniti dre-majočo naravo v svoje ledeno naročje. Marsikaterega je že posadil strah pred ostro zunanjo sapo za gorko peč, kjer dan na dan sedi in obžaluje tiste, kateri so primorani hoditi po svojem poslu. Nu, pa pri nas se malo brigamo za bližajočo se zimo in rogo-viijenje njenih spremljevalcev. Akoravno so naši zvesti varuhi, sivi Solčavski gorski velikani, že čez uho svoje snežene kape potegnili, akoravno tudi pri nas uerazvajenih gorskih sinovih marsikateri že kakor medvedje v kožuhe zaviti stopajo okolu, je nas mladi svet še kakor v najmilejem vremenu živahen in podjeten. Osobito kaže to Savinjski Sokol, koji je mpj tem, ko so druga društva svoje izlete za to leto večinoma že obesila na klin, izletel v ne ravno
Poslednji dogodki obrnili so resno pozornost oblasti j na predrzna ropanja Dubrovskega. Poizve-deli so za njegovo bivališče. Odposlana je bila stotnija vojakov, da ga ujame živega ali mrtvega. Ujeli so nekaj njegovih ljudij in zvedeli so od njih, da že Dubrovskega m bilo mej ujiini   Nekaj Un-j
pO vise povedanem dogodku zbral je on svoje tova riše, objavil jim, da jih misli za smiraj zapustiti, ter jim sv« toval spreobrniti svoje življenje. ,Obogateli ste pod svojim vodstvom, vsak izmej vas ima potni list, da more brez nevarnosti priti v kako oddaljeno gubernijo in tam preživeti ostalo življenje s poštenim delom in v ohilnosti. Pa vi sto vsi malopridneži, in najbiž uečete opustiti vašega rokodelstva." Po tem govoru jih je zapusti, vzel je seboj jednega samega. . . Nikdo ni vedel, kam je šel. Z začetka dvomili so o resničnosti njihovih izpovtdo vanj, — Qdanost razbojnikov svojemu atamauu bila je znana: zato so mislili, d t ga hočejo saiuorešui; pa pozneje se je pokaza'o, da so govorili resnico. Strašui ebuki, požari in ropanja so se prekratila; pota bila so svobodiiu. Po drugih poročilih se je izvedelo, da je Dubrovski potegnil jo v inozemstvo.
preblizu ležati trg Ljubuo. Res, da je bil temu izletu izvoljeni čas tudi za nsše malo občutljive narave nekoliko pozen, ali pre- eltkfl prijaznost, e ko jo se je vest, da misli Sokol Ljubenski trg pohoditi, na Ljubnem vsprejela, odstrani ■ je vse ovne, tako, da so v dan 25. t. m. popoiuduc on s:c» t jasmin, a precej mrzlem vremena Sokola^i pod vod;.tv«..in svojega staroste g. Lipolda na devetih vozovih iz Mozirja, Nazareta, Rečice, celo iz Gornjega Orada drdrali proti Ljubmmu. Pot iz Mozirju do Ljubnega se sicer vleče, ali kdor ima glavo in srce za občudovanje naravinib krasot, tisti se na potovanji čez rajsko to dolino uiti za trenutek dolgočasil ne bode. Zraven tega pa so nasi trobentači tu ko vrlo trobit'', da se nam je zdelo, da sedimo v poštnih vozovih davno preteklih časov in da nas vo/a „Schvvager" postiljon.
Malo pred mrakom dospemo proti Ljubnemu In v hipU, ko so nas že nastavljeni strelci ugledali, zagrme možnarji po dolini, da se je strel nulegal ob skalnatih bregovih. Ze ta gromovit pozdrav, še bolj pa ogromna množica ljudstva, koja je Sokolaše pred ubodom v trg pričakovala, nas je prijetno iz-neuad la. Godba nam pride nasproti in svirajoča p Na prej" nas uvede v sredino mnogobrojnega ljudstva. Ako smo poprej misliti, da je to, kar smo do tiste dobe videli in sbšali, že ves vzprejem, motili smo se; to je bil še le začetek, čakalo nas je še čisto kuj druzega. Postavljen nam je bil krasen slovel« k. pod slavolokom pa nas je čakal občinski zastop z županom nu ćelu, cest. duhovščina, kratko rečeno: vse notabilitete Ljubenskega trga. Tu je došle pozdravil v imenu trga župan, iskreno, srčno, zagotovljaje uavzočne, da je prebivalstvo trga v narodnosti trdno, kakor skale hribov, koje ga obdajajo, da sprejme društvo Sokol kot narodno prebivalstvo na narodnih tleh. Na nič manj srčen odzdrav staroste ozdravi Sokolaše belo oblečena deklica, ter izroči vsacemu šopek najzaljših cvetlic, koje je tudi v zimskem času prijazna roka najti vedela. Srce se je smejalo vsacemu od radosti nad tem ljubeznivim vsprejemotn in po pravici smemo trditi, da Savinjski Sokol na nobenem svojih mnogih izletov ni bil tako srčno vzprejet. Takov sprejem je dokaz, da se plete neka trdna vez, koje niti pasji sobovi s»!vragov ne bodo mogli uničiti — vzajemnost.
