Šiev. 81 9 Uubljanl, g sredo, dne 15. optlla 1908. leto xxxui. Velja po poŠti: u celo leto naprej K 26-— za pol leta „ M 13"— za četrt leta „ „ 6-50 xa en mesec „ » 2'20 V upravniStvu: un celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ „ 11-20 a četrt leta „ „ 5-60 za en mesec „ „ 190 /a poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Jez --dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi s<» ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona itev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemJi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. (JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ~- Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. ==3 ftif Današnja številka obsega 6 strani. Svobodo, Umor grofa Potockega nehote nagib-Ije človeka k razglabljanju vseh bližnjih in daljnih vzrokov, ki so vedli do tega političnega zločina. Morilec je vseučiliščnik. Vemo, da je študiral na velekonservativni univerzi, če je dovoljen ta izraz. Smemo pa reči, da bi se bil med rusinskim narodom, čeprav ga tlači stoletna krivica,težko našel kdodrugi kot ravno vseučiliščnik, ki bi v dosego svojih narodnih teženj šefa deželne uprave hladnokrvno zabodel in se pri tem še smatral za mučenika. Zalibog, da je tako. Vseučilišča, ki bi morala biti edinole zatočišča vede in ki bi državi morala dati najbolj prosvitljenih mož, vzgojijo v današnjih razmerah fanatike in kričave doktri-narce, ki se ne boje poseči po nasilstvu, da uresničijo svoje blodnje. Kako so kričali svobodomisleci, ko je dr. Lueger na katoliškem shodu dejal, da so avstrijska vseučilišča večkrat gnjezdišča zaslepljenosti iu brezplodnega revolucionarstva. Pa je vendar tako. Slučaj Sziczynski jc za to jasen, krvav dokaz .... Zdaj smo v Avstriji, dejali bi, nekako v vseučiliški dobi. MasaFyk, Wahrmund, Carolina — sama zdaj aktualna imena. La-žiučenjaki zlorabljajo vedo v dosego svojih bogomrzkih namenov. Vlada pa jih ščiti, češ, svobodna mora biti znanost. In le malokdo sc zaveda, kako nesmiselno je to načelo. Svoboda poučevanja! Kako prazna in puhla beseda! Prvič: ali so vseučilišča res svobodna? Naučno ministrstvo ustanavlja stolice, vpliva na imenovanje profesorjev in celo na učno tvarino. Slučaj Ficlite bi bil pri nas. čisto mogoč in žc večkrat sc je tako zgodilo. Ali more pri nas n. pr. kak vseučiliški profesor učiti anarhistiško teorijo? Ali pa n. pr. more državi odrekati suverennost in jo popolnoma podrejati, recimo cerkvi? Takoj bi bil discipliniran.Noben liberalni petelin ne bi zapel za njim pesem o svobodi vede. Nadalje: Pri imenovanju docentov in profesorjev se mora naučili minister ravnati po politiških vplivih. To jc čisto naravno in bo vedno tako. Ce hoče spraviti naučili proračun pod streho, mora strankam marsikaj koncedirati. Uboga svoboda poučevanja! Na graški univerzi je čisto nemogoč profesor pozitivno-katoliškcga prepričanja za stolico modro-slovja itd. Saj tu odločuje tudi senat. Kdo si upa trditi, da akademiški senati gledajo zgolj na znanstveno in ne na politiško in narodno kvalifikacijo kandidatov za do-censtvo? V Oradcu n. pr. bo nasprotnik Meinongove spoznavne teorije težko dobil docenturo za inodroslovje. Sicer pa je svoboda poučevanja sa-manasebi nesmiselna. Veda je spoznanje na podlagi dokazov. Veda jc objektivna, ima za pravec resnico, spoznanje brez zmote. To poučevati, je dolžnost učiteljeva. V tem oziru ni svoboden — nasproti resnici ni svobode.Ni svoboden,da bi smel poučevati podmene kot nekaj gotovega in stalnega, ne sme svojega subjektivnega naziranja izdajati za znanstveno spoznanje. Kakor tisti, ki ima pravico prodajati živila, pa nima pravice jih potvarjati, rav-notako nima vseučiliški učitelj pravice učiti, kar se zdi njemu resnično, temveč ima le svobodo to učiti, kar je objektivno resnično. Podmene mora označevati za podmene. Ravnotako je s svobodo učenja. Te tudi ni. Vsakdo jc svoboden v tem smislu, da sme svobodno izvoliti si znanstveno stroko, kateri se hoče posvetiti in si izbrati primernih profesorjev. Pa še v tem oziru ni poljubno svoboden. Take svobode v tem oziru pa ne sme biti, da bi dijaki na kakršenkoli način smeli izsiliti od profesorjev, kaj in v katerem smislu in kedaj naj se poučuje. Tudi to se pri nas v Avstriji čestokrat dogaja. Odtod dijaški izgredi in različne nesmiselne »akademiške svobode.« Mnogo je na naših vseučiliščih, kar vseskozi nasprotuje dului časa. Učitelji in učenci si lastijo privilegije, za katere ljudstvo ne more imeti smisla. Ne samo to — škodljivi so znanosti sami. Zato je treba korenite remedure. Ne pretepališča — nc gnjezdišča brezverstva ampak učilišča! nova vlado v Srbiji. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) B e I g r a d , 13. aprila. Narodna skupščina se je danes razpustila vsled obštrukcije mladoradikalcev, naprednjakov in narodnjakov. Po napo-vedbi obštrukcije se je kralj posvetoval s politiki vseh strank, kako spor rešiti. Opo-zicionalci so zahtevali nove volitve, katere pa naj izvede koalicijski kabinet. Zmagali pa niso. Kralj je sicer sprejel odstavko Pasičevega kabineta, sestavo novega kabineta pa zopet poveril Pasiču. Mladoradi-kalcc jc ta kraljev ukaz zelo presenetil, ker se je govorilo, da je kralj pri posvetovanjih v konaku nekemu opozicijonalne-mu poslancu obljubil, da ne bo Pašič kabineta sestavil. Pri čitanju tozadevnega kraljevega ukaza v skupščini so mladora-dikalci urnobesno kričali in nasproti kralju demonstrirali s klici, ki se dozdaj še niso culi v srbskem parlamentu. To jc stvar, ki da misliti. Nove volitve bodo 31. maja. »Rekonstruirani« kabinet je star, kajti nov je v njem le en minister in sicer vojni. Opozicija smatra to za izzivanje. Njen namen je bil. čeprav za ceno razpusta zbornice, strmoglaviti vlado in povzročiti nove volitve pod vodstvom koalicijskega kabineta vseli strank. Ker so tako kruto prevarani, izjavljajo, da bodo takoj v prvi seji prihodnjega zasedanja — 18. junija — zopet začeli z obštrukcijo, dokler ne dosežejo svojega namena. O uspehu volitev je zdaj še prerano govoriti. To pa se lahko z gotovostjo trdi, da bo vlada dobila večino. V stari skupščini je bilo 92 starih radikalcev, 45 mladih, 17 narodnjakov, 5 naprednjakov, 1 socialni demokrat, vsega skupaj 160 poslancev. Zelo verojet-no je, da tudi po novih volitvah ostane razmerje isto. Nevarnost bi samo bila, ako bi se združil opozicijski blok, za kar pa med mladimi radikalci ni razpoloženja. Zadnje volitve so se vršile 24. junija 1906. Takrat je bilo 563.047 volivcev, od katerih je glasovalo 367.356; 195.691 ni glasovalo. Takrat so dobili: stari radikalci 156.163, mladi 106.753, narodnjaki 56.840, naprednjaki 28.539, socialisti 3109, kmečka stranka 9373, drugi kandidati 4202. Vsled krivičnega volivnega zakona jc vlada dobila veliko več kandidatov kot jc v razmerju z glasovi. Volivna borba bo huda. Občinski suet ljubljanski. L j u b 1 j a n a, 14. aprila. Predsedstvena naznanila. Seji predseduje g. župan Ivan Hribar, ki se spominja dne 29. marca umrlega rodoljuba g. Viljema Polaka. Občinski svetniki poslušajo stoje. Zupan predlaga, naj se izvolijo občinski svetniki Lenče, Dimnik, Svetek, Hanuš iu Subic v odsek, ki naj mu pomaga pri predpripravah, da sc dostojno proslavi vladarjev 60-Ietni jubilej. Nato prečita pismo praškega župana, ki se zahvaljuje za sožalje ob smrti pisatelja Svetopolka Ceclia. Končno naznani. da je ministrstvo ugodilo ugovoru občinskega sveta proti podelitvi gostilniške koncesije po deželni vladi gospej Rav-nikarjevi. Stavbne