Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za moorenirtvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * The largest Slovenian Daily in list slovenskih delavcev t Ameriki. and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 145. — STEV. 145. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3-3878~ NEW YORK, SATURDAY, JUNE 22, 1935. — SOBOTA, 22. JUNUA 1935 VOLUME XT.nT. — LETNIK TT.TTT, VLADA JE POZVALA Dr. MAČKA V BEOGRAD VODJA HRVAT. SEPARATISTOV JE DOLGO KONFERIRAL Z DIKTATORJEM ŽIVKOVIČEM Dr. Maček je bil zadnjič v Beogradu pred tremi leti in sicer kot jetnik. — Regentski svet si prizadeva ustvariti prijateljske odnošaje med Hrvati in Srbi. — Ko je dospel dr. Maček v Beograd, ga je ljudska množica navdušeno pozdravila. BEOGRAD, Jugoslavija, 2 I. junija. — Dr. Vladimir Maček, voditelj bivše hrvatske seljačke stranke, mož, ki velja za enega največjih nasprotnikov sedanjega jugoslovanskega režima, je bil oficijel-no pozvan v Beograd, da se posvetuje z načelnikom regentskega sveta princem Pavlom glede rešitve kabinetne krize. Kakor znano, je včeraj odstopil ministrski predsednik dr. Bogoljub Jeftič z vsemi svojimi tovariši. Vlada je izpremenila svoje stališče napram voditelju hrvatske seljačke stranke in narodnega opozi cijskega bloka natančno sedem let po dnevu, ko so razburjeni hrvatski poslanci odpotovali iz Beograda, ker je bil v narodni skupščini izvršen morilni napad na njihove tovariše. Napad, ki ga je vprizoril Srb Puniša Račič, je za hteval življenje dveh hrvatskih poslancev ter povzročil pozneje smrt voditelja hrvatskih seljakov, St iepana Radiča. Takrat so Hratje prisegli, da se ne vrnejo v Beograd, dokler jim ne bo dano zadoščenje. To zadoščenje so dobili danes, ko je načelnik regentskega sveta princ Pavel oficijelno povabil v prestolico hrvatskega voditelja dr. Mačka. Svrha njunih posvetovanj bo, kako bi bilo mogoče doseči popolni sporazum med Srbi in Hrvati, da bi se skupno udeleževali političnega življenja ter složno delovali za dobrobit Jugoslavije. Poročilo o Mačkovem odhodu je vso jugoslovansko javnost silno presenetilo. Jugoslovanska javnost ve, da stoji država pred najvažnejšimi političnimi razvoji. Pred par dnevi je notranji minister Velja Popo-vič, ki ga dolži opozicija terorizma in korupcije pri zadnjih volitvah, v skupščini označil dr. Vladimir-ja Mačka kot separatista in izdajalca. Izjavil je, da Mačkova stranka propagira ustanovitev neodvisne Hrvatske, kateri bo načeloval "kralj Maček". Sinoči je pa zagrebški profekt dr. Kostrenčič pozval k sebi dr. Mačka in mu rekel, da mora takoj odpotovati v Beograd, češ, da želi ž njim konferi-rati regent princ Pavle. Dr. Maček je davi odpotoval ter dospel ob polštirih popoldne v jugoslovansko prestolico. Vozil se je s posebnim vlakom. Dr. Maček je bil zadnjič v Beogradu pred tremi k-ti in sicer kot politični jetnik. Ko je pa danes dospel tja, ga je navdušeno pozdravila velika ljudska množica. Ko se je vozil v avtomobilu po beograjskih" ulicah, so klicali ljudje: — Živel Maček!" 44On bo rešil deželo!" "Zahtevamo svobodo!" "Proč z diktaturo!" i Iz hotela se je odpeljal s kraljevim avtomobilom v Dedinje, kjer ga je takoj sprejel princ Pavel. Pozneje je rekel časniškim poročevalcem, da je bil s pogovorom in regentovimi predlogi zelo zadovoljen ter dostavil: — Hvala bogu! Pričetek je že storjen! Nato je precej dolgo konferiral z bivšim diktatorjem generalom Pero Zivkovičem ter s člani srbske opozicijske stranke. Odhod hrvatskih poslancev iz Beograda pred pedmimi leti je povzročil resen razkol med Srbi in Stotnik Eden posreduje v Parizu POLITIKA IN PRESELJEVANJE FARMERJEV Roosevelt svari pred političnim pritiskom n a potrebne družine. — -Družine bi se same preživljale. Washington, D. C., 21. jun. Predsednik Roosevelt je poklical k sebi upravitelje urada za preselitev družin, v kateri namen je na razpolago 100 milijonov dolarjev, in jim je naročil, da skrbe za to, da bodo njihovi varovanci jh> "ameriški meri" preskrbljeni. Poljedelski pocHajnik Tug-well je predsedniku predstavil 50 svojih vodilnih sodelavcev. Naročal jim je, da morajo iz svojega delokroga pregnati vsako politiko. Povsod naj jhi-magajo, kjer je pomor potrebna, toda na predsednikovo zahtevo morajo odločno odstraniti vsak političen pritisk. Predsednik je rekel, daje za vsako poljedelsko družino na razpolago samo $1143, kar je mnogo premalo, vsled česar je treba rešiti težke tehnične naloge, ki pa morajo biti rešene. I'rad za premestitev farmer-jev mora posebno skrbeti, da 1m> kar največ farmerskih družin rešenih potrebe, da bi morale prejemali zvezno podporo in da bo tudi trajno ostalo pri tem. Pod vsakim pogojem je treba skrbeti za to, da pride enkrat do boljšega razmerja med ljudstvom in dohodki. NAČRT ZA NOVO NRA _SESTAVLJEN V njej bi bila vključena zvezna trgovska komisija. — Taka postava bo iz mnogih razlogov najbrže sprejeta. CHARLES A. LINDBERGH -IZNAJDITEU Sloviti letalec Charles A. Lindbergh je, iskajoč tolažbe v znanosti, izdelal mehanično srce in pljuča, ki vzdržujejo življenje v poglavitnih organih izven trupla za neomejen čas. Ta skrivnostni stroj, o katerem so zdravniki sanjali že 123 let, smatrajo za važen korak prolti telesni neumrljivosti. Lindbergh je skupno z dr. Alexis Carrelom poskušal to pripravo na 26 organih, ki sta jih vzela od živali en« uro zatem, ko so izkrvavele do smrti Pri tem sta preizkušala srce, led ice, pljuča in druge dele in vsi ti deli so živeli v skrivnostni, navidezno pri prosti stekleni posodi. SI ične poizkuse j*; pričel leta 1858 Brown-Sequard, ki je Washington, D. C., 21. jun. V parlamentarnih in vladnih krogih govore, da bo prvemu višnjevemu orlu, katerega je ustrelilo najvišje sodišče, in drugemu orlu, ki niti ne zna dobro leteti, sledil tretji višnjevi orel. Ako je mogoče verjeti tem govoricam, tedaj bo prišlo do križanja med sedanjo "pritlikavo" NRA in zvezno trgovsko komisijo, ki je še pred New Dealom in v Rooseveltovih o-čeh imela pravico nastopiti proti nepostavni 'tekmi v industriji. Sedaj še ni mogoče izvedeti, ako predsednik Roosevelt odobruje ta načrt. Toda spominjamo se, da je predsednik pri ustanovitvi sedanje slabotne NRA z velikim zaupanjem namigaval na bodoče postave, ki bodo pritlikavo NRA podprle. Ako bi bila v resnici predlagana in sprejeta slična ]*>-stava, tedaj bo imela tri praktične posledice: 1. Praktično združenje zvezne trgovske komisije z NRA: 2. Nova definicija pojma "meddržavna trgovina" po kongresu, kar bi vlada odobrila in bi imela nadzorstvo nad gospodarstvom, kar ji je |k> odločitvi najvišjega sodišča. sedaj prepovedano, in 3. Nadzorstvo nad ameriškim gospodarskim življenjem, ki bi pa bilo malo manj ostro, kot pa ga izvaja zvezna trgovska komisija. HAUPTMANN SE BO SKUŠAL IZMAZAT1 Tehnične okolščine govore zanj. — Tatvina otrokove obleke ni zadostni vzrok za smrtno kazen. začasno oživel odsekano glavo in leta lK5(i je I)e Oyon obdržal žabjo glavo pri življenju 48 ur. Lindbregh se je pred petimi leti pričel učiti biologije pod vodstvom dr. Carrela. V Rocke-fellerjevem zavodu je ves čas delal poskuse, da se mu je slednjič posrečilo sestaviti učinkovito srce. Lindberghov stroj je Steklena posoda, v kateri sesal ka dovaja kakemu organu zrak in kri. Kako velik bo pomen te