Ob svojem potu do veselici namenjene gostilne g. Krulca vihrale so uum povsod ponosne slovenske trobojnice nasproti in napisi treh slavolokov so So-koiušeni klicali srčen pozdrav. Vesehčini prostori pričali so zopet, da se vrla Ljubenska dekleta neso bala truda, ter so že itak lepe prostore prav okusno okinČala. Sedaj sledeča večerna zabava bila je prav domača, vesela, tlosp. župnik nazdravljal je vsem do.ilem v prijaznem nagovoru, večkrat živahno odo-bravauem. Isto tako se je tudi nekaterekrati slišala jedrnata beseda g. staroste, ni inauo »e, da g. starosta ne veže „otrobov", ampak njegova beseda mora užgati kakor sam živ ogenj! Skrbeli so pa še od nheh strun i j tudi drugi govoru,ki, da iiavz.očnim mimo plesa iu pijače tudi du evne zabave manjkalo ni, ker sprožilo se je se dokaj krasnih napitnic. Muogo teka je že kazalec ua uri izvršil, ko smo, moramo prjpotnati, da jako neradi, jeli misliti na odhod. Težko smo se ločili od prijaznih Ljubenčanov m či. nas po pi.tu domov ni kratko«issila krasta narave, kratkočasil nas je živi spomin minule zabave. Vsem onim go-podom. ko|i so so tako požrtvovalno truddi, pripraviti nam tako* krasen vzprejem, srčna hvala iu čast! S tem neso dokazali samo simpatije do društva, nego pokazali so, tla imajo srce za naredni napredek ni za čast domovine! Slava jim I
barji* 3i). dovi mbra. [Izv. dop.J Ljub-lianski „\Vechenblatt" očita močviieem v li^tu z dne 17. m. in., da njdi nespametno požiganj«' povodenj prouzroča, isto tako, da se tudi premalo nu trebljenje vodotokov gleda, če*i, ko bi se le ti bolj globili, ne bi se bilo treba bati toliko vodnih nezgod. To se pravi ljudem pesek v oči metati, da bi pravega uzroka ne zapazili.
„VVoclienlilatt" ali njega močvirski poročevalec pa zamolči  povedati, od kod tu, da voda tudi na
Preserskem in Kamniškem močvirji, kjer se ne požiga, baš tako pokonfuje, kakor v krajih okoli Belk in Goric, kjer i ognjem uspešno svet zboljšujejo, pa tudi mnogo, mnogo več in boljšega ploda pridelajo, nego v krajih, kjer obdelovanje a požiganjem navadno oi. Tudi trditev, kakor da bi zanemarjeni vodotoki v barji krivi bili, da voda vso ravan zaliva, je piškava, kajti to sprevidi tudi močvirska pamet v kratkih hlačah, da kolikor gladkejši pot imajo v močvirje se razlivajoči pritoki, toliko hitrejše iu bolj na globoko voda barjansko polje zagrinja, zato ker je požiralnik pri mestu nedostaten in v Udmatu z jezom zadelan. — Pa saj poročevalcu itak ni mar resnica, ampak le to, kako bi od časov na Janjčah pristudenega mu slovenskega kmeta zatiral.
Potem pa predzgodovinski močvirski prijatelj nad Narodovim dopisnikom žolč razliva, ker je go.sp. Dežmana imenoval moro, ki tlači močvirskega posestnika. A tu stopi ta gospod na oder ter pade čez g. Peruzzija kakor Narodovega dopisnika in mu jezno očita vse naglavne grehe, katere si je nakopal s tem, da je dr. Koslerju tako dolgo nagajal, da Be je s prvomestniškega stola začasno v pokoj podal. Na moč se je dalje pregrešil s tem, da se jo z gosp. Stedry-jem, jedinim inženirjem v močvirskem odboru, spri. Kaj poreko zdaj jezovi? Iz tega, da g. Peruzzi uikoli taistih spoštoval ni, ki močvirskega kmeta zatirajo, naj so iz tabora antropologov ali inženirjev, ki znajo delati neškodljive jezove, iu mož brez barve, sledi, du je v borbi z vsem svetom. Res velik ta svet ali množica taistih mož, s katerimi se g. Peruzzi bojuje! — Gotovo pa je, da se da vsa ta ogromua množica z izrezanimi stremeni taistega skrpeta opasati, katerega je gosp. Dežnih n v grabnu Ižanske ceste našel, ter ga za obutalo predzgodo-vinskega, v selih na kolih bivajočega človeka proglasil. Le škoda, da o tej imenitni najdbi zbor antropologov leta 1879 obravnaval ni.
Svetovati bi bilo temu gospodu, da bi se brigal bolj za posel, za kateri je nastavljen, da ne bi molji razuašuli krokodilovih zemeljskih ostankov po vsem muzeji.
Domače stvari.
— (K on f is ku ci j a.) Včerajšujo številko našega lista zuplenilo je državno pravdništvo zaradi članka z napisom: „Misli štajerskega Slove n ca".