zadeve. Podaljša sc cestni kanal na Blciwci-sovi cesti do Janka Popovičeve vile, stro- ški bodo znašali 2707 K. Popovič prispeva 707 K. Petru Lassniku se dovoli, da razdeli svoje parcele v kat. občini Gradišče. Br. Ivanu Oražnu se dovoli izpre-memba parcelacije njegove posesti na Friškovcu. Odkupi sc svet Dermastije ob Zaloški cesti v regulačne namene. Orlo-va cesta sc podaljša do Ižanske ceste. Oddaja del za novo St. Jakobsko župnišče. Pleskarska dela dobi Tomaž Bricelj za 649 K 16 vin., slikarska dela Jožef Ma-kovec za 896 K 90 vin., steklarska Avgust Agnola za 1002 K 50 vin., pečarska Kal-mus Vidic 6c Cornp. za 2358 K, vodovodno inštalacijo Stariha za 1466 K 20 vin., dobavo žaluzij pa Frančišek Seber za 1466 kron 20 vin. Volivne komisije za občinske volitve. V volivne komisije za občinske volitve se izvolijo: I. razred, predsednik Iv. Knez, člani: Krejči, Spoljarič, Vodnik; II. razred, 1. oddelek: predsednik dr. Ivan Tavčar, člani: Golob, Hren, Lapajne; II. razred, II. oddelek: predsednik dr. Danilo Majaron, člani: Jos. Milavec, Ad. Petrin, Anton Prijatelj; lil. razred, I. oddelek: predsednik dr. Oražen, člani: Jeločnik, Krajgher, Leutgeb; III. razred, II. oddelek: predsednik Ivan Šubic, člani: Nedelj* ko, Rebek, Tosti. Personalni in pravni odsek. Frančišku Beberju se dovoli izbris vkn.iiženega reverza na hiši Št. Petersko predmestje št. 73. Prošnji »ljubljanskega športnega kluba« za pritrdetev o izpremembi društvenih pravil se ugodi. Računski zaključek in bilanca »Mestne hranilnice« za leto 1907. Poroča občinski svetnik Lenče. Poročilo sc spominja denarne stiske, ki je tudi vplivala na razvoj, osobito pa na končni uspeh ljubljanske »Mestne hranilnice«. Denarni promet jc znašal 31,409.089 K 58 v., za 970.818 K 70 vin. manj, kakor prejšnje leto. Hranilnih vlog jc bilo koncem leta 24,873.003 K 17 vin. Hranilnična razpoložljiva denarna sredstva so znašala letos 4.470.076 K 89 vin. Cisti dobiček znaša 99.594 K 38 vin., čisti dobiček vsega hranilničnega poslovanja za leto 1907. pa 118.430 K 69 vin. Cisto lastno hranilnično premoženje znaša 903.050 K 43 vin. Pomnožilo sc je premoženje hranilnice za 54.904 K 96 vin. Govor občinskega svetnika Prosenca o računskem zaključku »Mestne hranilnice«. Upravni svet ljubljanske »Mestne hranilnice« jc predložil računske zaključke občinskemu svetu za let1907. v svrho odobritve. Ta denarni zavod ustanovila je občina Ljubljana z blagim namenom, da bi sčasoma ljubljanska občina in njeni prebivalci vživali sad tega zavoda. In res sc je »Mestna hranilnica« v kratki dobi 18 let pouspela tako visoko, da jo jc uvrstiti prvih denarnih zavodov na slovenski zemlji. Dolžnost upravnega sveta in dolžnost občinskega sveta pa je, da skrbi za to. da zavod, ki vživa danes splošno zaupanje, to zaupanje še bolj razširi. Ako se zasačijo pri zavodu šc tako majhne napake, ali pa v predloženih letnih računjh kake pomote, treba jih jc. nc glede na desno in ne glede na levo odstraniti. In zato iti i gotovo slavni občinski svet nc bo zameril, ako odkritosrčno povem, da položeno poročilo računskega zaključka »Mestne hranilnice« ne odgovarja povsem dejanskim razmeram. Poročilo izkazuje namreč na eni strani čistega dobička vsega hranilničnega poslovanja za leto 1907. 118.430 K 69 v., dočim čitamo na drugi strani, da se jc hranilnično premoženje v letu 1907. zvišalo lc za 54.904 K 96 vin. Jasno je tedaj, da mora biti tu pomota; bodisi glede na izkazani čisti dobiček ali pa glede na izkazani prirastek. Ce je znašal čisti dobiček 1I8.4.K) kron 69 vin., se je moralo hranilnično premoženje ravno za to vsoto pomnožiti, a pomnožilo sc jc lc za 54.904 K 96 vin. Kako pa jc prišlo do tega ? Ker sc je pozabilo odbiti od izkazanega dobička 118.430 K 69 vin. kurzna zguba iz upravnega imetja 63.117 K 20 v., in pa kurzna zguba splošnega rezervnega zaklada v znesku 348 K 53 vin., skupaj 63.525K 73 vin.. Po odbitku tc kurzne izgube dobimo čisti dobiček 54.904 K 96 v., in ta znesek soglaša do vinarja natančno z izkazanim prirastkom hranilničnega premoženja v znesku 54.904 K 96 vin. Kriva tc pomote jc napačna bilanca upravnega imetja. Med imetjem (aktiva) bilance upravnega imetja so izkazani prodori iu vzzve-bori papirji v vrednosti 104.093 K, k temu imetju se jc pripisala kurzna izguba 63.177 kron 20 vin., skupaj torej 167.270 K 20 v. Ako se jc tedaj vpisala med aktiva cela kurzna zguba. morala se bo med dolgove (pasiva) cela kurzna rezerva iz prejšnjega leta v znesku 66.420 K 4 vin. vpisati. To pa sc ni zgodilo, temveč od te kurzne rezerve sc je odpisala zguba za leto 1907. v znesku 63.177 K 20 vin., in samo ostanek 3258 K 84 vin. se je vpisal med dolgove. Cc bi se bila bilanca pravilno sestavila, potem bi izkazani dobiček iz upravnega imetja nc bi znašal 94.594 K 38 vin., temveč 31.417 K 1« vin. Pri dohodkih splošnega rezervnega zaklada v znesku 32.397 kron 8(1 vin., odpisalo sc je za inventar 5331 K 57 vin., za nepokrito kurzno zgubo 9594 K 27 vin., skupaj 14.926 K 4 vin., ter se na ta način izkazal dobiček v znesku 17.471 K 26 vin.: od tega dobička pa sc ni odpisal za kurzno diferenco ali zgubo porabljeni II. rezervni zaklad v znesku 348 kron 53 vin., in če sc to stori, znesejo pravi dohodki tega zaklada 17.122 K 23 vin., ne pa, kakor izkaazno 17.471 K 76 vin. Konečno je prišteti k dohodkom šc pokojninski zaklad v znesku 1364 K 55 vin., to znaša skupaj 49.904 K 96 vin. K temu dobičku pa sc mora prišteti še od splošnega dobička pri upravnem imetju odstopljena vsota 5000 K za porabno hipotečno rezervo. Tako tedaj znaša v resnici celi dobiček 54.904 K 96 vin. Glede na navedeno predlaga, naj se predloženi računski zaključek vrne »Mestni hranilnici«, da ga popravi. Zupan Hribar pravi, da predgovornik nc vpošteva pravil dvojnega knjigovodstva. Vsak veščak v knjigovodstvu mora priznati, da sc jc bilanca sestavila pravilno. Predgovornik naj pregleda statistični izkaz, ki jc merodajen in ki izkazuje čisti poslovni dobiček v znesku 99.594 K 38 v., kurzna zguba pa 63.177 K 20 vin. Prosi, da sc poročilo »Mestne hranilnice« odobri. Občinski svetnik Svetek: Z izvajanj občinskega svetnika povzamem, da sc je zvišalo hranilnično premoženje. Prosenc: Konštatiram, da je tiskano: Cisti dobiček vsega hranilničnega poslovanja za leto 1907. znaša 118.430 K 69 vin., in ostane torej čistega dobička 99.594 K 38 vin. Ko šc kratko govorita župan in poročevalec, sc računski zaključek odobri iu izreče zahvala upravnemu svetu in uradniškemu osobju »Mestne hranilnice«. Ostala poročila finančnega odseka. Odkloni se prošnja »Podpornega društva mcdicincev« na Dunaju za podpore. Profesorju Juriju Miillerju se dovoli 200 K, čc napravi vsako leto pet predavanj v Ljubljani s slikami za povzzdigo tujskega prometa. Filipu Supančiču se proda nekaj zemljišča v Nunski ulici za 10 K m2. Prošnja K. Hicnga za odkup njegovega sveta za regulacijo Frjavčevc ceste sc odkloni. Premenien tržni red. Deželna vlada jc potrdila sklep občinskega sveta glede prepovedi prekupova-nja živil vse dneve v tednu in sicer od aprila do .30. sept. do 9. ure, za ostali čas pa do 10. ure dopoldne. Odločitev o prošnji, da bi se smelo prodajati na sadnem trgu ob nedeljah od 5. ure nadalje, si pridrži vlada za poznejši čas. Gasilno in reševalno društvo je posredovalo v I. četrtletju 1908. pri šestih požarih in 182 slučajih, ko je bilo treba pomoči. Ugovor Vaso Petričiča odklonjen. Gosp. Vaso Petričič in drugi so vložili pritožbo proti reklamni električni razsvetljavi na Bernatovičevi trgovini. Poroča podžupan, ki predlaga, naj se ugovor odkloni. Občinski svetnik Prosenc se zavzema za gosp. Petričiča, ki je zaslužen mož. Predlaga, naj se prepove Beruato-viču reklamna razsvetljava. Občinski svetnik Lenče podpira Prosenčev predlog. Podžupan: »Ne kratim zaslug gosp. Vaso Petričiču. Na drugi strani pa tista razsvetljava na Bernatovičevi trgovini ni tako huda. Saj si gosp. Petričič vendarle lahko pomaga, če ga moti razsvetljava Berna-toviča. Tiste plahte na oknih naj doli potegne, pa bo imel mir.