iznajdbe, bo pokazala bodočnost. Trenton, N. J., 21. junija. — Med mirnim ozračjem najvišjega sodišča v državi New Jersey so Hauptmannovi zagovorniki v,četrtek nepričakovano pričeli močno ofenzivo, ki ima za podlago spalno obleko Lindberghovega sina. Zagovorniki trdijo, da obleka, za katero je profesor dr. J. F. Condon plačal B. R. Hauptmannu $50/hm), nikakor ni vredna $20 in vsled te^a Hauptmann tudi ni bil postavno obsojen na smrt. In ker ima tehnično pismo postave isto veljavo kot duh postave pri prizivnem sodišču, je ta nepričakovano trditev napravila na sodnike velik vtis. Hauptmann je bil olxsojen zaradi umora po prvem redu, ne da bi bilo treba državi dokazati, da je imel Hauptmann namen umoriti Lindberghove-ga otroka. Ako je po postavi države New Jersey umor izvršen tekom vloma, tedaj je zločin kaznovan s smrtjo. Državni tajnik je zatrjeval, da je bil umor izvršen nuni vlomom in ropom, kajti vlomilec je odnesel spalno obleko. Postava pa tudi pravi, da rop ni zločin, temveč samo tatvina, ako odnešeno blago nima več veljave kot $2f). Zato je zagovornik Rosen-erans mogel samozavestno stopiti pred stroge sodnike s trditvijo, da obleka, ki jo je Ilauptmaim odnesel, ni bila vredna niti $20, vsled česar je bil Hauptmann jm> nedolžnem obsojen na smrt. Rosencrans je rekel, da je sodnik Thomas W. Trenchard napačno poučil porotnike ravno v tej zadevi in vsled tega Hauptmann dosledno čaka v velikem zaupanju, da mu bo dovoljena nova sodni jsk a obravnava. Sivolasi sodnik Charles W. Parker je vstal in dostojanstveno izvlekel iz velike omare veliko knjigo ameriških postav in jo položil na mizo. Sodniki so vstajali in listali po knjigah in zopet sedali na svoje stole. ANGLEŠKI POSREDOVALEC ŽANJE POVSOD DOBRE USPEHE PARIZ, Francija, 21. junija. — Angleški minister za zadeve Lige narodov, stotnik Anthony-Eden, je prišel v Pariz, da razpravlja z ministrskim predsednikom Pierre Lavalom o anglesko-nemski mornariški pogodbi, ki je bila v torek podpisana v Londonu. HOTEL JE PREOBRNITI BOLJŠEVIKE Moskva, Rusija, 20. junija. Na ameriško poslaništvo v Moskvi je prišlo naznanilo, da se nahaja že nekaj mesecev v nekem taborišču blizu Minska 38 let stari zidar iz Menard, Tex., Elmer Baker. Takoj je odšel v tabor poslanikov namestnik A. T. Ward, da hi možu pomagal. Baker je poslaniku rekel, da sovjetske oblasti z njim dobro ravnajo. Pustolovščina tega moža je nenavadna: Baker, ki ga je gnal globok verski čut, je v februarju lanskega leta odpotoval iz Me-narda. da bi ponesel med bolj-ševike nauk o pravem življenju. Do Rotterdama se je pripeljal kot mornar, nato pa je nastopil peš dolgo pot v sovjetsko Rusijo. V Nemčiji in na Polskem je bil večkrat prijet, toda po zaslišanju zopet izpuš-čei. V septembru je prišel do ruske meje, ki jo je brez ovire pekoračil, toda je bil prijet H milj onkraj meje in ker je ne-postavno stopil na ruska tla, je bil poslan v taborišče v Minsk. Ker pa ni bilo agleškega tolmača, se ni mogel izgovarjati, pri vsem tem pa je bil z vsem zelo zadovoljen, samo bridko mu je bilo, ker ni mogel občevat is svojci. Ameriško poslaništvo ga bo skušalo sedaj poslati nazaj v Združene države. 1 Irvati. Princ Pavel si je zadal življensko nalogo, da to nasprotje uravna ter zabriše med voditelji obeh narodov vsa nesoglasja. Sest mesecev po umoru treh hrvatskih poslancev, je bil uvedel kralj Aleksander diktaturo ter s silo ohranil državo pred razkolom. Ako bodo pogajanja med dr. Mačkom in princem Pavlom uspešna, bo stvorjeno novo ministrstvo, v katerem bo zavzemal dr. Maček eno na j odličnejših mest. UPOR KAZNENCEV V N1ŠU Beograd, Jugoslavija, 21. junija. — Trije kaanenci so bili ubiti, trije pa ranjeni, ko so se uprli v kaznilnici v Ni.šu. Po vsakdanjem delu 700 kaznen-cev irfehotelo iti v svoje celice ter so zahtevali obnovitev več prednosti, ki so bile nedavno preklicane. Ker se na vse prigovarjanje kaznenci niso hoteli podati, so pazniki pričeli na nje streljati, slednjič pa so se fcaznenci podali, TROCKI BO ŠEL NA DANSKO Oslo, Norveška, 21. junija. Leon Trocki upa, da bi po šestih mesecih na Norveškem mogel iti na Dansko. Komunistični urednik Olaf Schefio je kmalu po prihodu v Oslo obiskal Trockega in je pozneje povedal, da Trocki neumorno piše zgodovino ruske revolucije. Schefio je rekel, da je Trocki vsled postopanja francoske vlade zelo trpel in je zato zelo nervozen. V Franciji ni mogel niti iti na izprehod in ni imel nikake svobode. Schefio tudi pravi, da Trocki govori o ruskih zadevah brez vsake jeze in da se ne mara vmešavati v ruske notranje zadeve. DELO ZA 270.000 LJUDI Washington, D. C., 21. juu. Kot naznanja delavski urad, bo po novem delavskem načrtu v Pennsylvaniji dobilo delo 270,000 Ijndi, Ne da bi samo skušal s sladkorjem prevleči grenko jedro, kar je za Francijo angleško-nemška mornariška [>ogodba, temveč, pomeni Edenov obisk drugi korak določene politike. Kajti prišel je z naročilom svoje vlade, da pregovori francoske ministre, da store isto, kar so storili Angleži in, mesto da bi neprestano protestirali proti nemški oborožitvi, da naj rajši skušajo najti kako podlago za sporazum na morju, v zraku in na suhem. Stotnik Eden je prinesel s seboj določne nemške pogoje, katere je prinesel v London baron Joachim von Ribben-trop in ki so isti predlogi, kakih jih je podal predsednik Hitler v svojem zadnjem govoru v državnem zboru. Ni pa verjetno, da bi že sedaj bilo kaj jasnejše objavljeno glede Edenovili posvetovanj z Lavalom. Francosko javno mnenje in posebno časopisje se 1h> najbrže upiralo, da bi bila Anglija posredovalka med Francijo in Nemčijo. Zato bo Eden najbrže pričel razpravljati glede zračne zveze, ki je bila odobrena v februarju v Londonu. Ko se enkrat prično pogajanja glede obrambe na eni strani, se bodo zatem pričela še na drugi strani. Stotnik Eden je najbrže prejel naročilo svoje vlade, da zatrjuje, da do splošnega sporaa zuma med narodi ne bo prišlo, vsled česar je potrebno sklepati med posameznimi državami. London, Anglija, 21. junija. Ko bo stotnik Anthonv Eden v Pai *izu pregnal francosko mišljenje, da je Anglija z angle-ško-nemško pogodbo odpovedala sodelovanje s Francijo, bo odpotoval v Rim, kjer bo o istih zadevah razpravljal z Mussolini jem. Kakor v Parizu Lavala, tako ho skušal pridobiti Mussolinija, da sklene z Nemčijo mornariško pogodbo, ki 1m> omejevala nemško bojno momaico, in zapadno-evrojwko zračno zvezo. Ako se Edemi posreči pridobiti Lavala in Mussolinija za to idejo, tedaj bo Anglija povabila Francijo in Italijo, da pošljeta svoje delegate v Ijondon, da se pogajajo z angleško vlado. ŽIVLJENJE SE JE PODRAŽILO Washington, D. C., 21. jun. Delavska tajnica Miss Frances Perkins naznanja, da se je od novembra 1934 do marca 1935 življenje podražilo za 1.8 odstotkov, , ODA" HEW YORK, SATURDAY, JUHE 22, 1935 «4. 'Glas Naroda" OvaM and PnbUshod 8L0VKNIC PUBLISHING COMPANY IA Oorporatkm). L Benedik, Trema. Hi W. Wh Street. •C Um eerpontlog and t Bor»ogh «f Manhattan, of (bore officers: Nwr York City. N. Y. *©LAS NARODA" (▼alee af the 1'eapU) Pay Eicept Sondayw and H^iiij^ tLj^ ------------£00 V W .............. fOiUU la tetrt ■ a•»•• Za New York sa oelo leto......97.00 Za pol leta $8.60 Za looaeautro aa eelo Mo ....