— („Tomšičeva ustanova.") Lep dar je prejela „Matica Slovenska". Gospod dr. Janko Sernec, advokat v Mariboru, izročil jej je kot od sodnije postavljeni pooblaščenec nekdanjega odbora za „J. Tomšičev spomenik" svoto 1 24 2 gl. 7 7 kr., katere je Matici porabiti „v podporo slovenske literature ali žurnalistike". Vrhu tega se je, kakor veste, po 'a-i' pokojnemu Tomšiču, prvemu uredniku „Slovenskiga Naroda", lep spomenik na grobu in Čitalnica v Mariboru je prejela okolo G00 gli. za to, da na vse večne čase oskrbuje ta spomenik. Natančnejše poročilo o „Tomšičevi ustanovi- bodo matičarji al-šali pri občnem zboru 5. decembra t. 1. Za danes bodi izrečena presrčna hvala vsem, ki so svoje dni kaj darovali za Tomšičev spomenik in putem tistim gospodom, ki so nabrane uovce oskrbo vali, v prvi vrsti pa g. dr. Janku Seracu, ki je Wo-nečno vso stvar tako trudoljubivo uredil ter Matici pomogel do prelepega daru!
— (Svoje čitatelje) opozarjamo posebno na članek „Matica Slovanska" v 12. zvezku „Ljubljauskega Zvona", ki je danes izšel.
— (Nujno vprašanje.) Vsa Slovenija je že nekoliko tednov preplavljena b letošnjimi knjigami družbe sv. Mohorja. Tudi v Ljubljano so bile baje že pretekli mesec poslane, a ker g. poverjenika ni doma, ne morejo ac razpošiljati. Vprašam, koliko tednov uam bode še fakati g. poverjenika iu družbenih knjig V Mohorec
— (Odlikovanje.) Vodja pomožnih uradov pri c. kr. namestništvu v Grailci, g. Josip Kragl, dobil je v priznanje svojega dolgoletnega izvrstnega službovanja naslov cesarskega svetnika.
— (Odlikovani sodniki.) Nj. Veličanstvo podelilo je sodnikom: Josipu M a r t i n a k u v Velikih
Lašičab, dr. Vojtehu Gerčer-ju v Mariboru in Josipu Naredy-ju v Brezah v priznanje njihovega izrednega delovanja pri napravi novih zemljiških knjig vitežki  križ. Fran-Josipovega reda.
— (FilharmoniČno društvo) prične jutri sesijo kamorno-muzičnih koncertov v re-dutnej dvorani. Na programu je: 1. Mozart-ov kvartet (D-dur) za 2 gosli (gg. Gerstner in Pfefferer), vijolo (gosp. Moravec) in čelo (gosp. H. Korel, mestni kapelnik v Chrudimu, kot gost.) 2. Se h u ni a n n - o v trio za glasovir (gosp. Zohrer) gosli in čelo; op. 63. D-mol in 3. Beethoven-o v kvartet za dve gosli, vijolo in čelo; op. 74, Ms-d ur Začetek točno ob 7. zvečer. Ustopnina 1. gld.
— (Odsek za konjerejo) c. kr. kmetijske družbe kranjske izvolil je, ker se je dosedanji načelnik g. J. Luckmaun izrecno odpovedal, načelnikom g. notarja in posestnika dra. Theodora Rud esc h a, načelnika namestnikom pa grajdčaka in podpredsednika kranjske kmetijske družbe g Josipa Vincencija S e u n i g a.
— (Mesto c. kr. notarja) na Vrhniki je zopet razpisano. Prošnje v 4 tednih na notarsko zbornico v Ljubljani.
— (V obrambo.) Iz Borovnice piše nam prijatelj, ki mu gre vsa vera: „V velikej razburjenosti se nfša šolska zadeva razpravlja po „Slov. Narodu". Marsikaj se je zlasti v zadnjem dopisu svetu poudarjalo, kar bi imelo ostati domu! Krivda gospodov učiteljev je jako majhna. Gojpnd rav uatelj, •bče priljubljen mož, si je prizadeval, stvar v red spraviti. Ako je bilo zastouj, krive so temu druge razmere, domačinom dovolj poznane. Zahtevati več, zlasti po javnem potu, to je prenapeto."
— (130 prašičev) zaklali so predvčeraj v mestnej klavmei. To je doseJaj na jeden dan največje štev'lo, kar klavnica obstoji. Velika večina mesa teh prašičev oddala se je v tovarno za salame gg. Ločnikar in Audretto na Viči.
— (Velik plaz),  300  metrov  dolg, 110 metrov širok, je v Trbovljah zasul največjo premo govo jamo, jednemu delavcu je drevo razbilo glavo; vas Dobrna pri Retji je v nevarnosti.
— (Zadruga užitninske zakupnine gorenje Saviujske doline v Mozirji) vzprejme dva dačna opravnika (dacarja) proti letni plači po 500 gold. in s priklado osobnih pristojbin. Prošnje do 10. decembra t. 1. pooblaščencu gospodu Antonu Goričarju v Mozirji.