« Pri glasovanju obvelja podžupanov predlog, za Prosenčev sta glasovala le Prosenc in Lenče. Zupan zaključi javno sejo. C In Kr. armada. Nadvojvoda Jožef Ferdinand. Armadno glasilo objavlja, da je podeljen nadvojvodi Jožefu Ferdinandu, polkovniku in poveljniku 93. pešpolka šestmesečni dopust brez pristojbin. O tem izrednem odloku se poroča: Nadvojvoda je bil pred nekaj tedni po prejšnjem brzojavnem vprašanju pri cesarju v Schonbrunnu pri avdijenci, v kateri je prosil za dopust. Opazili so, da se je peljal nadvojvoda naravnost s kolodvora k avdijenci in da je takoj po avdijenci odpotoval. Govori se, da zapusti nadvojvoda po dopustu armado. Sodijo, da ni zadovoljen s svojo vojaško karijero. Vojaški krogi so namreč pričakovali, da bo imenovan nadvojvoda že meseca novembra za brigadirja, a imenovanje je izostalo in sedaj se mu je dovolil mesto povišanja dolgotrajni dopust. Nadvojvoda Jož. Ferdinand je drugi sin rajnega velikega toskanskega vojvode. Po očetovi smrti si ni nadal naslova »veliki vojvoda«, dasi je načelnik rodbine toskanskih Habsburžanov. Nadvojvoda rad občuje z meščanskimi krogi. Svojčas je bival kot podpolkovnik 27. pešpolka v Ljubljani. Njegov mlajši brat Henrik Ferdinand je tudi dobil nedavno vojaški dopust in je zdaj slikar v Monakovem. Njegov starejši brat je odložil naslov nadvojvode in se zdaj imenuje NVolfling. Povišanje častniških plač. Vojaški krogi se boje, da ne stoji ugodno vprašanje o povišanju častniških plač. Cesar je v razgovoru s Košutom jasno izjavil, da povišanje častniških plač ne spada v kompleks vojaških vprašanj in da se vojna uprava ne sme prej pogajati z ogrsko vlado o novi brambeni postavi, dokler ne pritrdi ogrska delegacija povišanju častniških plač. Košut je izjavil, da bo komaj odstranil pomisleke proti povišanju častniških plač v neodvisni stranki. »Budapesti Hirlap« izjavlja, da je položaj težaven. Položaja ni pojasnil niti nedeljski ministrski svet. Kljub temu še niso opustili načrta o sklicanju delegacij meseca maj-nika. Cesar je zaslišal 14. t. m. Aehren-thala v posebni avdijenci. C. in kr. eskadra je došla 14. t. m. v Biserto in se nato peljala skozi kanal. Nova določila za artiljerijo. Izšla so nova določila za artiljerijo, kar je potrebno zaradi novih topov. Poljska artiljerija ima 42 poljskih topniških polkov, 14 poljskih havbičnih polkov, 8 jezdecih artiljerijskih divizij, 5 težkih havbičnih divizij in 4 težke havbične divizije. Poljski topniški polki so dosedanji divizij-ski artiljerijski polki z novimi 5 cm poljskimi topovi M 5. s 4 baterijami s 4 topovi. Poljski iiavbični polki so dosedanji korni artiljerijski polki. Jezdeče artiljerijske divizije se ločijo iz raznih kornih artiljerijskih polkov in postanejo samostojne. Težke havbične divizije se napravijo iz sedanjih oblegovalnih havbičnih divizij. V miru bo 5 havbičnih divizij, ki bodo imele 3 baterije. Divizije so na Dunaju, v Krakovu. Premyslu in v Budimpešti na Ogrskem. Gorska artiljerija se razdeli v šest polkov. Polki št. I iu 3 do b dobe 4 gorske topniške baterije s 4 topovi, polk št. 2 in 3 gorske topniške baterije in havbično divizijo z 2 baterijama s 4 havbicami. Da bo izobraz» ba enotna, se ustanovi 14 artiljerijskih. 2 gorski artiljerijski brigadi. Brigade so podrejene divizijskim poveljništvom.Vsak artiljerijski polk dobi topničarske delovodje, vsaka baterija ključavničarja. Vsak top dobi »topmčarskega vodnika«, odpade sedanji »Geschiitzvormeister« iu se imenuje »Vormeister«. Da se omogoči »Falir-kanonirju« višja dnina, se ustanovi mesto > Fahrvormeister«. Odpadeta tudi imena »Unterkanonir« iu »Unterfahrkanonir«, ki se od zdaj imenujeta «Kanonir« in »Fahr-kanonir«. Nadalje je novo, ker dobi vsaka vozeča in gorska baterija 4. jezdeča pa 6 telefonistov, vsaka poljska baterija pa telefonski voz. Da so vse to izvedli, so morali vzeti pehoti 4000 mož. Reorganizacijo so povzročile izkušnje v burski in rusko-japonski vojski. Organizacija oddelkov strojnih pušk. Pehotni oddelek strojnih pušk se sestavi sledeče: Vsaka strojna puška dobi 14 mož, in sicer 7 strojnikov in 7 gonjačev mul. Stanje mul je sledeče: za puško 2, za munieijo in za obrambni ščit 10, za rekvizite i, za priprave 2, za proviant 2 in za rezervo 2. Mule dobe novo sedlo. Avstrijski vojaški zrakoplov, ki se vodi. Aeronavtski strokovnjak major Hoer-nes jc 13. t. m. predaval v Berolinu in izjavil, da zgradi avstrijska vojna uprava vojaški zrakoplov, ki se bo dal voditi. Stal bo 400.000 kron. Konstruira ga major Hoernes. AVSTRO - OGRSKA. Cesarjev jubilej. Gotovo je, da obiščejo našega cesarja 7. majnika nemški cesar in cesarica, bavarski prineregent Luitpold, saški kralj Friderik Avgust, uiirtemberški kralj Viljem, veliki vojvoda badenSki, hessenski, oldenburški in meklenburg šverinski, an-haltski vojvoda Friderik, knezi: Leopold kneževine Lippe-Biestcrfeld, Jurij kneževine Schaumburg - Lippe, dedni princ Renzs - Greiz in predsednik hamburškega senata župan Burchard. Ostali nemški vladarji še niso odredili dispozicij, a večina jih pride ob tej priliki na Dunaj. Nemški cesar in cesarica bosta stanovala v Schonbrunnu. bavarski prineregent v palači Mo-denna, saški kralj v palači Augarten, ostali vladarji pa na dvoru. Cesar ne obišče praške razstave. Vsled svetov zdravnikov je cesar opustil načrt, da obišče praško razstavo. Nameščal ga bo prestolonaslednik. \Vahrmund. V Zellu na Tirolskem je bil shod. Zborovalci so zahtevali, naj se takoj skliče tirolski deželni zbor in vzame Wahrmun-du učna stolica cerkvenega prava na ino-moškem vseučilišču. \Vahrmund izjavlja, da ni v nikaki zvezi z reklamo, ki jo dela z njegovo brošuro njegov založnik Leh-mann. Preprečil je, da založnik ni poklonil 25. izdaje dunajskemu nunciju. Cez poldrugi mesec je šele izvedel, da je poslal Lehmann en izvod kuriji. Hebško okrajno sodišče. Češki odvetnik dr. Klouda jc nedavno vložil na hebško okrajno sodišče češko tožbo, ki je bila odklonjena. Na željo čeških poslancev je še enkrat vložil češko tožbo, ki je bila sprejeta, a razprava se je odklonila, češ da je sestavljena tožba v jeziku, ki ni običajen pri hebškem okrajnem sodišču. Koinotavski nemški shod in Cehi. Češki listi sodijo, da je vsled resolucij na nemškem shodu v Komotavu preprečen načrt ministrskega predsednika. »Narodni Listy« pišejo, da ni le končano vojno premirje, ki ga je zahteval Beck, marveč je jasno, da ne pritrdijo načrtu o jezikovnem zakonu, kakršnega si predstavlja Beck. »Den« izjavlja: »V trenutku, ko zavzamejo Nemci stališče, naj se odstrani češčina iz nemškega jezikovnega ozemlja, je zastopnikom češkega ljudstva nemogoče, da se pogajajo o jezikovni postavi.