„ 97.00 Za pol leta................... |U0 ftabscrlptlon Yearly 94 00 Advertisement on Agreement "Qlaa Naroda" faAaja rmkl dan iaraemil nedelj la praznikov. Itopial brea podpisa In oaebaotti ae ne priobCuJeJo. Denar naj ae btajtovoll poUUaU po Monty Order. Prir apremembl kraja naročnikov. prosimo, da aa todl prejinje blrallMe naananl. da liltreja najdemo naalOT"*^^ NARODA". 219 W. 18th Street, New Yarfc. N. X - - - >: CHelaea S—»87« STRIC SAM IN "TUJCI' Ellis Island je bil za marsikaterega priseljenca "otok solza". Marsikdo je prišel na ta otok, videl oddaleč Vleže-lo svobode, pa je bil iz tega ali onega razoga poslan na-zaj. Ko so bile priseljeniške postave poostrene, so se odigravali v uradih na tem otoku zares žalostni prizori. Večkrat se je zgodilo, da je bila vsled postavno od^ rojene Idejiortacije družina razdružena, da so sta riše pustili v deželo, otrok pa ne, da je bil mož postavno pripu-ščen, dočiin se je morala žena vrniti v staro domovino. Priseljeniška postava je zelo nejasna ter v marsika terem slučaju naravnost kruta. Vsledtega je razveseljivo, Ida je kongresnik Kerr iz North Caroline vložil predlogo, o 'kateri je že ugodno poročal odbor za priseljevanje in naturalizacijo. S vrha predloge je, enkrat za vselej napraviti konec nejasnostim v priseljeniški postavi. Prddloga -določa, naj se ustanovi poseben odbor, v katerem 'bi *•.. $41.20 •«..»*.... $9L59 doM ▼ starem krajo Upia&lo t tolarji*. PQMBBH36 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. SREČA NA VELIKI LADJI Pariška pisateljica Titayna ]jal njenega managerja deset je ob priliki prvega potova-'ali dvanajst tisoč dolarjev. "Ma---Ko sem Ginetto Oupontovo, nja "Normandije" v Ameriko zabeležila spomin na neki dogodek, ki ga je doživela na veleparniku "De de France", do tedaj najlepše ladje na svetu. "Zgodilo se je 1. 1925.," piše Titayna. "Drugi dan vožnje iz Francije v New York je I. H. K. Madson iz Phi ladel pliije napravil velik sklep, da natančno pregleda ogromni parnik. V nekem kotu tretjega razreda je sedela zelo mlada, zelo lepa stvarca in kadila. "Moj Bog," je zamrmral. Vprašal je komisarja, da-li bi ga ta ne mogel predstaviti. In potem jo je vprašal kot pravi Američan, kakor da bi ji postavil pištolo na prsi: "Zakaj se vozi tako lepa ženska kakor ste vi v tretjem razredu?" — "Ker nimam denarja!" — "Nimate denarja! To je kričeča nepravičnost. Imate kakšen poklicf" "Da. Sem... sem pomerjevalka oblek. Odpotovala sem v glavnem zato, da bi jezila svoje tovarišice. A da bom potovala sama in v tretjem razredu, jim nisem povedala." Znala je nekoliko angleških besed, ki jih je ujela v Haute Couture in v nočnih lokalih. I. H. K. Madson je imel dva občutka. Prvič potrebo, da bi rešil izgubljeno ovčico, kajti k apostolskemu sočutju je Američan vedno nagnjen. In drugič .je vodil tako rekoč nedolžno življenje. Tako je postal lahek plen uličnega dekleta. Še istega dne so zabeležili gdč. Ginetto Dupontovo v potniški seznam prvega razreda. Najela je razkošen apartment, kamor je prinesla svojo bedno prtljago. To ni vse, je dejala, temveč samo njene starejše /stvari. S pomočjo sobaric je I. H. K. Madsonu uspelo najtežje podjetje v njegovem življenju. Za denar je priskrbel od potnic, ki so se spočetka branile, tri večerne toalete, športno obleko in dva bridgeska kompleta. Dekle je šiviljila, spreminjala, preurejala in se mahoma na glas zaismejala. "Ta kroj sem vendar sama predvajala!" Med tem se je posrečilo njenemu zaščitniku, da je našel še vsega upoštevanja vreden briljantni prstan, biserno ogrlico, nojevo pahljačo in kep iz soboljevine. Toda ko je prišel, da bi povedel svojo novo tovarišico k obedu, je bil vendarle ves presenečen: pred njim je istala najlepša žanska na krovu. Ginette je stopila iz dvigala in je šla po stopnicah navzdol do obedu ice v znamenju popolnega uspeha. Njena zgodba je šla od ust do ust in pričakovali so jo z radovednostjo. Pozdravili so jo s ploskanjem, neka dama ji je poslala cvetlice. Prvi dan je ve- r.ekdanjo manekenko, prvič v ideja, se je imenovala Edith Paris in to ime se je svetilo s šest čevljev visokimi črkami ob 13 roadway u." BLAZNA ŽENA UMORILA ZDRAVNIKA Te dni je peljal 4<>-letni okr. zdravnik dr. Ludvik Fleisch-mann iz Farkažde blizu Šale na Valio na Čehoslovaškem z osebnim avtom duševno bolno kmetici Lklo Molnarjevo v u-mobolnieo v Nitro. Zdravnik je sedel s svojim štiriletnim sinčkom pri šoferju, zadaj je pa sedela Mol n ar jeva z možem. Nekaj kilometrov preti Nitro je Molnarjeva nenadoma potegnila izza nedrija britev in prerezala zdravniku vrat. To je storila tako hitro, da je mož ni mogel zadržati. Šofer je takoj ustavil avto, vzel vsega okrvavljenega otroka iz zdravnikovega naročja in skočil iz avtomobila. Dr. Fleischmann si je z levo roko tiščal globoko rano. Imel je še toliko moči, da je izstopil, nat<» pa s«* je na eosti zgrudil in izdihnil. Šofer je sieei pripeljal zdravnika iz Urmina, toda dr. Fleischmann je bil že mrtev. Imel je 20 cm dolgo rano od levega ušesa do desne ključnice. Orožniki so ugotovili, da je Molnarjeva vzela britev tik pred odhodom svojim sorodnikom, ko se je »hI njih poslavljala. UMIRANJE NI TEŽKO Neki profesor trdi, da umiranje ni težko. Čim več prilik ima človek prisostvovati zadnjim trenutkom umirajočih, tem bolj se prepriča, da smrt v pretežni večini primerov ni grozna. Nekaj drugega je bolezen. Smrt pa podpira toliko dobrih pomočnikov organizma, da le redko povzroča bolečine. Bolezen človeka tako izčrpa, da ne misli več intenzivno na smrt, življenje počasi ugaša in človek je že otopel, tako da ničesar ne čuti in ne ve. Zadnje besede umirajočega često dokazujejo, da nitso več izgovorjene pri zdravi pameti. Umiranje torej ni težko. — Pravijo, da trpi človek pri zobozdravniku mnogo bolj, kakor pod giljotino, kjer ne čuti nobenih bolečin, ko mu ostra sekira odseka glavo. Kri namreč ue doseže več možganov, ko sekira preseka žile dovodnice. Tudi če se človek potaplja, če se je hoteli obesiti ali zastrupiti s plinom, pa so ga rešili, lahko potrdi, da ni čutil posebnih bolečin. Umiranje se nam zdi grozno samo zato, ker se bojimo smrti. Smrti se bojimo, ko pa pride, se ne zavedamo več, da je napočila zadnja ura. SPADO SO OBGLAVEI V Bast i ji na Korziki je te dni padla pod giljotino glava razvpitega korziškega bandita Spade, nekdanjega kralja kor-ziške divjine. Spada je prav za prav po čudnem naključju postal razbojnik in ropar. V mladih letih je hodil po poštenih potih ter je imel namen postati skromen uradnik. Bil je že na tem, da dobi službo kot carinski paznik, ko se mu je primerila neljuba stvar, da je v obrambi nekega prijatelja, ki so ga hoteli aretirati, ustrelil orožnika, ki je bi! zasledovancu za petami. Po uboju se je zatekel v gore in živel tam življenje preganjanega zločinca. Razmere so ga prisilile, da j«- začel v tem svojstvu tudi ropati in sčasoma se je iz njega razvil legendarni bandit, ki so ga morali iskati s celim orožniškim zborom. V maju 1930 so Spado prijeli — ne na junaškem mejda-nu, marveč doma, ležečega v postelji. To se je zgodilo potem, ko je moralno kapituliral in sam ponudil oblastim svojo svobodo. Po aretaciji so ugotovili. da ima mož nejasno glavo in zapleteno govorico. Zapadel je že verski blaznosti, ki ga je |w> enajst let trajajočem hajduk o van ju oropala vseh spretnosti, s