— („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici"), priredi meseca decembra t. I poučne govore s primernimi domačimi zabavami : I. Dne 2. decembra ob 7. uri zvečer govor društvenega podpredsednika prof. dr. A. Gregorčiča o novi obrtnijski postavi. Po govoru domača zabava. II. Due
decembra ob 7. uri zvečer govor društvenega predsednika Fr. Povše-ta o pokojninskih zadrugah, ali kako zagotoviti si mirno srečuo starost. Po govoru domača zabava s petjem in srečkanjem treh dobitkov. III. Due 16. decembra ob 7. uri zvečer govor prof. Julija plem. Kleinmayrja o ženskem spolu iu Slovencih. Po govoru domača zabava. IV. Dne 23. decembra ob 6. uri zvečer govor društvenega podpredsednika dr. Gregorčiča o božičnih jaslicah. Po govoru domača zabava. — Podpisano pred* sedništvo uljudno vabi vse gg. društvenike k prav obilnemu obiskovauju teh zanimivih in poučljivih go vorov, kateri bodo v društvenih prostorih na Travniku.
Pred sedništvo slov. bral. iu podpornega društva.
Migljaj uradni nI*u. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleznim sigurno odpomore Moli-o v „Seidlitz-prašek". Škatljica z navodom rabe stane 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Mol), lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mollov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. (690-1)
Darila za „Narodni Dom".
Prenesek   .   .   .   10035 gld. 98 kr. Fran Oblak, računski svetnik v Sara-
ievem............ 2 „ — „
Albert Sežun v Ribnici...... — „ 30 „
Anton Ženko v Ribnici...... — „ 30 „
Anton Sprajc v Dabru ...... 1 „ — n
Oisti dohodek veselice v Postoji ni    .   . 883 „ 66 „
Antonin Komolka v Drevčicich    ... l n — n
Ford. Plachy v Tršicich...... X ,, — ,,
Davorin Trstenjak v Karlovci .... 1 „ — n V Bovcu iz puši *■:
V goBtilni pri pošti .       — gld. 70 kr.
V gosrilni pri Ekselnu       —   ,   62 ,
Vkupe ... 1 „ 32 „ Na igralnih mizah Ljubljanske Čitalnice
v mesecih septembru in oktobru   .   . 23 „ 08 ,,
Ljubljanska gospica....... 1 „ — „
Skupno  darilo   moštva žandarmerijske
postaje v Ljubljani....... 12 „ 50 ,
Josip Bernat v Velikem Oolomu   ... 1 „ — „
Dr. Čuček v Orebiču....... 2 „ — „
Iz pušice v goBtilni „Pri Veteranu" .   . 1 „ 07 „
Iz pušice v kavarni „Merkur" .... — „ 60 „
Iz pušice v gostilni pri Permetu ... 1 „ 85 „
Iz pušice v prodajalnici g. H. Turka   . 1 B — „
lz pušice v prodajalnici jg. V. Rohrmana 5 „ 10 n
Iz pušice v gostilni pri Škerjanci     . — „ 15 n
Vkupe   .   .   .   10976 gld 81 kr.
Umrli so v ljubljeni:
29. novembra: Neža Sorčan, mokarjeva udova, 74 I., Kladezne ulice Št. 5, za oslabljenjem. — Franc Kurnik, delavec, zdaj kaznenec, 37 let, Ulice na Grad št. 12, za je-tiko. — Franc Belič, delavec, 73 let, Hradeckijeva vas št. 16, za mrtvoudom. — Janez Dolinar, delavec, 71 let, Ilovica št. 31, za plućnim einfizemom.
30. novembra: Marija Mervowa, šolarica, 13 let, Dunajska cesta št. 25, za rakom v hrbtenici. — Ivana Lindt-ner, uradnikova žena, 39 let, Ulice na Grad Št. 2, za vnetjem trebušne kožice.
V deželnej bolnici:
26. novembra: Matevž Črne, Čevljar, 50 1., za travmatičnim vnetjem možjansko mrenice.
28. novembra: Franc Pogačar, dninar, 52 let, za želodčnim rakom.
Meteorologično poročilo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu1':
Dunaj 30. novembra. Kapitan redovne ladije, Manfroni, imenoval se poveljnikom morskega arsenala, kapitan Schroder pa poveljnikom pomorščakov.
Kajira 30. novembra. Izmej 600 egipt-skih žandarjev, kateri so bili včeraj poslani v Suakim, ubcgnilo je 268 na potu Kajiro-Sucz.
a 0	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrili* v mm.
> o eri	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer __	748-53 m. 748*33 mm. 749 95 m«.	+ 1-0» C + 5-8aC + 0 4" 0	al. bvz. si. vzh. si. vzh.	jao. jas. jas.	000 m, dežja.
30. nov.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	749*53 nin. 746-77nia. 743*66 mu.	— 3-2° C — 0 3* C — 3 0" C	brezv. brezv. brezv.	megla megla megla	0 00 m. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 2*4* ia — 2-2°, za 0-6° nad in 3*8° pod normalom.
dne" 1. decembra t 1. (ISVtrpo tolegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata reuta........ • •
5°/„ marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . •
London........ .   . .
Siebro .... .......
Napol. .........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marku .....
4°/u državne srečko iz 1. 1854   250 gld. Državne mucko iz 1. 1864.         100 gld. tg , avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata reuta 6°/0......
-     papirna renta 5°/a.....