« Cesar plačuje Fejervaryjeve uradnike. »Pester Lloyd« poroča, da je določil cesar plačo onim uradnikom, ki jih je namestilo Fejervaryjevo ministrstvo in so jih odpustili iz službe. Plačo bodo dobivali, dokler žive. Uradniki, ki so izgubili dohodke, dobe odpravnino v višini letne plače. Izplačevalo se jim bo iz cesarjeve zasebne blagajne in sicer dobe uradniki prve kategorije na leto 100.000 K. odpravnina je pa proračunana na približno 300 tisoč kron. Češko gostovanje na Dunaju. Člani češkega narodnega gledališča niso voljni, da opuste vsled nemškega terorja gostovanje na Dunaju. Opustili bi je le, ako prepove oblast predstavo. Baron Aehrenthal v Budimpešti. »Ogrski uradni brzojav« izjavlja, da je bajka poročilo nekega ogrskega lista, češ da je opozoril Aehrenthal ogrsko vlado, da igra vlogo v ogrski politiki mnogo oseb, ki jih plačujejo v Peterburgu, Pari- zu in v Belgradu. Minister nima časa, da se peča s spletkami političnih agentov v državi. Ce je res, da so taki agenti, je to stvar ogrske vlade. Občinske volitve v Sarajevu. Dne 14. t. m. ob 12. uri so bile končane sarajevske občinske volitve. Zmagala je napredna vladna stranka proti srb-sko-mohamedanski opoziciji z vsemi svojimi 18 kandidati. Udeležba pri volitvah je bila ogromna. Med 3056 volivci jih je volilo 2770. Izvoljenih je 8 mohamedan-cev, 4 katoličani, 4 Srbi in dva juda. V mestu je bilo zelo živahno. Vojaki in orožniki so bili pripravljeni za vsak slučaj. PO UMORU GALIŠKEGA NAMESTNIKA. Zadnje dejanje rajnega gališkega namestnika je bilo, da je potrdil dekret, ki imenuje za namestnika deželnemu maršalu mladorusinskega poslanca Olesnickega. Majorat grofov Potočki prevzame njegov najstarejši lSIetni sin, ki študira na Angleškem. Pri raztelesenju namestilikovega trupla so zdravniki dognali, da je povzročila smrt kroglja, ki je šla v glavo nad levim očesom in prišla vun pri ušesu, drugo rano so konstatirali v srčnem obližju, tretjo na roki. Zadnji dve rani nista bili smrtni. Ene kroglje niso mogli odstraniti. Ob pogrebu so nosili Potockijevo krsto poslanci dr. Kozlowski, dr. Staniszevvski, baron Battaglra, dr. German in dr. Jablonski ter namestniški uradniki in člani gališkega deželnega šolskega sveta. Za krsto so korakali cesarjev zastopnik grof Cholomevv-ski, prestolonaslednikov namestnik grof Auersperg, ministrski predsednik Beck z ostalimi ministri, došli namestniki in deželni predsedniki, gališki deželni maršal grof Badeni in drugi dostojanstveniki. Cesarjev zastopnik, Beck in drugi ministri, korporacije in društva, so odpotovala v Krakov, od koder so se odpeljali danes zjutraj v Krzeszowice. Deželni maršal grof Badeni je izdal oklic, ki naglaša, da je odlikovala rajnika ljubezen do Vsemogočnega, do domovine in do bližnjika. Govori se, da delujejo rusinski državni poslanci na to, da se določi za razpravo proti Sziczynskemu kako izvengališko sodišče. Glede na razpravo pride namreč v poštev narodna strast. Mogoče določi za to vlado, da se v Sziczynskejevem slučaju odpravi porotna obravnava in se nakaže zadeva kolegiju šestih sodnikov. »Zeit« poroča, da je prevzel zagovorništvo Szi-czynskega dunajski odvetnik dr. Rode. Baje izvede razpravo proti morilcu gališkega deželnega maršala graško sodišče. Zaprte osebe se zagovarjajo tako, da sumijo, da so že več časa pripravljeni na zagovor. Na prvem mestu se imenuje za namestnika Potockega gališki deželni maršal grof Stanislav Badeni, ki pa namerava odkloniti imenovanje. Najbrže bo imenovan za gališkega namestnika državni poslanec Bobrzynski. PRINCEZ1NJA GIZELA V CARIGRADU. Sultan je sprejel bavarsko princezinjo Gizelo s princema pri mevlud slavnosti. Bil je ž njo jako ljubeznjiv. Po ceremoniji je izročil Gizeli Galib paša veliki Sefarat red, princema pa veliki Osmanje red. Dasi potuje Gizela inkognito, gieda sultan na to. da jo časte kot hčer cesarja Franc Jožefa. Gizela ostane v Carigradu do 27. aprila. CESAR VILJEM NA OTOKU KORFU. Cesar Franc Jožef je pozdravil cesarja Viljema kot lastnika gradu, ki ga je dala zgraditi nepozabna cesarica Elizabeta. Viljem je takoj prisrčno odgovoril. Poročilo francoskih listov, da obišče Viljem papeža, ni resnično. Mogoče je, da obišče Viljem italijansko obrežje. Cesarja Viljema sprejmejo pred Korfuom tri avstrijske vojne ladje in dva torpedna rušilca. Brodovje bo spremljalo Viljema med vožnjo v Trst. FAKULTATIVNO SEŽIGANJE MRLICEV sc baje po vplivu protestanških cerkvenih liberalnih krogov dovoli pod gotovimi pogoji v Prusiji. BOLONV V RIMU. »Tribuna« poroča, da soglašata Bti-low in Tittoni glede na mednarodna politiška vprašanja, osobito glede na Balkan. Avstrija, Italija in Nemčija so složne z ozirom na Balkan. Biilow se je dal inter-vievati po sotrudniku »Agenzic Štefani«. Rekel jc, da bi bil že zdavnaj obiskal Gio-littija in Tittonija, a ni imel časa. Rim mu je všeč. Kupi si posestvo v Rimu, da lahko reče o sebi: »Civis Romanus sum«. Velevlasti delajo na to, da se po vravnavi makedonskih načrtov Angleške iu Rusije pomiri Makedonija. Nemčija želi, da nastopajo velevlasti složno v balkanskih zadevah. Glede razmer med Avstrijo in Italijo ni bilo potrebno posredovanje Nemčije. Giolitti in Tittoni sta ustvarila prijateljske razmere z Avstrijo. Danes je obiskal Bii- low papeža in kardinala Merry del Vaala. V petek odpotuje v Benetke, kjer ostane 12 dni. RUSIJA. V Kazanu so imeli dijaki shod, na katerem so zahtevali, naj se zaključi vseučilišče do septembra, ker je izgubilo avtonomijo. Oblasti so zaprle vse zboroval-ce, ki jih je bilo 400. NAČRT! ČRNOGORSKEGA KNEZA. Črnogorski knez je baje predlagal carju, da imenuje za črnogorskega prestolonaslednika sina velikega kneza Petra Nikolajeviča, ki je poročen z najstarejšo hčerko kneza Nikolaja, če bi ostal zakon Nikolajevega najstarejšega sina brez otrok. Drugi knezov sin Mirko naj bi postal makedonski guverner. BARCELONSKA PROTIANARHISTIČ-NA SODNA RAZPRAVA. Zaradi anarhističnih napadov so obsodili v Barceloni na smrt Jana in Her-menegilda Rulla in Marijo Oueralto, štiri anarhiste v ječo 24, 17 in 14 let ter enega v štirimesečno ječo. Dva obtoženca so oprostili. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Dneune noulce. + »Narod« zavija, da smo glede raznih imenovanj zagovarjali bar. Schvvarza. Mi smo kratkomalo konstatirali, da so tisti, ki so g. Zupneka najbolj preganjali, bili slovenski liberalci zvezani z baronom Heinom! Slovenski liberalci sploh napadajo vsakega slovenskega uradnika tudi po »Slov. Narodu«, ki ne trobi v njihov rog. 'Tej kliki je slovenstvo deveta briga, vse ji je le liberalno strankarstvo, zato se pa tudi tako krčevito brani volivne reforme, ki bi najbolj vrata zaprla germani-zatoričnim poizkusom. f Podeljeni sta župniji Št. Peter pri Novem mestu č. g. Frančišku Cešarek, župniku v Zagradcu in Dobrava pri Kropi č. g. Jožefu Vrankar, župniku na Kopriv-niku. t- Izid glasovanja pri deželnozbor-skih volitvah na Kranjskem. Natančno razmerje oddanih glasov na vseh voliščih dne 21. februarja priobči »Domoljub«. + Novo izobraževalno društvo na Goriškem. V nedeljo, 29. marca, sc je v Grgarju vršil ustanovni shod »Slov. katol. ga društva« v Podgori. Govoril je urednik Kremžar. - V Biljah je bilo v ondotnem ustanovni shod »Slov. kat. izobraževalnega društva« v Podgori. Govoril je urednik Kremžar. — V Biljah je bila v ondotnem izobraževalnem društvu poučno predavanje. Predaval je S. Prenirou. + Osebna vest. Veleč. g. prelat dr. J. Gabrijevčič je te dni odložil vodstvo centralne bogoslovnicc v Gorici. Vodil je bo-goslovnico petindvajset let, v bogoslov-nici pa je deloval od svojega 31. leta. Skoraj vsa živeča duhovščina je bila pod njegovim vodstvom. + Slovanski jubilejni sprevod v Pragi. Iz Prage poročajo: Na mestu na Dunaju odpovedanega gostovanja slovanskih gledališč bodo ob priliki cesarjevega bivanja v Pragi ondi gostovanja slovanskih gledališč. Takrat se v Pragi priredi tudi slovanski