katerimi je stra-hoval Korziko. Letos v marcu je prišel bandit pred poroto, ki ga j<» obsodila na smrt zaradi osmih umorov. Vzklieno sodišče je sodbo potrdilo in zdaj je giljotina ločila glavo od telesa. RUS JE ZGRADIL PARNIK "NORMANDIE" Baltiška ladjedelnica v Pe-trogradu je gradila leta 1912 kri žarko "Iarnail" in sodeloval je tudi mladi inženjer Vladimir Ivanovič Jurkevie, ki je takrat baš začenjal svojo kariero. Boljše v ink a revolucija je razgnala graditelje križarke po svetu in tudi Jurkcvič j«' moral v tujino. Njegovo ime je zaslovelo šele zdaj, ker je konstruiral najhitrejši parnik (sveta, ponos frameoske mornarice "Normandie". Jurkevič pripoveduje o sebi, da je začel svojo karijero dve leti pred vojno in da se je že takrat posvetil proučevanju odpora vode. V Rusiji je delal do leta 1919. Razvoju tehnike ladjedelstva pozneje ui mogel praKtfrno slediti. Sele leta 1928 je dobil službo pri francoski parobrodni družbi Pen-hoet, ki je zgradila tudi parnik "Normandie". Rusko !a-djedelstvo je bilo že pred vojno na najvišji stopnji, kakor je 'sedanje evropsko. Leta 1929 je začel delati na načrtih par-r.ika "Normandie". Dve leti dela je šlo za novo obliko trupa bodočega pomorskega orjaka. Skoraj dve leti je rabil ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO, 9 da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko za jamčimo na parnikih dobre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj j vnaprej oddani. Cehočete imeti dobro ka-i j bino,, pišite»torej. pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street f New York City Jurkevie, da je dokazal parobrodni družbi pravilnost svojih računov. Končno je družba sprejela njegov predlog. Preizkusili so okrog 25 modelov, .in sicer v Hamburgu, kamor je moral Jurkevie odpotovati 12-krat. Samo gradnja in preizkušnje modelov so veljale 250 tisoč frankov. Ve .'ik parnik dela tako velike valov«', da lahko prevrnejo majhno ladjo. "Normandie" pa lahko pluje z veliko hitrostjo in vendar >e ribiške ladje v njeni bližini ie neznatno gubajo. To je posebnost konstrukcije najveeje-parnika. Po načrtih inže-njerja Jurkeviča grade in predelujejo okrog .'JO francoskih, italijanskih, portugalskih in 'lolandskih parnikov. VLADA NAJ PREVZAME ŽELEZNICE Washington, D. C., 21. jun. Railway Labor Kxecutives Association zatrjuj«*, da so banke on »pa le ameriške železnice ter je sprejela resolucijo, ki zahteva. da zvezna vlada prevzame železnice. lep uspeh mladega ameriške ga slovenca. V Cleveland, (>hii», je dne 12. junija gradili nil na Cleveland College in dobil bachelor of Art diplomo mlad ameriški Slovenec Mr. Stanley Paul Zupan, sin Mr. Ivana Župana, urednika Glasila K. S. K. J. Stanley Paul Zupan Stanley je radi selitve svojih starišev iz mesta v mesto pohajal šest različnih razrednih šol, dve višji šoli in tri college. Višjo šolo je dovršil na Juliet Township High School v Jo-1 't, 111. Nato se je vpisal v Jo-liet Junior College. Ker se je pa moral zopet seliti v Cleveland zaradi- premestitve tiskanja Glasila K. S. K. J., se j. vpisal v Adalbert College W. R. U. Tam je dovršil drugo !<■ to pred medicinski h študij, lin di velikih stroškov je bil prisiljen poiskati delo, da si je prislužil šolnino. Dobil je delo v Cleveland Trust Banki, pa .j« bila preslaba plača. Šel je raje v tovarno General Motors Fisher Body, kjer je delal v oddelku za izdelovanje avtomo bilskih vrat. Takoj nato se je vpisal v Cleveland College, kjer je sedaj graduinil. Vsa ta leta je delal ponoči in podnevi. Poleg dela v tovarni in študij v College je tudi urejeval angleške strani v Glasilu K. S. K. J., in pred štirimi leti dovršil Advertisement School of Cleveland. Sta nIev pa ni samo samega sebe izobrazil, pač je pa pomagal svojim starišem in finančno svojemu bratu Johnu, da je že drugo leto na Kent State University. Oče in mati sta mu hvaležna in sta ponosna nanj. Za kakšne študije se bo vbo-doče odločil, se še m* ve. Želimo mu ljubega zdravja, vse drugo je pa od njega samega odvisno. \ Peter Zgaga PISMO SAMOTARJA. Dragi Zgaga: To ti prav zaupno pišem, ker vem da sočustvuješ z vsemi, ki so sami in osamljeni. \ eš, jaz še dolgo nisem bil sam. I-etos j,. |>a moja družina kar iznenada s]M>nmila, da potrebuje svežega zraka in je odpotovala nekam na sever. Tako mi pišejo in pravijo, da jih ne bo zlepa domov. Kaj naj storim revež v osem-inilijonskeni mestu, sam, zapuščen Take misli so me navdajale v začetku, sčasoma je pa postajalo l>oIjc in bolje. Vživel sem se pač v razmere, kajti drugega ne kaže saincu-samo-tar ju. Prve dni je bilo zelo prijetno. Človek se nekoliko oddahni«, sit je in žeje ne trpi. Pozneje se pa — kot bi se reklo — razmere izpremeue. Želodec se začne oglašati, pa tudi grlo zahteva svoje. Toda kaj — ognjišee je mrzlo, in žena mi je pred odhodom pozabila dati ključ od kleti. < 'lovek si mora znati pomagati. Kuhati je treba začeti. Pa knj naj skuhani * Zadnjič sem čital, da se štiristomilijonski kitajski narod hrani večji del z rižem. Ko sem šel mimo štora, sem opazil, da je funt riža samo deset centov. Kar pet funtov sem ura kupil, da ga bo za večerjo dovolj in da bo še za naslednji dan kaj ostalo. Stresel sem ga v lonec, malo vode prilil in za-palil pod loncem. Cioeer se je skorogotovo zmotil. Namesto pet funtov mi jih je najbrž dal petindvajset. Kajti toliko ga je bilo, ko je začela reč vreti. Malo sem po-kusil, pa ni bilo dobro. Neslano in brez okusa. Ubogi Kitajci, ker morajo uživati toliko take jedi. — Nemara pa riž ni dovolj kuhan* — sem pomislil, Še enkrat podžgal in odšel po svojih potih. Toda, ko sem se vrnil — joj-meue — vsa kuhinja je bila polna riža. Skoro bi rekel, da ga je bilo dovolj za ves štiri-stomilijonski kitajski narod. Dva dni sem pospravljal, pa ga je še vedno dosti po vseh kotili in razpokah. Tudi s kavo sem imel velike skrbi. Ker mi je žena vedno /abičevala, da moram pri vsaki najmanjši stvari štediti, se mi je gospodarski talent silno razvil. Bela kava sestoji iz kave, mleka in vode. Ker pa z vodo nisva posebna prijatelja, prideta zame samo kava in mleko v pošte v. Zato sem zavrel dva kvorta mleka iu vsul v mleko fmit zmlete kave. Stvar se je tako nakuliala in napela, da nisem dobil niti pol pinta tekočine iz nje. Kava je bila olrajt, toda priznati moram, da sem včasi že boljo pil. Tudi z jajci sem imel velik križ. Trdo kuhanih jajc ne jem, če pa hočem mehko kuhana, se mi strde, če so količkaj več kot pol ure v vreli vodi. Tako torej delam, kuhani in stradam. In zdi se mi, da se bom tja do jeseni popolnoma izstradal, ker se mi nobena jed ne posreči. Kuham pa navzlic temu, kajti doma kuhana jed je navzlic temu boljša nego jed, ki jo prodajajo j h) restavrantih. Sam ne vem, kako se bo stvar končala. Zdi se mi, da se bo dobro, kajti s osedova osem-najstletna hči mi je včeraj prvič namežikniki. Je jako čedno dekle, in kot se mi zdi, tudi zelo postrežljiva. Mogoče bi ona znala kaj skomandirati, da revež ne bom stradal. Ce objaviš to pismo, Zgaga, ne imenuj mojega imena. Nisem sam, ampak na stotine jih je v mojem položaju. r 'GLAS NARODA' NEW YORK, SATURDAY, JUNE 22, 1935 ...... ■ 1 - 1 ■■ 1 THE LARC1ST SLOVENE DAILY In V. S. X. J. S.; Mr. 81 i p, od Bostona do ^an Francisca sloveči 4'kralj poročevalcev", jc baš z naslado