5*/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava rcg. srečke 5°/» . . 100 gld. Zeiulj. obč. avatr. 4'/./ u zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetiue zupad. železnice Prior, oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trauinmav-društ. velj. 170 gld. a. v.
79 gld.	—
79 ,	50
98 .	80
93 ,	40
837 B	—
283 ,	50
120 „	55
9 "	58
6 .	70
69 ■	20
119 ,	50
98 *	60
120 „	25
87 ■	10
85 ,	—
104 „	—
115 .	75
119 n	25
102 w	80
104 .	50
172 „	25
19 .	—
107 ,	50
217 „	—
— kr.
Poslano.
aSTelizoerlToljI-v-o! S to beBedo začenja so anonsa v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo ia doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. NeČemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi za-Blužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Zahvala.
Povodom prerane smrti predragega mi soproga, gospoda
IVAN-a VERBIČ-a,
uradnika južne železuico,
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, katori so me v mojej neizrekljivo velikoj nesreči tako sočutno podpirali z besedo in dejanjem, svojo najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. Osobito pa pre-častitej duhovščini, gospodom pevcem, gospodom kolegom umrlega, dariteljem prekrasnih vencev ter ogromnej množici občinstva, k:itero je nepozablji-vega spremilo k večnemu pokoju.
Rakek, dne 29. listopada 1883.
(761—1) Žalujoča udova.
Korektorja
išče uredništvo »Slovenskega Naroda".
Krajčeva i/daja, nevezan, 8e ceno proda. — Natančneje se izve pri upravništvu rSlovenskega Naroda1'. 1759—2)
Takoj dolujoče.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri | katerem ostane moj sigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha.   Kavno tako sigurno pri plrsith. Ispalili in onlvelili laMeh.
Uspeh po večkratnem močnem utrenj. zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gldi 50 kr. iu v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. Ghrolioli v Urini.
f KJuhtjani se dobiva pri g   tltitat'tiu JMnki'-ui r
Trstu lekar Pavel Itocca; v dorici lekar C ('ristoffolefti; v lleki lekar C, Silhavi/; v Celji A. Krisper; v Mariboru J. Martina.
Ni sleparija! (696—5)
Prevažanje ljudij in blaga v
AMERIKO
najbolje in najceneje pri (238—18)
ARNOLD-u RElF-u, ^.Sri:1"" Pivovarna bratov Kosler-jev. •
Izvrstno
marčne pivo
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz (83—43)
ALOJZIJ MAYER-jeve
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
Berolin.
IVAN HOFF, c. kr. dvomi fabrikant sladnih. preparatov na Dunaji.
St. Peterburg.
0 vi
(o
-p (D
rH O
d
(D
•O
r-»
s>
o
d
tu
-p
Ivuna II.<>ll'ji
Zdravilno pivo iz sladnega izlečka.
Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v prtih in želodcu, antici, red-kej krvi in nerednim opravilom spodnjetelesnih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsakej bolezni.  Cena steklenici 5(J kr.
I vuna I Cofi ii
Bonboni iz sladnega izlečka za prsi.
Proti kašlju, hripavosti, zaslizenju nepresegljivo. /uradi mnogoterih posnemanj naj ho pazi na višnjev ovitek iu varstveno znamko pristnih Bludnih bonbonov (slika i/.umitelia). V višnjevih zavitkih po 60, 30, 15 in 10 kr.
Zaslužni diplom mej narodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za mediciuske tvariite in aparate v pospeševanje zdravja.
Podpisi:
Nji veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencor, predsednik razstave.      John Erlc
Erlchsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik.
I van lEoflov
Koncentrirani sladni izleček.
Za bolne na prsih in plučah, zastarel kašelj, katare, bolezni r grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V flaconih po 1 gld. 12 kr. In po 70 kr.
Ivan Ilollova
Sladna čokolada.
.Tako rudilna in krepilnaza unahe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zuuživanje kave ker vzburjajoče '/.uhranjeno. Zavoj '/4 klg. P« P80 gl., 90 in 60 kr.; z'av,»j »/., ki«. 'J 40 gl., 1 60 gl. iu 1 gl.
Proti  kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih in želodcu, oslabljen ju, sušici, slabej  prebavljivosti, najuspešnejše
krepilno sredstvo za okr vajoče po vsakej bolezni.
58 krat odlikovano.  ~   Ustanovljeno 1847.
Izumitelju in jedinemu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu
IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku,
dvornemu založniku Nkoro vseh evropskih Muverenov, llunai I.. Tovarniška zalogu: UrasUen. HrIluiierHtraNHe H., tovarna: Graben-
liol'. BrttuiierMtrMSMe 9.
Priznavanja in naročila visocih in najvišjih oseb leta 1882.: Cesarski visoko »ti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ Wales-ki, princesa do Ligne, vojvodinja OldcnlmrŠka, primeša Reuss, gč. pl Ferenczy, čitateljica Nj. veličanstva naše presvetlo cesarico, angleška bonne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije. Valerije, obitelj Metternich, Clam-Oallas, Karacsonyi, Hatthvanyi, Kommer, nj. vzviš. fem. Filipovie, grof VVurmbrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Hamberger, Sehrotter, Schnitzler, (Jranichstiitten iu mnogo drugih Dunajskih.
Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele.
Stotisoeeri, ki so že nad vsem obupali, bili ho rešeni po Ivan lloffovih sladnih preparatih ('.dravilno pivo iz sladnega izlečka), da so zadobili nazaj ljuho
zdravje ter se ga Se zdaij vesele.   Samolastno izrečene besede ozdravljenih.)
Vašo blagorodje !
Celo leto sem trpel na mučnem z<>lotl*ueiu kataru in  Kašlji :
zaman so bili vsj leki, dokler učnem rabil Vaših izvrstnih Ivan lloffovih sladnih preparatov. Čez nekaj meso ev izostane kašelj, tek se vne, in moje zdravj-je bilo po Vašem Ivan lloffovem zravilnem pivu i/, sladnih izločkov popolnem popravljeno. Vzprejmite mojo iskreno zalivalo. Ob jednera piiložim zahvalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu.
MezOkovacshaza. I>r. Alojzij Kugy, župnik.
Vase visokorodje I Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vašega Ivan lloffovega zdravilnega piva iz sladuih izločkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem koufitatujem, da Vašo fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo.   Z visokim spoštovanjem St  Andrej pri Poljaku, 6. septembra 1883.
M. pl. Felekl, vodjetm soproga.
Zdravniško priznanje.
Častno mi je Vam naznanjati, da so se Ivan Hoflbvi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sope nji, slabem teku in prebavijenji, prav dobro obnesli; zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnim povzetjem in naslovom: „G. Ivanu Gusehallu v Umu" 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izločkov in 3 zavoje sladnih bonbonov.
( Spoštovanjem Grottava, 9. septembra 1883.    I>r. JoNip Frode, prakt. zdravnik.
Dunajsko poročilo o ozdravljenji.
Dunaj ii. septembra 1883.
Ne morem si kuj. da bi se Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdrav-ljenje želodčnega katara, kateri jo mojega moža žo štiri mesece postil. Mol moj je rabil razna srodstva, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Vabili čudovito delujočih Ivan IlolVovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in žo po kratkem zauživanji Vašega Ivan llolTo"oga zdravilnega piva iz sladnih izločkov mu je odleglo, in sedaj, po jedeiiindvaJHeti steklenici je moj mož popolnem ozdravel.
Vzprojmito unijo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih.
Z visokim spoštovanjem I ran ju IMateuik, Ncufiinfhaus, (loldschlaggMM 98.
Najnovejša Dunajska zahvala
s 7. dne septembra 1883.
Prosim zopet za 13 steklenic Ivan MolVovega zdravilnega piva i/, sladnih izločkov, kajti, če ga le osem dnij ne /.auživaui, imam po/.eljenje. «lo njega. Uživam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, /.atorej se ne bi protivil, ako so to tudi javno oznani.
Dunaj v 7. dan septembra 18ri:;. Spoštovanjem
I ran llnrgelz.1.  konditor, .MariahilforstrHS.se CrJ.
Zahtevajo naj so samo prvi pristni Ivan lloffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem todift&i na Avstrijskem in Ogerskora registrovana (slika izumiteljeva^. Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izdelovanje Ivan IlolVovih sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov inogo celo škodljivo uplivati na zdravje.
Prvi, piistni, slizo razanujoči Ivan Hoflovi sladni bonboni za prsi zaviti so v višnjev papir.   Nuj se izrecno le taki zahtevajo.
Ivan Hoffovi bonboni iz sladnega izlečka v višnjevih zavojih po 60, 30, 15 in 10 kr.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Peter Lassnifjtj, trgovec s špeoerijanu
(068—1 l
>^««TM,vr     '"""g vy      >      kjUUljUlIl     um*.     ■  VI *.\Jt       ■_ 11. o 01 I IJJ y.      "f, "     ' -f
Nadalje imajo zaloge:  V Keki: Nic. Paračič, droguist; v CSoriel: Q. Christ,,f,>htti; v Mariboru: /•'. /'. llolasvk, n
lekarnar; v CelJI: J.Kupfertchmidt, lekarnar: v Kranji: /'ran hnlenec, trgovec
k, na glavnem trgu; v 1'tujl: ./. fCtuimttr,
CD
<
H
O <
OD l—•
P
P-
CD P
OD O
00
W *-i P
O
O CD 00
p
H
»i P
O
p*
►—•
m-
O < P 0
Pariš. I liOiidoii. | lludiiitpc^sta. | Gradec. | Hambui| rranliol>r<Ml na Hl. | i\cw-1ork,
Gospodično
ali nekoliko izobraženo dekle (najljubše siroto), tudi udovo brez otrok išče gospod za lii&no oMl£r>t>iiic*o. Znati mora vsaj navadno kuhati in s perilom ravnati. Sicer je služha prav lahka in prijetna, ter je pošteni ženski brezskrbna, prihodnjost zagotovljena. — Pisma s črkama S. V. 4» upravništvu „SIov. Naroda". (768—1)
Pekarija v najem
se odda takoj pod prav ugodnimi pogoji z vso pripravo. — Natančneje pove upravništvo „S1. Naroda".       (705—1)
Jaz kupujem raznovrstne
suhe orehove plohe,
potem actlrsiv« orehovo lioi-lfl i o (hlode) od 18" naprej, javorjeve pa od 15" naprej.