jubilejni udanostni sprevod. — Lep dar »Slov. kršč. soc. zvezi«. Za knjižnico S. K. S. Z. je poslal č. g. Fr. Ks. Steržaj 33 krasnih knjig: 8 zvezkov Conan Doyiovih spisov, 7 zvezkov Sie-bensternovih spisov, mnogo humoresk in drugih povesti. Vse poslane knjige so jako dragocene in so knjižnico »Slovensko kršč. soc. zveze« bogato pomnožile. Hvala iskrena na tem izredno lepem daru. Gg. somišljeniki — posnemajte! Železnica Karlovac-Metlika. Minister za Hrvaško je naznanil zagrebški trgovinski in obrtni zbornici, da ne more podpirati pri trgovinskem ministrstvu prošnje imenovane zbornice, da bi se zgradila železnica Karlovac-Metlika kot proga prve vrste, ker bi bili z ozirom na terenske ovire stroški za tako progo previsoki. + Ministri na počitnicah. Železniški minister dr. Derschatta se je odpeljal v Benetke, pravosodni minister dr. Klein je pa došel na Mali Lošinj. Slovensko gledališče v Gorici ni pravzaprav vredno, da se o njem piše. Predstave, ki jih dajo v Gorici ljubljanski igralci, so naravnost škandalozne. Občinstvo vsevprek zabavlja čez tako »umetnost«. V nedeljo zvečer pri predstavi »Mamzel Nitouche« je začelo sicer ne posebno številno občinstvo žvižgati in dajati duška svoji nevolji. Gabršček pa je branil to slovensko umetnost z izrazi: »Smrkovci, to je pobalinsko.« Oni, ki so bil pri tej predstavi, pravijo, da so bili ti prizori bolj živahni in več vredni, ko skakanje igralcev po odru in kričanje šepe-talca. O, uboga umetnost! — Novice iz Kranja. Gaštejec Luka Šmid je imel včeraj v Šmartinu lep pogreb. Kranj je bil pri pogrebu dobro zastopan. Čitalnica mu je zapela dve žalo-stinki. Navzoči so bili tudi telovadci iz Loke. Pokojnik, rodom Dražgošan, sicer ni bil izšolan, pa si je pridobil z lastno marljivostjo mnogo ugleda. — V Kranju je neki Hrvat poskušal, kako bi se z lima-nico dobilo iz pušice kaj drobiža. V istem hipu ga je prijel policaj za vrat in ga je gnal pred sodnijo. Tu se je izgovoril, da ni vedel, kaj je delal, in je bil — oproščen! — Včeraj se je v Kranju zadušil s plinom Pučnikov krojaški pomočnik Ivan Zigon. Ako bi se mu ne bilo posrečilo s pomočjo plina, katerega si je bil namenoma pripravil, spraviti se na oni svet, je imel pri postelji odprti tudi dve britvi, da bi si bil prerezal vrat. Samomorca so prenesli v mrtvašnico. Ni bil domačin. — I. čipkarska zadruga v Idriji. O tej se nam poroča iz Idrije: Zadruga še ni prenehala delovati; le govorili so nekateri socialni demokratje, da se bode zadruga razšla. Vodila jo je Kristanova soproga, ki je pa nevarno zbolela, vsled česar je delo zaostalo. Ali bo zadruga še naprej delovala in koliko časa, baje ni še stalno določeno, pasivna ni, torej ni prisiljena ustaviti delovanje. Tega pa tudi Vaš dopisnik ni trdil, marveč popolnoma resnično poročal, da bi bil v slučaju razpusta zadruge marsikdo presenečen, ker je Kristan vedno hvalil napredovanje zadruge. C. kr. čipkarski tečaj deli sedaj v gotovini divi-dendo, in sicer 5%. — Razno raz janških višav. Dne 9. t. m. je srečal neki tukajšnji voznik grede iz Ljubljane dečka, s katerim se je začel pogovarjati. Deček mu je pripovedoval, da je star 12 let, doma blizu Celja in da namerava iti v Trst k svojemu stricu, ker nima ne očeta ne matere, teta njegova pa noče skrbeti zanj. Voznik ga je vprašal, ako bi hotel iti ž njim in mu obljubil, da bo zanj prav po očetovsko skrbel, ako bode priden. Deček je bil takoj zadovoljen in šel z voznikom na Janče. Pa, glejte ga tiča! Čez dva dni je že ukradel gospodarju 344 K in jo popihal proti Litiji. K sreči je gospodar takoj zapazil, da mu je ukraden denar; hitro pošlje na vse strani svoje ljudi, sam pa hiti v Litijo kar naravnost na kolodvor. Tukaj res dobi dečka, ki je čakal na vlak, ki je imel ravnokar priti iz Ljubljane. Dečka precej prime in dobi pri njem še ves ukradeni denar, razun nekaj kron, ki jih je izdal za vozni listek. Gospodar mu vzame denar, dečka pa izroči orožnikom. — Dne 12. t. m. je streljal neki Ljubljančan trikrat na divjega petelina, pa mu je še odnesel zdrave pete. Kaj ne, tudi nekaj posebnega. No, pa radi tega naj nikar ne izgubi gospod »korajže«; naj le še pride, ga bode že enkrat »pihnil«. Naj ne posnema onega gospoda, ki je petkrat streljal na petelina, ga tudi petkrat »falil«, dal pet petakov in rekel: »no teh špasov je pa že zadost« in šestič ni hotel iti več na lov. — Dne 13. t. m. so pripeljali na prekrasno ozaljšanem vozu novi veliki zvon, ki tehta 2140 kg, t. j. čez 38 starih stotov. To bode sedaj menda najtežji zvon po gorskih župnijah. Naj bi Jančanji tudi nikdar ne preslišali njegovega glasu, kadar jih bode vabil in klical k molitvi in službi božji! — Cesarjevič-Rudolfova jama v Divači bo na velikonočni ponedeljek ob vsakem vremenu sijajno razsvetljena od 4. do 7. ure zvečer. Mnogoštevilni bleščeči kapniki in raznovrstne slike, ki jili isti predstavljajo v tem bajnem podzemeljskem domu, gotovo privabijo veliko število občinstva dne 20. t. m. v Divačo občudovati te naravne podzemeljske krasote. Vstopnina velja eno krono za osebo. — Ženske so štrajkale. Včeraj je v podgorski papirnici štrajkalo okolu 50 do 60 žensk. Zahtevajo, naj se nekega prestrogega Mermoljo odstrani. — Slovensko lovsko in strelsko društvo snujejo za goriško mesto in goriško deželo. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo. Nameravajo napraviti tudi strelišče v Gorici. — Utopljenko so našli pri Strmcu, okraj Samobor, v Savi. Neznanka je bila stara okrog 20 let. Srajca je zaznameno-vana s črkama »M. V.«, žepni robec z »Marijo«. Utopljenka je okroglega, polnega obraza in ima dolge črne lase. V nov-čarici so našli 2 kroni in 16 vinarjev drobiža. — Mestnim uradnikom v Zagrebu zvišajo stanarino enako, kakor so jo zvišali deželnim uradnikom. — Duhovniki leskovške dekanije imajo sestanek v torek po Veliki noči v Št. Jerneju. — Umrla je 11. t. m. po daljšem bole-hanju v Radovljici hišna posestnica in go-stilničarka gospa Leopoldina Zalar v 31. letu. Bodi ji blag spomin! — Mačuh zaradi stradanja. V Trstu sta stanovali v neki podstrešni sobi starega mesta sestri Terezija in Karla Pon-tiere, prva stara sedemdeset, druga osemdeset let. Ker sta imeli le osem kron pokojnine na mesec, prosjačiti pa ste se sramovali, nahajali sta se v najhujši bedi. Ko jih že več dni ni bilo iz sobe, so sosedi trkali na vrata, a nihče ni odgovoril. Dali so torej vrata policijsko odpreti. Našli so ubogi starki ležati docela obnemogli na bornih ležiščih, pokriti z nesnago. Nista se mogli gibati, uiti govoriti. Poklicali so zdravnika rešilne postaje, ki ju je dal prepeljati v bolnišnico, kjer je starejša sestra kmalu umrla na tifusu vsled gladova-nja, dočim je stanje mlajše sestre obupno. — Smrtna kosa. V Sedlu pri Breginju je umrl trgovec g. Franc Lazar. — V Trnovem na Notranjskem je umrla c. kr. davkarjeva žena Marija Nučič. — Prememba zaznambe postaje Bohinjska Bistrica. S 1. majem 1908 se spremeni dosedanja zaznamba na progi Jese-nice-Trst, c. kr. drž. železnice ležeče postaje Bohinjska Bistrica v Bistrica-Bohinj-skojezero. — Ustrelil se je znani divji lovec pod oskrbstvoin stoječi posestnik Anton Ber-gant iz Zaspega. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. — Zločinec Iztrgal mesarici iz rok torbico s 600 kronami. V Trstu jc napadel neznan ropar mesarico Karolino Zadnik, ko se je vračala iz svoje prodajalnice, in ji iztrgal iz rok denarnico, v kateri je imela 600 K. — Nekaj zadružne statistike. Število članic posameznih slovanskih zadružnih zvez, katere so združene v »Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju« je bilo koncem leta 1907 sledeče: 1. Zadružna zveza v Celju 200 zadrug. 