užival svoj četrt ure miru pri domačem ognjišču, ko so se naglo odprla vrata jedilnice in pred presenečenim starim gospodom sta se ustavila njegova hči Jeannette in poceni neznan svetlolas mladenič. Predno si je Mr. Slip o-pomogcl od presenečenja, sta pokleknila Jpredenj in ■zajeclja I a : — Blagoslovi naju! Mr. Slip si je nataknil očala in nekaj časa je radovedno ogledoval neznanega svetlo-lasca. Potem je pa odložil o-čala, jih spravil nazaj v žep iu odgovoril mirno: — Predno boste nadaljevali, mi dovolite iudiskretno vprašanje; zakaj me tikate, ko pa še nisem imel sreče videti vas f Mladenič je vstal, si skrbno; obrisal prašna kolena in zakli-' tal smeje: Papači ! — Kaj pa govorite, vi mladič drznit — je dejal mr Slip o-orno — Co mi v dveh minu-tah ne pojasnite, za kaj gre, pokličem slugo, da vas... Gospodična J ea ne t te, ki je bila po prvih besedah zardela, je zdaj razburjeno prijela očeta za roko: — Papa, — je začela nekam sramežljivo, — ta mladenič ni nihče drugi, iugo Mr. White, ki si je pred dvema dnevoma na dobrodel-nein koncertu v prid invalidov iz Nevade na mali osvojil srce tvoje edinke. Snoči sva ne iz-prehodu po Broadwayu sklenila poročiti se. Manjka nama, torej samo že tvoj blagoslov... i Mr. Slip je znova osedlal svoj nos z očali, dočim je neznani svetolasec znova pojoče za klical: — Pa pači! Mr. Slip je zamrmral nekaj nelaskavega in pripomnil glasno : — Takoj mi povejte, kdo ste! Mr. White je znova pokleknil in začel pripovedovati z enoličnim glasom, kakor da ponavlja naučeno vlogo: — Pišem se Ralph White in, sem poročevalec dnevnika —J "Salve gospoda Muellerja". Od vais sloviti mojster sem se -naučil poročevalske umetnosti. Plače imam sto dolarjev mesečno in ker pomagam tudi v upravi, kjer pišem na listke imena naročnikov, dobivam poleg plače še posebno nagrado, mesečno povprečno nad petnajst dolarjev. V listu gospe Muellerjeve skrbim poleg kronike tudi za meteorološko rubriko, pozimi pa še za rubriko 'stanje isnega v naših go. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KNGLI8H SLOVENE BEADEB STAKt BAMO $2 Jf at»6i$š ga pn — KNJIGARNI 'GLAS NARODA9 SKsWBflT'lMk 6TABOT Joik. City, DOTA MISS SLIPOVE rah", poleg tega pa votli moja malenkost še kotiček križank. — Ha, ha, ha, — se je zasmejal Mr. Slip trikrat in na moč str upon o. — Iu s stopet-hajstimi dolarji hočete preživljati družino? — Kaj še! — Bil sem tako predrzen, da sem vrinil v proračun tisoč dolarjev, ki mi jih vrže moj skromni kapital. — Torej'imate premoženje? — Nimam niti beliča, — je odgovoril svetolasec — Računal sem z doto vaše hčerke. Kralj ^poročevalcev je pri teh besedah tako grozeče krik-nil, da je zamorka v kuhinji od strahu izpustila iz rok lep kup krožnikov. — Kdo je vain pa rekel, da 1><» imela Jeamnettc doto! Vedite, fantič, da zaslužim ž" skozi trideset let po dvajset tisoč dolarjev na leto, toda po beležkah potrošim vsako leto i:ajmanj dvaintrideset tisoč. Imam torej najmanj toliko dolgov v dolarjih, kolikor las sem imel na glavi, ko mi je bi-io osemindvajset let. Torej Miss Jeannete ne bo prinesla svojemu bodočemu možu v hišo nič, razen mojega očetovskega blagoslova. Mladenič je bil v škripcih, praskal se je za ušesi, potem je hodil nekaj časa sem in tja, končno se je pa ustavil pred svojo izvoljenko. — Gospodična Jeannette, — je vzkliknil v plemeniti naivnosti, — v čast si štejem... reči vam zbogom. — Kam pa greste? — j e vprašala Jeannette bleda kot smrt. Mr. White je dvignil desnico proti nebu in zašepetal z rasmehom, kolebajočini med izrazom bebarije in norije. — Ivan? Sam bog ve... Zaenkrat v uredništvo lista "Salve gospoda Muellerja", ker moram poslati v tiskarno "križanko". A potem? To je tajua bodočnosti, Miss Jeannette. Morda skočim v morje, morda odpotujem v Klondvke med pustolovce, da poskusim iztrgati iz naročja zemlje malo zlata. Naj bo že kakorkoli, zdaj vam lahko rečeni samo: Zbogom. Mladenič je iztegnil roko po klobuku, toda dekletu se je iz-vil iz grla pretresljiv krik. — Jeaainette se je zgrudila k o-četovim nogam. Mr. Slip se je hudo prestrašil in dejal je: — Torej ga imaš tako zelo ra-1 rl roke in vzkliknil ves srečen : — Pridi na moje srce, sinko! Da, ne čud i se, ne glej me tako debelo. Sprejemam te za sina, brez oklevanja ti dam s\ojo hčer. * Osrečiš jo tako. kakor zasluži. — A dota? Kralj poročevalcev je zamahnil z roko: — Dota? Do-I is doto, vredno sto tisoč dolarjev. — In videč mladeničev začudeni obraz je nadaljeval ognjevito: — Jeannette je najdražji zaklad mojega življenja. Za njeno srečo bi dal blagor svoje duše, toda od tega bi nič ne imela. Cnj torej, kaj dobiš z Jeannetto. Dota moje hčerke je: Neupravičena prisvojitev poldrugega milijona in ponarejena oporoka na tri milijone dolarjev, v kar je zapletenih več uglednih bostonskih rodbin... Mr. White je tako izbuljil o-či, da se je kralj poročevalcev zasmejal in pripomnil: — Kaj ni: razumeš? Jeau-nette dobi za doto dve ogromni senzaciji, ki prineseta "Salvam gospoda Muellerja" na-niali dvajset tisoč novih naročnikov. Ti boš imel ta dva solokarpa prvi, tvoja plača se zviša takoj za dva ali tri tisoč dolarjev, čim bosta ti dve sen- j zaciji objavljeni. Res, kotel sem to prihraniti zase, z a praznike, toda Česa bi ne sto-! lil za Jeannetto... Jeannettine oči so bile polne 1 solz, ko je poljubljala roke radodarnemu kralju poročevalcev. Mr. White je pa mogel spraviti iz sebe samo nov vzklik: — Papaci! Ko so se vrata za mladina zaprla, je zašepetal Mr. Slip zadovoljno: — Mislim, da sem kraljevsko poskrbel za blagor isvoje edinke, kar se tiče gmotne strani njenega življenja. ZDRAVILNA SLINA ARMENSKE KMETICE V STRAHU ZA SLUŽBO Ko je najvišje sodišče razsodilo, da je NRA neustavna, je nastalo med. njenimi 5000 uslužbenci veliko razburjenje. Bali so se, da bodo vrženi na cesto, kjer se bodo morali prikljn eiti armadi nezaposlenih. Slika je bila posneta pred uradom NBA. V ZAROCENCA MILANSKA ZGODB,4 IZ 17- oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI • ■ 26 6 Zdravniška veda naleti vsak čas na nove probleme. Komaj odpravi enega, že jo čaka drugi, morda še zagonetnejši. Nedavna vest iz Tiflisa je zopet presenetila učenjake, ker gre za novo zagonetko v zdravniški vedi. V armenski vasi Da val živi kmetica Sarkisian po imenu. Ljudje jo smatrajo za svetnico in čudodelnieo. Ima namreč to čudno lastnost, da ni samo sama oborožena proti kačjemu strupu tako, da ji nič ne škoduje, temveč leči uspešno tudi ljudi, ki jih pičijo strupene kače. Ljudje pravijo, da ima čudodelno slino. Ker je že mnoge ljudi rešila « slino smr-; ti, jo časte kot svetnico. Do-iosorno. "Kakšna obzirnost! Vrnita se jutri.' Tiho, tiho so z umerjenim korakom odšli po temi iz hišice in zavili po poti zunaj vasi. Najkrajša pot bi bila skozi vas, tako bi prišli naravnost k dou Abbondijevi hiši, toda izvolili so si ono, da bi jih nihče ne videl. Po stezicah, meti vrtovi in njivami so dospeli do župnišču ter se tam razdelili. Oba zaročenca sta Ostala skrita za hišnim oglom; z ujima je ostala tudi Neža, toda malo lx»lj naprej, da bi mogla pravočasno pohiteti, ustaviti Perpetuo ter se je polastiti; Tonio in prismojeni Gervasi, ki ni znal ničesar sam narediti iu brez katerega ni biio mogoče ničesar narediti, sta se moško približala vratom in potrkala. "Kdo je, ob tej uri.