Plačujem jih dobro.   Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso Karl Hotbauei.f
(593—24) fournierfabrika v Tržiču na Gorenjskem.
Št. 16 654.
liazglas.
(756—2)
Pri Ljubljanskem magistratu je izpraznjeno jedno mesto kraujskih invalidnih ustanov z 31 gld. 50 kr. na leto.
Prosilci za to ustanovo naj do
»O. decembra 1983.
pri podpisanem magistrutu ulože dotične prošnje, katerim je pridejuti:
1. krstni list,
2. potrdilo, da prosilec vsled vojaške službe od 1. jauuvatja 1848. leta naprej ni zmožen si kaj prislužiti,
3. spričevalo, da je bil prosilec za časa vojaškega službovanja, kakor tudi pozneje poštenega obnašanja, in
4. dokaz, da prosilec nema nikakeršnega premoženja niti no sorodnika, kateri bi bi! postavno za-vtv.au zanj skrbeti.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 13. dan novembra 1883.
Župan: G ras sel I i.
Skladbe,
zložil F. S. Vilhar.
Prva knjiga teh skladeh, koje so že do sedaj v Blovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržali zan.miva je za vsacega, koji se z glasbo ah petjem bavi; ona obsega: I. Rsmoupei II. m žke zbore, III. nieHane zbore in IV. Mkladl»e ca glanovir.
Knjiga je vrlo ukusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 strani j. Prodava jo v Ljubljani knjigarna .F. (iiontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvatska) po 2 gld. m kr. (744—5)
A. Debevec, zaloga premoga
Marije Terezije cesta št. 14.
JPiri znano (770—1)
aajboljSi prenaog
za zdatno znižano ceno.
Št. 16.278.
(769—1)
Razglas
mladeničem, vojaščini podvrženim.
Zaradi prihodnjega vojnšk* «a nabora v letu 1884., h kateremu bodo klicani v letih 1864., 1863 , 1862. iu 1861. rojeni mltsdeni i, se javno naznanja:
1. Vsak tukaj prohivajočjh domučih ali vnanjih mladeničev, kar jih bode k prihodnji redni rekrutbi poklicanih, moru
m« «<-<»;■ dvccinbr » 1993.
v magistratnem ekspeditu se oglasiti.
Kdor se ne oglas', zadenejo ga uash'dki §. 42. vojne posti ve.
2. Vnanji, t j. taki, ki neso v Ljubljano pristojni, morajo k temu upisu seboj prinesti popotne liste ali druge izkaznice.
3. Začasno zunaj svojega rojstnega kraja hi vajoče uli pa bolne mladeniče smejo oglasiti Btariši, varuhi in drugi poobh ščenci.
4. Tisti, ki misijo prositi sli začasnega opro-ačenja od vojaščine ali pa oproščenja od dejanske službe vojaške, imajo pri upisovanji tukaj izročiti rodbinske listine in druga potrebne, pisma.
5. Dolžnosti oglasa in drugim, iz vojne postave izvirujočim dolžnostim ne od ogniti z izgovorom, rta se za te dolžnosti ni vedelo.
Mestni magistrat v LjnMjani,
v 23. dan novembra 1883.
Župan : G r a sse 11 i.
Zahvala.
Udano podpisani si usoja povodom svoje ločitve iz Ljubljane naj iskrenoj Šo zahvalo izreči svojim p. t
domačim in potujočim gostom,
ki so tako lepo obiskovali njegovo gostilno v restavraciji tukajšnjega južnega kolodvora.
V Ljubljani v 1. dan decembra 1883.
Spoštovanjem udani
liarol Becr,
G oNtilna        ix t*  K r- o n
v LJubljani, Gradišče 7.
ki se da dobro kuriti, je /a nekatere dni v tednu še prosto ter se odda družbam. (lorko priporočam p. n. občinstvu kegljišče kakor tudi izvrstno jed in pijačo Za Obilno obiskovanje prosi
z odličnim spoštovanjem (766—1) Hnrol KoM/. gostilničar.
(767)
tač. restavratčr hotela Quarnero, Abbazia.
0. k. privilegij aV* šivalnih KJS
za zboljšanje strojev.
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine iu rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje.    (s7g—a«) S stletna garancija!
Poduk brezplačno. Na mrsertie olirukc po I do 5 gl.
t
Udano podpisani priporoča častifcomu p. n. občin- + stvu svoja raznovrstna dobra ♦
naravna vina, !
o katerih dobroti so more vsakdor prepričati, ako za J poskušnjo kupi '/4 "t™ vsake vrsto ter ob jednem pokusi, katero mu najbolj ugaja.
Ob jednem priporoča svojo različni! fine in druge likerje, rozolife, rum in žganje, kakor tudi N|>«'rerljs o ni m;-o iu de/elne pridelke, tako tudi SVOJO ftftiogo loltalia. kolckov iu poMtuih Mtv»rij9 katera jo tudi ob nedeljah in praznikih odprta, ter obljubu j o točno postrožoo.
Točari naslednja vina:
Novo črno, podobno refošku liter po 44 kr. Staro črno, dobro ....     „       40 ..