2. Zadružna zveza v Ljubljani 433 (242 raiff-eisenovk, 191 raznih drugih zadrug). 3. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev 32 zadrug (21 raiffeisenovk in 11 drugih). 4. Zadružni savez v Splitu 62 zadrug. 5. Osrednja zveza čeških gospodarskih zadrug v kralj. Češkem v Pragi 1419 zadrug. 6. Zveza čeških gospodarskih zadrug v vojvodini Šleski 74 zadrug. 7. Zveza rusinskih gospodarskih zadrug v Čer-novicah 147 zadrug. Razne včlanjene nemške zadružne zveze štejejo skupno 301S zadrug (2.567 raiffeisenovk in 482 drugih), dve italijanski zadružni zvezi 112 zadrug (63 raiffeisenovk in 49 raznih), ter ena ru-munska zadružna zveza v Černovicah 150 zadrug (143 raiffeisenovk in 7 raznih zadrug). Skupno je tedaj po zadružnih zvezah včlanjenih v »Splošni avstrijski zvezi« 5692 zadrug. — »Ruski inženir«. V hotelu »Belve-dere« v Pulju se je bil oglasil pred par dnevi neki elegantno oblečen gospod, ki jc hotel imeti dvorano za predavanje. Dvorane ni najel, ker gospodarja ni bilo doma, pač pa je rekel, da se vrne. Kmalu na to se zbere neki večer obilo izbranega občinstva v imenovanem hotelu, da bi poslušalo predavanje ruskega inženirja. Ali občinstvu se je povedalo, da tu ne bo nika-kega predavanja ter da ni nikdo najel dvorane v to svrho. »Ruski inženir« si je znal pridobiti vizitko neke ugledne visoke osebe ter je hodil ž njo okoli v mornariških krogih. Ko si je tako prisleparil precejšnjo vsoto denarja, jo je popihal iz Pulja. Štajerske noulce. š Celjski magistrat in slovenski trgovci! Trgovec R. Stermecki v Celju je prilepil na okno svoje trgovine lepake, na katerih je naznanil, da zaradi prezidavama trgovine želi zalogo zmanjšati in je zato cene znižal. Takoj drugi dan so že preskrbeli njegovi prijatelji, da je prišel prepis takega letaka na slavni celjsko magistrat, kateri je takoj zaradi ene besede konstatiral, da je to navadna razprodaja, katera ni bila dovoljena, nakar je bil g. Stermecki kaznovan za 20 K. — Tako se godi slovenskemu trgovcu v Celju. Na eni strani se ima boriti z nemško konkurenco, na drugi strani mu pa škoduje magistrat, kolikor mu more. Ako bi le bilo slovensko občinstvo bolj dosledno in se držalo gesla »Svoji k svojim«, bi že druge razmere postale. š Umrla je pri Sv. Antonu v Slov. Goricah trgovka gospa Marija Tušak, rojena Borko. KoroJke noulce. k Celovec. V nedeljo, dne 12. aprila je imelo slovensko krščansko-socialno delavsko društvo v Celovcu svoje mesečno zborovanje. Udeležba je bila obilna. Ob polu 9. otvori predsednik g. Žagar zborovanje in podeli besedo g. Stocklingerju, ki je govoril, kako naj vsak deluje, da bo društvo še bolj napredovalo, vmes je tudi navedel sedanje socialno-demokraške razmere. K drugi točki govori č. g. Smodej o enakem razmerju ter povdarja, da socialni demokratje gledajo le bolj na stranko, ne pa na ubogo delavstvo. Navedel je tudi nekoliko novic o visokih šolah ter razjasnil zadevo o vseučiliških profesorjih. Splošno odobravanje je sledilo zanimivim razpravam. Med predavanjem so se vrstile tamburaške in pevske točke. Po zaključku zborovanja je bila pozno v noč vesela prosta zabava. k Pridelek piva na Koroškem leta 1907. Od 40 koroških pivovarn se je zvarilo leta 1907 285.005 hektolitrov piva. Največ ga je zvarila pivovarna Grommerje-vih dedičev »Schleppe« v Kotiču pri Celovcu, namreč 48.618 hektolitrov, za to pride Fischerjeva v Beljaku s 45.221, Ker-nova v Beljaku s 40.132, grofa Thurn v Sorgendorf z 26.058, potem šele celovška »pri zvonu« z 18.405 hektolitri itd. Najmanjša pivovarna je zvarila 36 hektolitrov. Zanimivo je, da so sc začele pivovarne na Koroškem zmanjševati. Tako jih je bilo leta 1905 še 43, 1906 za dve manj, torej 41, in pretečeno leto že samo 40. Iz tega se razvidi, da mali pivovarji vidno propadajo, ker ne morejo tekmovati z večjimi pivovarji. Llubllanske novice. lj Deželni glavar dvorni svetnik gospod Fran Šuklje je danes zopet obiskal deželno bolnišnico. Gospod deželni glavar je obiskal vse bolniške sobe in je pri vsaki postelji zanimal se za bolnika in njegovo bolezen. Vpraševal je, ako so bolniki zadovoljni s hrano. Ljudomili nastop g. deželnega glavarja je napravil največje veselje med bolniki in sestrami. lj G. Anton Svetek je odstopil od kandidature v občinski svet. Po mestu se je to že predvčerajšnjim govorilo, a tega verjeti nismo mogli. Menili smo, da bo gosp. župan, ko bo prejel odpovedno pismo, g. Svetka gotovo pregovoril. G. Svetek sedaj lahko marsikaj premišljuje. Tudi liberalna politična strast človeka vedno ne vzdrži na površju. Naše uredništvo je dobivalo celo vrsto napadov na g. Svetka, a te napade smo z veliko nobleso metali v uredniški koš. prepuščajoč gospodom, da se brez kakega našega vplivanja sami med seboj zmenijo. Ker g. Svetek ne bo več občinski svetnik, bo imel, kakor rečeno, čas za premišljevanje. Govori se tudi, da je uradništvo »Mestne hranilnice« podalo izjavo, da odstopi, ako postane gosp. Svetek definitivni ravnatelj »Mestne hranilnice«. Proti gosp. Ant. Svetku se torej razvija večletna zarota, za katero pa tiči tudi mnogo sebičnosti in zavratnosti drugih. Ij Namestit g. Svetka bo kandidiral v občinski svet sodni tajnik g. dr. Papež. Kandidaturo so ponujali tudi finančnemu komisarju g. Milohnoji in g. sodnemu tajniku Milčinskemu, a sta kandidaturo odklonila. Ij Slovenščina pri ljubljanskih sodi* ščih. Zdi se, kakor da bi ljubljanska sodišča namenoma iskala, kje bi prezirala slovenščino. Drugače se ne da tolmačiti dejstva, ki nam ga opisuje naš somišljenik v sledečih vrsticah: Imel sem opraviti pri kazenskem oddelku okrajnega sodišča v Ljubljani. Ko čakam v vestibulu na razpravo, začnem od dolgega časa pregledovati javna naznanila in tu najdem dve za sedanjega načelnika Levičnika prezna-čilni objavi. Prva se tiče sestave stalnih senatov deželnega sodišča v letu 1908, druga pa časovne razdelitve poslov ljubljanskih notarjev. Obe objavi sta namenjeni slovenskemu občinstvu ljubljanskemu, a sta s a m o n e m š k i. Predsednika sodišča, ki tako gazi pravice slovenskega iezika, ne smatram več Slovencem! Kaj pa Vi?! lj Zlato poroko obhajata v ponedeljek zjutraj ob osmih v frančiškanski cerkvi g. Vencelj Vocasek, garderobijer pri slovenskem gledališču in njegova soproga Terezija. Poročena sta bila v Požunu, dne 12. aprila 1858.; slavnosti so bodo udeležili prijatelji jubilantov. lj Javno predavanje. Včeraj je v S. K. S. Z. predaval č. g. kanonik Sušnik o morju. Pojasnjeval je razmerje morja in zemlje, površino in globočino morja in razna merila, s katerimi se morje meri. Predavanje je bilo vsled bližnjih velikonočnih praznikov slabše obiskano, kot po navadi. — Prihodnji torek bo v »Zvezi« velezanimivo predavanje. »Zvezi« je obljubil predavanje odličen predavatelj Iz Kranja. Na to predavanje že danes opozarjamo! Ij M. Dominika Dereani, učiteljica in slikarica. Po skoro dveletnem bolehanju je v ponedeljek ob 10. uri zvečer v ljubljanskem uršulinskem samostanu vdano izdihnila svojo čisto dušo mater Dominika De- reani, sestra občeznanih bratov Dereani iz Žužemberka. Pokojnica je bila rojena v Žužemberku 23. aprila 1868, prejela re-dovniško obleko 5. avgusta 1890 in se zavezala s slovesnimi obljubami 12. oktobra 1893. — 16 let je kot učiteljica vneto delovala na vnanji uršulinski šoli in bila poleg tega tudi spretna slikarica. Sama otroška in nedolžna je imela naravnost odlične uspehe pri najmanjših učenkah. Zaradi svoje priprostosti in postrežnosti je uživala med sosestrami mnogo ljubezni. Če o kateri redovnici, gotovo sc mora reči o materi Dominiki, da je bila njena prva in glavna skrb duša. Svet je zanjo umrl in ona svetu. Kdor je videl uboštvo njene celice, bi pač ne mogel sklepati, da je redovnica iz imo-vite rodbine Dereanijeve. — Upajmo, da najde deviška njena duša za vse žrtve v Bogu bogato plačilo. Ij Za »Slovensko krščansko - socialno zvezo« v Ljubljani: Štajerski rodoljub J. V. daroval v »Zadružni zvezi« kot jubilejni dar 4 K. Hvala! Ljubljanski somišljeniki, kaj pa Vi?! Ij »Slovensko planinsko društvo« (osrednji odbor) ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 25. aprila t. I., ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) računskih preglednikov. 