*" je zaklieal glas z okna, ki se je v tistem hipu odprlo; bil je Perpetuin glas. 4'Bolnikov-ni, da bi vedela. Ali se je morda zgodila kakšna nesreča?" "Jaz sem," je odgovoril Tonio, "s svojim bratom, govoriti morava z gospodom kura tom." ".Je li to krščanska ura?" je rekla Perpetua slej ni še noben njen pacijent umrl, kar je za Armenijo ne- "Poslušajte me; vrnem se ali pa tudi ne. Iz terjal sem nekje nekaj denarcev in prihajam, kaj posebnega. V Armeniji j da poravnam tisti repek dolga, kakor veste; namreč kaV mrgoli strupenih kač, ki zahtevajo vsako leto mnogo žrtev. Zdaj pa hodijo vsi, ki jih pičijo strupene kače, h kmetici Sarkisian in u-mirajo samo tisti, ki so tro, kakor učinkuje kačji strup Sarkisian izpere najprej ra- ka kor če si da človek zob izd ret i," ter se je pred vrati pridružila bratoma. Začela je klepetati s To-nijem, da bo Perpetua, ko pride odpirat, morala misliti, da je prišla slučajno tod mimo in jo je Tonio za trenutek zadržal. ■mco s čisto vodo, potem jo pa namaže s svojo slino. Čez ne-j l,a^'em-kaj ur je človek že zdrav iu Ne' n®; trenutek; vrnem se z od- tiidi pozneje se ne pojavijo no j govorom." beni znaki kačjega pika. Vesti RekŠi je zaprla okno. V tem hipu se je Neža o zdravilni slini armenske j ločila od ženina in neveste, rekla je še tiho kmetice so se hitro razširile iu Luciji: "Pogum, to bo samo trenutek, k< končno so obrnile nase tudi pozornost sovjetskih oblasti. V Daval so poslali zdravniško komisijo v spremstvu policije. Sele ko so policisti potisnili •množico ljudi izpred koče ču-dodeLne kmetice, je vstopila t zdravniška komisija s trenu morskimi prašički. Kmetico so pozvali, naj napravi svoj po- _ Karuead! Kdo je bil ta mož? — je tuhtal skus na morskih prašičkih.' sam pri sebi don Abbondio, sedeč na svojem Dva so določili za poskus in uaslanja£u v neki sobi zgornjega nadstropja z nastavili so ju strupeni kači. 0(l tu majlmo knjižnico pred seboj, ko je C ez 10 minut sta se že zvijala ; .. n . , - • * v smrtnih krčih. Kmetica je vstopila Perpetua, da mu sporoči svojo ves . - počakala še 10 minut, potem I^arnead! Zdl se mi' da sem to 11110 Z° kje bral je pa izprala enemu morskemu' ali sllšal; moral Je bltl ™enjak> ^amenit slov" prašičku ranico s čisto vodo stvenik starega veka — izmed tistih imen je; OSMO POGLAVJE in jo namazala s svojo slino. (Jez dobro uro je morski prašiček že pil vodo, čez poldrugo ni o so pa krči popolnoma ponehali. Drugi morski prašiček je bil pa že mrtev. Zdravniška komisija je u-gotovila, da je prvi morski prašiček izven nevarnosti in tla kačji strup ne bo zapustil v njem nobenih posledic. V poročilu pravi komisija, da je strogo preiskala tudi kmetico in dognala, da je njena slina res zdravilna V o-troških letih jo je večkrat pičila strupena kača in končno ,ie postala imuna proti kačjemu strupu. S tem je dobila .njena slina posebno lastnost, da nevtralizira kačji strup. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj slane $7. — -V Italijo lista ne pošiljamo. a kdo vraga je bil ta mož ? — Tako malo je revež slutil, kakšna nevihta se zbira nad njegovo glavo! "Ob tej uri?" se je začudil don Abbondio Ijovsem naravno. "Kaj hočete? Ti ljudje ne poznajo obzirnosti ; toda Če ga zda j hitro ne ujamete..." "Res, če ga zdaj ue ujamem, kdo ve, kdaj ga bo mogoče ujeti! Naj vstopi... Ej, ej, ali ste pa tudi gotovi, da jc prav on?" "Vraga!" je odgovorila Perpetua in odšla doli; odprla je vrata in rekla: "Kje ste?" Tonio ise je pokazal; obonem je 'stopila tudi Neža naprej in pozdravila Perpetuo po imenu. "Doiber večer, Neža," je rekla Perpetua. "Odkod, odkod ob tej uri?" "Vračam se iz..." in je imenovala neko bližnjo vasico. "In če bi vi vedeli.." je nadaljevala; "zamudila sem se malo del j samo radi vas." "Zakaj pa?" je vprašala Perpetua; obrnila se je k obema bratoma in rekla: "Vstopita, grem brž za vama." "Ker," je odgovorila Neža, "neka ženska izmed tistih, ki stvari ne poznajo, pa bi rade govorile... ali morete verjeti? Trdila je trdovratno, da se vi niste poročili ne s Pepctom Suolavechio ne z Amžetom Lungliigno, ker vas onadva nista marala. Jaz sem trdila, da ste vi odrekli, temu in onemu..." "Gotovo. Ob lažnivka, grda lažnivka! Kdo pa je?" "Ne vprašujte me, ne maram, da bi se kaj slabega izeimilo." "To mi tpoveste, morate mi povedati. Jo j, lažnivka!" "Dovolj... a ne morete si misliti, kako mi je bilo neprijetno, da nisem vse zgodbe natan- ko poznala; tako rada bi jo bila popolnoma c-sramotila." "Glejte si no! Kako si le morejo ljudje tako izmišljati!" je zopet vzkliknila Perpetua iu brž povzela: "Kar so Pepeta tiče, je v-em znano iu so vsi lahko videli.. . K j, Tonio, le stopite k vratom in pojdite gor; brž pridem." Tonio je znotraj odgovoril: "Da" in Perpetua je nadaljevala z vnemo svojo |>ovest. Nasproti don Abbondijevim vratom se je med dvema hišicama odpirala ozka pot, ki je za njima zavila v neko njivo. Neža je krenila po njej, kakor bi se hotela malo bolj odmakniti, da bo lahko prosteje govorila, in Perpetua za njo. Ko sta zavili in bili tako daleč, da ni bilo več mogoče razločiti, kaj se godi pred don Abbon-dijevo hišo, je Neža 1110011 o zakašljala. To je bilo 'znamenje. Tfenzo ga je čul, stisnil Luciji roko, da bi ji dal novega poguma, in oba sta šla naprej po prstih, prav tik zidu in kolikor mo-^oč<» tiho; dospela sta do vrat ter jih prav počasi od pahnila; molče 111 sklonjena sta stopila na hodnik, kjer sta ju oba brata že pričakovala. TJeiizo je spet čisto tiho 111 počasi prislonil vrata in vsi štirje so jo mahnili gor po stopnicah, pri tem pa niso delali ropota niti za enega. Dospevši na presledek sta se ol>a brata približala durini sobe, ki je bila stopnicam ob strani: zaročenca sta so stisnila k zidu. "Hvaljen bodi Jezus Kristus," j«* rekel Tonio z razločnim glasom. "Tonio, kajne.' Vstopite," se je glasil od govor znotraj. Poklicani je odprl vrata le toliko, kolikor je zadostovalo, da >ta mogla noter 011 in brat drug za drugim. Pred svetlobnim pasom, ki je nenadoma šinil skozi to odprtino in se risal na temnem polu predsledka, se je Lucija zdrznila, kakor da je že izdana. Ko sta brata vstopila, je Tonio povlekel vrata za seboj. Zaročenca sta ostala nepremična v temi, napenjala uho in pridrževala dihanje; najino"nejši ropot je bilo nabijanje ubogega Luciji nega srca. D011 Abbondio je sedel, kakor mo že povedali, v starem naslanjaču, zavit je bil v staro dolgo haljo, na glavi je imel staro čepico, ki mu je v slabotni svetlobi majhne leščerbe obok-virjala obraz. Dva gosta čopa las, ki sta mu u-liajala izpod čepice, dvoje gostih obrvi, dvoje gostih brkov in gosta mala bradica, vse to že osivelo in posejano po rjavem in nagubanem obrazu, je lahko nalikovalo s snegom pokritemu grmovju, štrlečemu v mesečini od kake pečine. "A, a!" tako je odzdravil, snel naočnike ter jih spravil v knjižico. "Gospod k 11 rat poreče, da sem prišel pozno," je rekel Tonio ter se priklonil; isto je mnogo bolj bedasto napravil Gervaso. "Gotovo ste že kaj slišali. Bolan sem in ne vem, kdaj se bom mogel spet pokazati ljudem. Toda zakaj ste privedli s seboj tega... mladeniča?" "Tako-Ie za družbo, gospod kurafc." '1 Dovolj; poglejmo. *' (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste'našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "GLAS