Novo belo....... „ ,, 32
Staro belo...... „ r 36
Staro belo...... „ .. 24 ,.
Tudi točari vinu podoben dober moftt Is Hadja po 10 kr. liter.
Z odličnim spoštovanjem
(762-1)    Anion SJcioan/ig*,
v Ljubljani, Gradaščine ulice št. IO.
lekarnar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, prodaja:
Rudninske vode.
Carlabader Mtthlbrnn, 1 steklenica . gld. —.40.
n          Sprudelaalz, 1 steklenica „ 1.—.
Fran z Joaef Bitterwaaser, 1 steklenica............. __26.
Friedriohshaller   Bltterwasser, 1
steklenica     .    .    .    .    •..... _.35.
CHes«hubl-Puoh«teinerSaaerbrunn
1 steklenica.......... _,30.
Odoiohenberger Conatantinquelle,
1 steklenica.......... m —.25.
Krondorfovski oesarjevlčlnje Štefanije  vreleo  za  bolezni želodca,
pljuč in grla, 1 steklenica po    .   .   . „   —.24.
Marienbader Kreutzbrunn, 1 steklenica ..............—.35.
Meerwasser-Mutterlauge, za pripravo morsk h kopel, 1 steklenica ... „ —.40.
Ofner Rak6ozyquelle, 1 steklenica . „ —.22.
Preblauer Sauerbrunn, 1 steklenica „ —.20.
Seltera-Waaaer, 1 steklenica    ... „ —.28.
fleV Naročila se izvršujejo točno proti poštnemu
povzetju. (291—10)
P2*
i Čudež industrije.
I     Samo 4 gld. 50 kr.
J m eeS« kralj,   patentom   |»r<e% i«l<>na
i   ura na nihala«
ki bije in kaže datum,
v prefino polirinein okviru iz orehovega lesa z nllialoui in »ronatttiinl utežaml.
Kazen teh prednostij ima ta ura neprecenljivo lastnost, da se v tem noj noči
c. kr. patentirano kazališče sveti
v jako Čudovitem, vijoličastem, čarobno krasnem svitu ter se za izdatno svetlobo
jamči III let. ~W
Ta s svojimi prednostmi že itak prikupljiva ura postaja jia še posebno ncpogiešljiva in za vsakega prepotrebna s tem. da kaže tudi dneve, in sicer so nad Številkami za ure v rudeeej barvi ulis-neue ilueuu' marke od 1 do 81 iu ravno tako rude* Ua/.iiUc kaže |> m-Im- v»akl dan nvoJ datum, ne da bi g> bilo treba pomikati, nego tudi ta kazalec; goni kolesišče, ki je v uri. w Na stotine in stotine ljudij, ki so to uro videli
9 in kupili, bili so kar očarani zaradi nje nečuvene in
S neverjetne cene.
• Dolžne bo smatramo opozarjati vsakega čitatelja,
• da, odkar ure sploh obstoje, kaj iednacega, praktič-
• nega in izredno cenenega še ni bilo in znabiti tudi g v 100 letih veo  ic bode. (742—2)
• Svarilo.
• Vsaka moja ura ima na kazališči z zlatimi čr-9  kami utisnjen napis: Patent".
• Naročila ki se zvršujejo le po poštnem povzetji e> ali h prej doposlann gotovino, naj imajo naslov:
I Patent-Pendel-Uhren-Pabriks-Depot
• F. SCHAPIRER,
Wleui XI*« Soliiflflaiaatisifc»-*»w*#o iiO.
Vsled višje cene pri promogovih jamah primorani  smo <»d denašnjega dne naprej pri prodaji premoga Bledeče cene ustanoviti, in sicer pri naročilih:
60 ko. — 1 čolni cent a r»0 kr. za HO ko. \ .„.„„„.,_„ in a 52 kr. za f»0 ko. ^ presjanega 500      — m nnh.il> ^Kiitov A 4K r.o      / i"' !
wm 10 čolnih centov a 48 B   n ftO „  j I" '"'"^ n H 50 „   „ 50  n   f blaga. 1000— 1250 ko. = 20—25 čolnih centov a 47 kr. za 50 ko. premoga. 2000— 2500   „   = 40-50     „ „     a 46   n   „  50 „
5000   .   = Vi vagona     a 14   ,   „  60 ,
10000   ,   >- 1 vagon       a 43   „    n  50 r
V LJubljani, v 5. dan novembra 1883.
(724_6) Ljubljanski prodajalci premoga.
ezilne stroje za skopo in klajo,
rezajoče v vsaki poljubni dolgosti, v 24 raznih velikostih, izdelujejo kot posebnost izvrstne kakovosti in rabnosti ter razpošiljajo točno z Dunaja
PH. MAYFARTH & Co., izdelovalci strojev,
-W"IE3ST, II-, Praterstresse 78.
Iščejo se izvedeni, zanesljivi ugenti. — Prekupcem 8e doroljuje visok rabat.
— Ilustrovam cenili (/rotiš in franko. (771—1)
lzdatelj in odgovorni urudmk Makno A r m i 6.
LiiHtniua in tisk -Narodne Tiskarne".