3. Predlog glede prevzetja oskrbovanja Kamniške koče. 4. Volitev odbora in računskih preglednikov. 5. Odboru priglašeni predlogi. 6. Slučajnosti. Ij Umrla je v bolnici vdova zasebnica Marija Nachtigall, stara 84 let. Ij Stavka čevljarskih pomočnikov v Ljubljani je končana. Med zadrugo delavskih mojstrov in med pomočniki je prišlo do popolnega sporazumljenja. lj Velika ploha. Ko je prišel pred par dnevi zvečer v nek hlev brat nekega tukajšnjega zastopnika in opazil, da hlapec že trdo spi, je zagrabil škaf napolnjen z vodo in ga vrgel na hlapca. Hlapec ni bil samo ves premočen, ampak tudi na glavi poškodovan. lj Mrzla kopelj. Ko so šli danes okoli druge ure ponoči proti šentpeterskem mostu trije gospodi, jim pride nasproti njih prijatelj, držeč v roki cunjo. Krenil je naravnost na breg Ljubljanice, se tam slekel in planil v vodo. Ko je priplaval nazaj, je skočil drugič in bil kmalu zopet na bregu. To se je godilo popolnoma mirno brez vsakega glasu. Ko je pa skočil tretjič v vodo, se je cul nek neprijeten glas. Gospod je priplaval zopet nazaj, se oblekel in pridružil svojim prijateljem. Je-li bila to kaka stava ali bravura, zgodovina molči. Ij Dezertiral je Anton Ludcrsdorfer, prostak 27. pešpolka. Navedenec je bil že šest mesecev begun ter se je potikal po Švici. Ij Iz Amerike sc je včeraj pripeljalo na tukajšnji južni kolodvor 448 Hrvatov in Slovencev. — V Ameriko sta se odpeljala dva Slovenca. Znanost in umetnost. 4 Skrb za mladino in mladeniška društva. Skrb za mladino je zavzela z nova prvo mesto med socialnimi reformnimi stremljenji. O njeni važnosti dalje govoriti, bi se reklo, ji ne pripoznavati velike nujnosti. Mnogo se je na tem polju že storilo, toda rešiti jc še mnogo nalog. Času primerno je izšel spis »Jugendfiirsorge und Jugendvereine.« (Izdal dr. Avg. Pieper. M. Gladbach, 1908. 312 strani. Cena broš. dve marki, vez. 2-70 mark.) Delo je popolnoma priročna knjiga mladinske oskrbi, plod dolgoletnih stremljenj glede reforme mla-deniških zvez. Prvič se podaja prijateljem mladine vsa ogromna snov v popolnosti in metodično predelana. Razne stuar!. Obrambena zveza pivovaren na Češkem. Prag a, 1.3. aprila. Na včerajšnjem shodu »Obrambene zveze pivovaren na Češkem« jc bilo zastopanih 200 nemških in čeških pivovaren. »Zveza« jc nastopila uspešno pri stavkah. V zaupni seji so razpravljali o sredstvih glede na razdelitev odjemalcev piva. Občni zbor »Kmečke osrednje zadruge«. Praga, 13. aprila. »Kmečka osrednja zadruga« je imela včeraj svoj občni zbor. Zbor se je izjavil za podržavljenje »Severno zahodne železnice« in »Družbe državnih železnic«. Nadalje je sklepa! o korakih proti »begu z dežele«. 2000 oseb utonilo. Iz Šangaja poročajo: Velika povodenj je preplavila Haulau. Baje je utonilo 2000 oseb, 7000 čolnov se jc potopilo. Potopljen Llo.vdov parnik. Llovdov parnik »Galathca« je zadel ob pomolj pri Šibeniku in se potopil. Posadko so rešili. Berollnska garnizijska cerkev zgofela^ V Berolinu je zgorela garnizijska cerkev. Izmed zastav iz vojske 1. 1870/71., ki so visele v cerkvi, so rešili le eno. Cerkev jc bila najbrže zažgana. Požar v Bostonu. Ob požaru v bostonskem predmestju Clielsea je zgorelo najbrže še 37 oseb poleg onih 5, ki so jih agnoscirali. Med požarom so eksplodirali petrolejni rezervoarji »Vacuum Oil Company«. Požar se je zato razširil črez reko in zažgal tudi vzhodni del Bostona. Med požarom so bili grozni prizori. Neka ženska se je ustrelila, ker ji niso dovolili, da sine nazaj v gorečo hišo. Policiji so oddali nad 50 otrok, starih eno do pet let. Smrt zaradi Potockega. Ko je izvedel ravnatelj »Gališke hranilnice«, Mikorovicz, da jc usmrčen Potočki, ga je vest tako pretresla, da ga je zadela srčna kap in se je zgrudil mrtev na tla. Nesreča na Donavi. V Barcsu se je peljalo v čolnu 13 delavcev. Ko so vrgli sidro, se je čoln prekucnil in delavci so padli v reko. Utonili so štirje, ostale so rešili. Telefonsko in brzohronn poročil;. ANGLEŠKI IN DANSKI KRALJ TER PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE OBIŠČEJO FRANCA JOŽEFA. Dunaj, 15. aprila. Angleški in danski kralj ter predsednik francoske republike Fallieres obiščejo cesarja Franca Jožefa ob priliki njegovega jubileja v Ischlu. Pridejo pa še drugi vladarji. UMOR GALIŠKEGA NAMESTNIKA. Lvov, 15. aprila. Demonstracije proti Rusinom so trajale do polnoči. Ulanci so stražili rusinske hiše in razgnali vse gruče. Krakov, 15. aprila. »Czas« poroča, da je morilec priznal, da je sklenil namestnika umoriti že pred dvemi leti na protestnem meetingu Rusinov. Od tedaj je vedno nosil s seboj revolver. POGREB GROFA POTOCKEGA. Lvov, 15. aprila. V Krzesovicah so danes dopoldne položili truplo grofa Potockega v rakev graščinske kapele. Navzoči so bili nadvojvoda Karol Štefan, ministrski predsednik Beck in drugi dostojanstveniki. ČASTNIŠKE GAZE. Budimpešta, 15. aprila. Zagotavlja se, da se glede na povišanje častniških gaž med avstrijsko in ogrsko vlado ni doseglo sporazumljenje in da stvar slabo stoji. MORILKA OPROŠČENA. Budimpešta, 15. aprila. Porotno sodišče v Aradu je oprostilo delavko Viljemino Mezoffy, ki je januarja t. I. na ulici ustrelila babico Sipos, ki jo jc bila zapeljala k zakonolomstvu. IZSILJEVALCA V PASTI. Trst, 15. aprila. Nadzorniku policijskih agentov, Ljubljančanu Titzu, se je posrečilo ujeti Simona Ghezzo iz Ariana v Italiji, ki jc izsiljeval od bogatašev denar s pretilnimi pismi. Tako pismo je prejel tudi baron Economo, ki je dal položiti zahtevano vsoto na določeni kraj. Šele tretjo noč je prišel Ghezza po denar. Policijski agenti, ki so bili skriti v bližini, so planili nanj ter uklenili njega in spremljevalca Tržačana Celija Kresicha. Prvi je izjavil, da je anarhist. KONFLIKT MED TURČIJO IN ITALIJO? Carigrad, 15. aprila. Ker Italija vztraja kljub negativni odločbi turške vlade na tem, da se ustanovijo v Carigradu, Smyrni, Jeruzalemu, Solunu in Valoni italijanski poštni uradi, utegne med Italijo in Turčijo izbruhniti resen spor. TOLSTOJ ZOPET OBOLEL. Moskva, 15. aprila. Tolstoj je zopet obolel. Iz Moskve so odšli zdravniki v Jasno Poljano. SPLOŠNA VOLIVNA PRAVICA NA DANSKEM. Kjobnhavn, 15. aprila. Parlament je sprejel predlogo za splošno volivno pra- 1 -1 Cm op>. IOT»P;ji Stut|* bnro-motra r raa Temperatura po Celziju Votr.Ti Neb. t> J §0 f »B i3 * 14 9. 733 9 92 sr. szah. obl 20 15 7. zjutr-3. pop 3^2 36 > 98 12 4 sl svzh sr. szah. dež obl. vico za vse one, ki plačujejo davek, in sicer za moške in ženske, ki so stari nad 25 let, in tudi za omožene ženske, katerih možje plačujejo davek. ŽITNE CENE Budimpešta 15. aprila. Pšenica za april..... Pšenica za maj....... Pšenica za oktober ..... Koruza za maj....... Oves za april....... Elektiv: 5 višje 10 64 10 68 9-26 631 710 Samo veliki teden največja prodaja mar za ooxlo vsega oblačila za dame, gospode, deklice, dičke in otroke. „8nglešKc 5^ladi5Čc oblcl^", O. B«rnoteuič v Ljubljani, Mestni trg št. 5. 