HARODA" NEW YORK, SATURDAY, JUNE 22, 1935 tBSt LARGEST SLOVENE DAILY In U. 0. JL Mož v ognjeni peči »»Roman iz življenja:=2=««= Za "Glas Naroda" priredil: L H. 37 — Na to ni niti misliti — ne misliti, Rolf! Ne pustim te od sebe — saj sedaj na noben način ne. Nekaj peči moramo še postaviti v Minas Geraes, mogoče v sredini zlatih polja — tam poznam skoro vse gospode angleške družbe. Taroi jih morejo izvedenci preiskati — železniška zveza med Rio in radarskim ozemljem je dobra — tu-sem k nam kdo pride samo v sili. Rolf, rabim te. S Furmannom se dogovori pismenim potom. Sedaj me ne smeš zapustiti. Pavel zaduši vzdih. — Torej naj bo, — pravi. — Sedaj pa še nekaj. Ako se nam v resnici posreči tukaj postaviti industrijsko središče, tedaj je moja živa želja, da odstranimo izdelovanje orožja. Nisem pacifist v političnem smislu, toda se zoperstavlja mojim občutkom, da bi koval orožje. — Strinjam se s tvojimi občutki, — odgovori Zaler, — in ti morem dati obljubo, da bomo odklonili vsako naročilo orožja kake tuje države. (Jlede brazilske vlade pa moramo počakati, s kak imi protizahtevami nam bo odgovorila na naše zahteve. — Zato pa mislim, da bi bilo najboljše, da tudi brazilski vladi povemo naravnost, da so naši izdelki mirnega značaja. —- Nič nimam proti 'temu. Toda, Rolf, to so vprašanja, o katerih moreva razpravljati i>osamezno. Za s*nlaj je nnj)»ogla-vitnejše, da se sporazumiva v splošnem. Sicer pa velja današnji dan veselju nad us|»ehoiii. Nocoj našim inžinirjem ne bomo predložili domačega pridelka, temveč najlmljša vina moje kleti. Delavci naj imajo jutri zameiioma praznik. Glede skupne slavnosti v blodijo njegove misli daleč o-krog, čez temno mejo pragozdov, čez gore in morje, k t»ohie-nra prijatelju, ki ni mogel slišati, ko mu je nek glas iz notranjosti zaklical: "Rolf. Rolf, to delam za tebe! — Bolni prijatelj je sed«'l zavit v odeje na balkonu pred svojo sobo v sa na toriju dr. Cottonc. Bilo je okoli poldneva, ura, ko sicilsko solnce sredi zime navdaja bolnika z upanjem na skorajšnjo pomlad. V sivi modrini se razpenja nebo, doli v parku se priklanjajo palme, pomaranče in vedno zeleni hrasti in ob zeleni meji se že spreletava. še napol omamljen od sluteče sreče, majhen bel metulj. Rolf je zelo shujšal, siv pepel leži na njegovem preparie-nem obrazu, iz katerega so se svetile samo oči. Navideznemu izboljšanju je zopet sledilo poslabšanje,, novo krvavenje pljuč ill vnetje reberne mrene. Tudi zdravnik je postal resnejši, in ko nekoga dne pravi Rolfu, da bi podnebje v Davos, bilo zanj mogoče boljše, kot pa v Aeireale, zlasti še, ker se približuje deževna doba, tedaj je bolnik vedel, da se hočejo iznebiti neozdravljivega bolnika. Toda upiral se je zopetnemu potovanju, ker je mislil, da ga ne bo mogel prenesti. Tudi glede svojega življenja je postal brezbrižen. Leži popolnoma tiho z obrazom obrnjenim proti solncu. Mogel je videti vinograde m kot žamet lesketajočo puščavo ognjenika Etne, nad katerim je visel oblak dima, in ob strani modro črno obrežje z belim kamnom otoka Isola d'Ac-i. Toda njegovo oko se ni potapljalo v lepoti sveta. Pismo leži na njegovih kolenih, zadnje Pavlovo pismo iz Ribeire. Prišlo je tedaj tako daleč, kar je bilo mogoče pričakovati iz vsega, kar se je zgodilo. Pavel si je kot Rolf pridobil srce starega Zalerja, peč 1k> kmalu zgrajena, in če se poskus posreči, tedaj bo treba povedati celo zgodovino zamenjave imen. Pavel je pisal: "Sjmminjal se boš, da sem upal, da bom mogel celo komedijo izvesti pod varstvom šale. Mislil sem na najina dijaška dejanja in ko sem odšteval iz Berlina, me je spremljalo neko poredno veselje. Toda sala se je izgubila, nič ___* i. - ri- pričakoval vec ne pWkam z rokami kar tesno mi je pri srcu. Pri srčni sprejem očeta in sestre me je najprej presenetil i še več: zmotil je moje čustvovanje, ker sem pričakov« vse kaj drugega. Ali razumeš to? Vendar pa nisem padel s tira, temveč sem se z veliko domišljijo vživil v svojo vlogo in če se me je kdal lotil občutek sramu, sem ga vedno premagal, ker sem si vedno rekel tolažilno: zadnji učinek moje krivice bo brezdvomno dober. Toda pustimo te občutke na strain. Kakor stvari stoje, zamenjave osebnosti sodaj še ne kaže pojasniti. Na vsak način moram počakati, kako uspejo poskusi z žarno pečjo. Sedaj jo gradimo in v njo neomajno veru-jem. Tedaj pa bo tudi oče prišel iz svojega trgovskega olmašanja in bom slišal, kako se misli pri tem udeležiti in od njegove ponudbe bo odvisno, da mu vse pojasnim, ali pa počakam, ko boš mogel ti stopiti na pozorišče. Mislim, da bo to najboljše. Neprikrito ti tudi priznam, da imam velrk strah pred osebnim priznanjem, kaj bi imel povedati, vem. Moj zagovor obstoji v tem, da mu pover i da po obstoječih razmerah drugače ni bilo mogoče napraviti. In oče bo to gotovo tudi razumel. Toda bojim se očitajocega Dijinega pogleda. To bo težko, toda je tako. Dovolj. Kakor hitro pade odločitev^ odpotujem takoj domov, ali pa najprej k tebi, da moreva skupaj vse potrebno urediti. Vse pogodbe z očetom bodo sklenjene v imenu tvrdke in ko se enkrat za stvar zanima, tedaj bom tudi prepričan, da bo kmalu pozabil na najino prevaro, ker v resnici postavno pri tem ni nikake prevare. In nad njegovim velikim zanimanjem ne dvomim niti najmanj. Tukajšnje razmere so take, da mora na vsak način zgrabiti z obema rokama. Tu gre za varstvo njegovega posestva in za nadvlado njegove materijalne moči. In to je naibrže tudi tajnost njegove prijaznosti. .." v (Dalje prihodnjič.) PSIČEK - KAZEN ZA ŽENSKO NEZVESTOBO 'Majhni psički so prišli v j šlo njihovo zakonolomstvo na modo. Za nje so navdušene po-| dan, vesti o njihovem razuzda-sebno ženske, ki jih rade pe-» rem življenju so prodrle tudi stujejo ne negujejo kakor o-[v Rusijo in vitezom se je na-troke. Če ima žena otroke, se- enkrat stožilo po domovini. Ni veda nima časa za psičke, pač jim je pa često zelo mehko po 'stlano tam, kjer nimajo otrok. Malokatera ljubiteljica ]*sič-kov pa ve, ka'ko so prišli v modo. Najbolj so navdušene za psičke Angležinje in v Angliji pravi ljudski rek: "Če me ljubiš, ljubi mojega psa". Zato ni čuda, da se zanimajo za zgodovino psov posebno Angleži, ki so tudi dognali, kako je nastala moda majhnih p-ič čkov. V nekem angleškem listu či-tamo: "Ko je poljski kralj P.oleslav II. odkorakal s svojo vojsko proti Rusiji, so žene visokih plemičev upale, da ne bodo dolgo ločene od svojih mož. Pričakovale so jih željno, itestrpno in ljubeče. Minilo je pa leto za letom, a vitezi se 111- jili bilo več mogoče držati v mrežah kijevskih lepotic, naglo £0 se napotili domov. Nestrpnost je bila tako velika, da je pretrgala vezi discipline in mnogi plemiči so bli prej doma nego kralj. Doma so pa naleteli na zaprta vrata in dvignjene mostove. Varane žene so bile izročile gradove svojim Hižnjem, ki so jim nadomesto-vali može. In sužnji so zaprii gospodarjem grajska vrata pred nosom. Po kratkem boju so pa vitezi seveda zmagali in zavzeli svoje gradove. Sužnje so pobili, ženam so pa grehe (Hiputili. Strožji od vitezov je bil pa kralj. Ko so se pozneje rodili na gradovih jiotomci sužnje\ je sklieal kralj sodišče, ]>osta-vil p reden j nezveste žene in u- več / >o vračal L Približala se je že kazal, da nobena ne sim sedma zima in tedaj