691 35 fttfteieoiroRogiono gtoročilrK Vidina o. tnorjom !06'2 m, srudnji r.rafini tlak 736-0 mm Srrdnja včerajšfi!« tom tarv^a Širite, naročajte »Slovencu"! se od-880 3-2 V hiši Stari trg St. 19 dajo takoj nrneinri za gostilno ali prostori za drugi obrt. Pojasnila ravnotam, 2. nadstropje, od 1. do 3. ure popoldne. Delavnica za mizarja in tudi za drugo obrt, zraven stanovanje, se odda 1. maja v Bohoričevih ulicah št. 3, Vodmat Več se izve pri Adolfu Haupt-mann-u, Ljubljana. 8-7 3—2 Trpežen, močan 901 4-3 voz (parizar) je ceno naprodaj v skladišču opeke, Trnovski pristan ftt. I v Ljubljani. Razpis ceivene zgradbe. Razpisuje se zgradba novo župnijske cerkve „Marija Lurd" v Rajhenburgu inklusivno do d r; 5. maja 1.1. ofertnim potom. Oddala se bodo posamezna dela, kakor sledi: Zemeljsko delo......................725-90 K Zidarsko delo......................77-707 86 „ Tlakanje ..........................č'204'28 „ Betonski oboki......................18 302 61 „ Kamnoseško delo....................7'391 30 „ Tesarsko delo ......................10 047 66 „ Streharsko delo......................9 364"43 „ Kleparsko delo......................4 301 00 „ Strelovodi..........................600 — „ Traverze ..........................710 10 „ Mizarsko, ključavničarsko, steklarsko, pleskarsko delo............................7 575 48 „ Skupaj . 142 930 62 K Zgradba se bode v tekočem letu samo fundirala. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogl<;d v župnijski pisarni v Rajhenburgu od 10. aprila nadalje. Varščina znaš« IO"/o. Cerkveni stavbeni odbor u Ralhsnburgu, dne 5. aprila. 1908. Za dame! elegantne klobulie Za otroke! ter vsakovrstne modele priporoča 2237 LJ u bljana Stari trg 21, Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno. Filijalka v Kranju na Glavnem trgu. I Vivod - Mozetič Predstave ae vršijo v delavnikih od 5. do 9. ura popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ura popoldne. Kinematograf EDISON s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". b b KOT Veliki četrtek, petek in soboto zaprto. Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i i HIŠAMI v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista. 365 19 Komi slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, se takoj sprejme pri Mihaelu Kastner-ju v Ljubljani. 884 3—2 Singerievi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 9 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč j i h občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. i Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 4. Rokavice za dame, gospode in otroke. Clace svilnate, tricot in cvirnaste. — ft[oderne kravate, petlje, samoveznice, vedno novosti v najvelji izberi pri ?. Jv[agdič, JLjubljana, Prešernove ulice štev. 7. 766 3 c OB Hotel Jlirija" v Ljubljani. Podpisana si dovoljuje cenj. p. n. gostom kakor slav. občinstvu uljudno naznaniti da bode pod svojim imenom vodiia dobroznani hotel »Ilirija ££ nespremenjeno dalje, ter se potrudila, da vstreže vseskoz zadovoljivo željam in zahtevam slavnega občinstva. Točilo se bode — kakor doslej priznano dobro pivo iz Združenih pivovarn Žalec • Laški trg, vedno izborno pilzensko pivo, najboljša pristna domača, štajerska in istrska vina. — Vina v buteljkah. Priznano dobra mrzla in gorka kuhinja, opoldne in zvečer. Na novo urejene, udobno opremljene sobe za tujce. Za prireditev raznih zborovanj, veselic, banketov sta na razpolago dva prostorna elegantna salona. — Cene vseskoz primerne, izvrstna postrežba. S prošnjo, da jo blegovoli slav. občinstvo počastiti z istim zaupanjem, katero je dolgo vrsto let izkazovalo njej in pokojnemu soprogu, se priporoča za obilen obisk, in bilježi z odličnim spoštovanjem Marija Novak, 887 3—2 hotelirka. Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Stari trg št. 21. 7 a _____________ Po naročilu dobavljam f potice medene, rozinove, orehove, mandeljnove itd. itd. 1 Šarklji, pince 1 I in titole. ! velikonočne :: praznike :: priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih pirhov,vsak dan svežega peoiva, finih inozemskih vin in likerjev. 1 !!Sveže blago!! : V kavarni: se dobi bela in črna kava, čaj, fini likerji itd 853 3-3 ločna postrežba! Filijalka: no Mestnem trgu 6. Filijalka: Sv. Petra cesta 26. V najem se dsl tt hlev za 12 glav živine s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Popraša naj se v trgovini Peter Lassnik, Ljubljana. 817 4 ***** C. kr. oblastveno potrjeno i* 30 tiči lisce za Krojno risanje branja cfasiti LJubljana, Stoti trs it. 28. © Dobi se tudi kroj po llvolnl meri. $ C. in kr. dvorni založnik In papežev dvorni založnik 1000 62—7 lekarnar Plccolfl, IJ sabljama Dunajska cesta (lekarna pri angeiju) apetovano odlik turno, priporoča nastopne preizkušene izdelke- —__________ ,,Antiirheumon« Salmijakove pastile, ^ffiS: pavost in kašelj, razkrajajo sliz. 1 škatljica stane 20 h. U 2 kroni. olajšujejo hri-škatljic stane ________seče sredstvo proti trganju In podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h. Železnato vino vsebule za Slabokrvne In nervozne osebe, blede In slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6-60 franko zaboj in poštnina. Tinktura za Želodec ie *clodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje XX M. C W ^ telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin. Naro&ila se točno izvr&e proti povzetju. Revma Nevralgije, kožne bolezni in rane, chron. Morbus Brightli Protin! ohromelosti in pri različnih :: :: ženskih boleznih :: :: Ischias Izborni zdravilstveni vspehi termalno zdravilišče vspešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica). i« izredno učinkujoče Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice in konverzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili. Krapina-Toplice Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno _ termalno zdravilno kopališče 38 do 44» C, z največjim termalno kopalnim bazenom v Evropi. 765 20—4 Vedni pritok in odtok 3800 lit. v minuti. Posebne marmor, -kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od j. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem. Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Orobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Topllce, Rogatec In Poljčane. | prva borovelJsKa tovarna orožja peter Wernig c. kr. dvorni izdelovalec orožja. Družba 7, omejenim jamstvom. Borovlje, Koroško. izumitelj in izdelovalec triumpf-rifled pušk Ceniki zastonj in franko. in Wernig-universal pušk • • • • • ■ © • •• • • • • . - z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijale (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje najizbornejše izdelke kakor trooevke, lahke kot pero, odi. ri-sanioe (stuce), dvocevne risanioe (Bock-gevvehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Mannlicherjeve sohon-auske risanioe, kakor tudi Vfernigove čveterooevke i. t d. 1 I • v"< r n i n ! ' n »»' »««»•,»«, »*ri9. *VIII. Wtlr »».»»'f«.! II XIX. Dlbllnftar H u ilalr.lt, Kil a«a •» *9fljaln!ftna te!nl*ka druibs U t6o l73 M E R C U R" K ' OtmaJ, 1, Wollzeille 10. • /^n»} s ao.ooo ooo »«eer »klad K 8.500.000 m' nakup in prodaja «ih vrvi triavnlh papirjev, akcij, prioritet, mat*vale, ueCk itevu, valut in denar)« Zamenjava in eskomptir&i^je -mm Izžrebanih laatnvnlc la oblUaclJ, erečk in kaponot.