se je iz " premeti i lo hrepenenje zapuščenih žena v nezaupanje in sum-nlčenje. Niso si znale drugače lazlagati odsotnosti 'svoji h mož kakor z zakoiioloiustvoin. doma brez psička v naročju. To je bila kazen za nezveste žene in svarilo drugim, naj ne varajo -vojih mož. Toda ž«*ne si znajo (»omagati, na zadnje ovije jo okrog prsta še tak » Pozneje so se žene bojevitih prebrisain ga moža in vse zna- vitezov dogovorile in |H»slal svoje služabnike j m »zve« lova t, zakaj se njihovi možje tako dolgo ne vračajo. In služabniki so prin«*~ I i žalostne novice, ki so izpremeiiile nezaupanje in suinuičenje {»oljskih plem-kinj v gnev in željo po os veti. Nezvesti možje so bili obtičali v mrežah lepih kijevskih žen in razmišljali so o ustanovitvi rusko-poljske unije. Ta vest je učinkovala na odlične Poljakinje kakor strela iz jasnega. Takoj, je padla odločitev. Sedem let zvestobe in udanosti so plačali možje z nezvestobo in zakonolomstvom. Varane žene so takoj postavile ge*>lo: "Oko za oko, zob za zob, nezvestoba za nezvestobo". Ker pa ni bilo pri rokali vitezov, so se poljske plemkinje mašče-\ale svojim možem v objemu svojih sužnjev. Seveda je pri- jo obrniti v svoj prid. Tako je bilo tudi s kraljevim ukazom. Kazen >o spremenile v iiumI«. ;ii kar čez noč je prišla tekma psičkov. Vsaka žena je hotela imeti lep><»ga psička kakor ujeta prijateljica in tnk<» so padi«* " spretno nastavljene pasti ZOBJE IZ NOVEGA PORCELANA Načelo, da naj bo umetni zob čimbolj podoben naravnemu zobu, velja iz anatomskih m estetskih razlogov pač brez pridržka za sprednje zobe. Pri \ izdelavi nadomestilih kočnikov pa so že davno opustili to načelo, ker je bilo često nejasno, da-li naj posnemajo obliko ml adostnega ali starega zoba, in so j »o drugi strani zahtevali tudi zobe, ki so ustrezali v svoji obliki naukom glasovnega tvorjenja. Obe vrsti nadomestnih kočnikov, tistih, ki so se držali naravne oblike, in tistih, ki so zavoljo tvorjenja glasov t«» obliko zanemarjali, pa sta imeli svoje nedostatke. Ti nedostat-ki so se kazali posebno v tem, da so ovirali delovanje čeljusti, in jih ni hil«> mogoče odpraviti po]>olnonia z nobenim brušenjem. Žvečenje jedi j«. pre|K>gosto trpelo zaradi takšnih ne«lostatkov. Sedaj so v Nemčiji spravili na trg novo vrsto umetnih | k«h"niki»v, ki s«- ImhIo jh» vsej | priliki obnesli v vsakem ozi ru. Njih najvidnejša zunanja značilnost j«' ta, «la niso i/.In »čini, kakor so bili ilnniianji na domestni zadnji zobje. temveč iiahrnzdani. No v i zob ima z:ro-raj | »»dolgova t o brazdo z »Ive ma ostrima roltovouia, t«-b razde pa :rredo drugi manjši «»stri r»»l»ori in zarez«-. Na ta način j«- z.»l» s|h»s«»Im*ii izvrstno drobiti hrano, |M»;;ostofiia celo lx»|je tlego naravni zob. n»« da bi pri tem niti najmanj oviral JiiMiimnBiiiiEBg»i»g»iiimpif; SLOVENEC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU m will lata STREET NEW TOKI, H. X. PlfclTE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ammnnnmn 117. Chaniplaln v Havre 31. Washington v Havre Norma uurg 1«. Kur«»i« r ItTim-n 17. Manhattan v Havre 1». Majretir v Cherbourg '-W- H«* «1«* K ran« t v Havre *>»nt»» di Savoia * C»-n<« IMS. Itn-m-ii x Ftn-nn-d Berengarla * Ch*Tl«Hjrr AVGUST 8. 10. i:;. 14. i r,. i«. 17. lil. "JI. Kurnpn v Bremen A«|iiitaiiia v CliiTlHiiirg Itev v Genoa Majestic v Cherliourg II«* (le Kraiicv v Havre Conte C ram If v Trst Bn-men v Bremen Manhattan v Havre ('liani i »I ain v Havre Bereiignrin v Clierl»ourg I'oiitr rtuan«lit> v Havre A<|uitaiiia v ClicrlMiur^ Kur« .pa v Bn-men I^ifavftte v Havre Kotna v Tr-t \V:i>liin^toii - Havre Maj«~*ti»- v i *li«TlH»iirK l:r«'ineii«>a VAŽNO ZA 1 PET LET PO LOČITVI čke. Kmalu ni nihče več veviear>ki žen>ki <";iso pis >«• j,, obrnil do >v..jihj bnilk, ki >«» dale ."» |e| pr« j^ ločiti, z vprašanjem, kako mi sli jo o t«-m svojem korak i. Prejel j«' inlirovtuov, k. Io zanimivi: i>2 žensk je med temi zi- ne morejo ostanki jedi ustaviti i nes zadovoljnih z ločitvijo la- v nobenih vboklinali, tako da se zob pri jedi sam tudi čisti. Kakšna obrusitev žvečilne j»o-vrsine je nepotrebna, razen te-!;a pa so novi zobje celo cenejši od liabrazdanih zob, se dado lažje vstaviti in praksa se lahko zadovolji z dosti manjšo zalogo proteznili oblik. Ni dvoma da se bo novo izum popolnoma uveljavil. ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati41 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti "? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL lalajalee; Na lovu; Si»et na tlivjetu za|*aročiIe in ki se ne ke-sajo ločitve, se večina pritožuje nad slabimi lastnostmi svo-jili bivših mož, brezobzirnost jo, sebičnostjo pijančevanjem, brutalnostjo, pomanjkanjem idealizma, nezvestobo. Ločitev od takšnih tipov j<» res težko objokovati Je pa 40 žensk, ki priznavajo odkrito, da se ločitve kesa jo in da bi danes v istem položaju ne ravnale več tako "f'e bi o vprašanjih, ki vodijo do ločitve, čez nekaj časa še enkrat mimo govorili in bi trava ma-I lo prerasla pov»d za ločitev, bi ostal marsikakšen zakon, katerega ločitev pozneje oba obžalujeta", pravi ena izmed ločenk. — "Ni rane v zakonski skupnosti, ki bi se čez čas ne zacelila", pravi druga — In tretja: "Treba bi bilo le preboleti drugo petletje. To je tisti čas, v katerem se zakonska druga polagoma predobro poznata in si na videz ne moreta ničesar več dati. Tu bi bilo treba najti most od velike ljubezni v tovarištvo in se ne izgubljati v turobne spomine na 41 prejšnje čase' V ostalem je zanimivo, da se je 8 žensk med tistimi, ki so odgovorile, poročilo znova z možmi, od katerih so se ločile. Tn pravijo vse, da so sedaj srečnejše nego prej. Spoznale so, da dobre lastnosti druga vendarle prevladujejo. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanstdn COLORADO: ; Pueblo, Teter Cull*. A. SaftW Walsenburg, DA, J. Baynk INDIANA: Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS: Chicago, J. BevflC, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cloera In Illinois) Joliet, Mary Bambicb, Joseph rjrm-vat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank AuguBtln North Chicago, Jože Zelene KANSAS: jiranl, Agnes Motnik Tansas City. Frank Žagar MARYLAND: . > Kltzmilier, Fr. Vodoplvec Steyer, J. feme (za Pcnn>. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisliolm, vrank Goufe Ely. Jos. J. Pesbel-Eveleth. Louis Oouie GUIiert, Louis Vessel Hihhln*, John J'ovfte Virginia. Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsim Little Falls, Frank Masla OHIO: Rarherton. Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar> linger. Jacob Resnlk. John Si*polk Girard. Anton Napele Lorain, Louis Balant, John Vurn-he Warren. Mrs. f Racbar Youngstown. Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ir*vec Clarldge, Anton Jerlna Conemaugb, J. Brezove« Export. Louis Supantit Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tau2elj Luzerne, Frank Balloch Manor, Frank Demsbar Midway. John Žnst Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhifrer West Newton, Joseoh J or an WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank &kat Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lout« Tauehar Dlamondvllle, Joe Ro'Jcb Vsak zastopnik I zA* potrdilo n it» to, katero Je prejel. Taatapafku reja UPRAVA "0LA8 NAROQAn