Poštnina ph&nn V gbfovhL
Jutro št. 183
Ljubljana, srefla 8» avgusta ffrjfr^iA
Cena cent* 7®
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratnl oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta ŠL 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.74».
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za Oglase iz Kr. Italije m inozemstva Ima
Unione PobMlcft* Italiana &A* Milano
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno L. 12.—> za inozemstvo pa L. 20.—
a
Uredništvo t Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di pmwnton»ft italiana ed estera:
Unione Pubblicita Haltana 8. AL, Milano
Duce lesionnrlem na vzhodni fronti
Spopad dveh svetov, ld smo ga hoteli in ki smo ga začeli, je dospel
do zaključka - MI bomo zmagali
Duce pregleduje prvo legijo Črnih srajc pred odhodom na vzhodno bojišče
Maantova, 5. avgusta, s. Poročali smo O
obisku Duceja v Mantovi tn drugih mestih Severne Italije. V Mantovi je imel Duce pred legijo Črnih srajc, ki se je pripravljala na odhod na vzhodno fronto, naslednji govor:
Legi ona rji! VeHka čast in najvišji privilegij sta vara določena in prepričan sem, da se ju zavedate v Vaših srcih prostovoljskih bojevnikov. Odrejena vam je čast in privilegij, da se udeležite prave bitke velikanov. 30 let je narode sveta vznemirjala ta alternativa, ta železni dilema: fašizem ali boljševizem, Rim ali Moskva (viharne ovacije). Spopad dveh svetov, ki ki smo ga hoteli in smo ga za počeli v daljnih časih revolucionarnih oddelkov, je dospel do svojega zaključka. Drama je v svojem petem dejanju. Razvoj se dopolnjuje. Na eni strani je Rim—Berlin—Tokio, na drugi strani London— (dolgo žvižganje) —Washington. Niti najmanjši
dvom nas ne prevzema o tem, kako se bo zaključila ta ogromna bitka: AU bomo zmagali! (frenetično pritrjevanje). Zmagali bomo, ker pravi zgodovina, da morajo narodi, ki zastopajo ideje preteklosti, izgubiti nasproti narodom, ki jih vodijo ideje bodočnosti.
Legionarji! Na ruski fronti se boste borili ne le skupaj z nemškimi tovariši, temveč tudi s finskimi, madžarskimi, romunskimi, slovaškimi in s prostovoljci drugih narodov.
Prepričan sem, da bo vaše zadržanje v času odmora vzorno, v trenutkih borbe pa da boste nastopili s skrajno odločnostjo in z največjo energijo. (Legionarji vzklikajo: Da! Duce!) Kdor v borbi okleva, pad«\
Te moje besede naj vam bodo napotilo, ki naj vas spremlja, naj bodo znamenje zvestobe, znamenje zmage! Legionarji! Pozdrav kralju!
Duce je pregledal gasilsko šolo
Rhn, 5. avg. & Pred nekaj leti je bil ustanovljen gasilski zbor, ki se je organizacijsko in tehnično r*agk> razvil, tako da je sedaj do kraja sposoben premagati vse težave, ki se lahko pojavijo v steda njih časih. Gasilski zbor je tehnično popolnoma opremljen.
Včeraj »jutra' jte Duce obiska! centralne gastflske šale m se je lahko o popolni pripravljenosti in sposobnosti gasilcev in njihovih organizacij sam osebno prepričal. So4e so zgrajene na področju, ki meri okrog 65.000 m2 ki teži na levi strani nove Apdj-ske ulice. Na tem zemljišču so zgrajena impozantna poslopja ki pokrivajo 7.610 m3 sfcsvbišča. Šole so namenjene vojaški, športni in tehnični izobrazbi gasilcev.
Duce je prispel v Capannelle ob 9. dopoldne. Sprejeli so ga Tajnik Stranke, državni podtajnik Rušo, državni podtajnik Buffarini Guidj s prefektcm Giombinijem in drage osebnosti. Duce je pregledal razvrščene oddelke gasilcev, ki so bili zbrani v treh bataljonih, od katerih sita bila dva sestavljena iz rednih tretji pa iz specializiranih gasilcev Skupno je bilo 2.000 mož, ki so prišK v šoio iz vseh s/trani države. Bataljon specialistov je bil sestavljen iz različnih specialnih oddefkcv. V njem so bili strokovnjaki za gašenje pristaniških, gozdnih in gorskih požarov, kemijski strokovnjaki. oddelki za gašenje in popravljanje mostov s posebnimi reševalnimi čolni Imeli so tudi čolne ki sc posebno urejeni za iskanje trupel in raznih predmetov pod vodo. V bataljonu so bik tudi specialisti za gašenje požarov v kinematografih in gledališčih. Poslednji oddelki tega bataljona so bili usanov^jem šele pred kratkim. Ob Ducejevem prihodu je gcdba gasilskega zbora v Milanu skupno s fanfarami zborov v Sieni in Neaplju intonirala narodne himne.
Duce se je nato napotil v spremstvu zastopnikov oblasti k šolskim poslopjem. Najprej se je ustavil v veliki stavbi, v kateri je urejena centralna soda za občo gasilsko izobrazbo ter za gasilske častniške gojence. V njej se prirejajo tudi izpopolnjevala m specialni tečaja za gasilske častnike. Duce se je ustavil v dvorani, ki je posvečena padlim gasilcem. Pred spomenik je Duce pod ožil velik lovor jev venec. Pozneje se je ustavil v pesameznih učilnicah in laboratorijih za znanstvena razi ska vanja. v spalnicah in kinematografskem centru. Duce si je podrobno ogledal! posamezne oddelke za specialiste. V velikih učilnicah 'e prostora za 200 gojencev V poslopju je tudi velika dvorana za sestanke. za glasbene prireditve, velika skupna jedilnica, v njem so kuhinje, mehanične delavnice kn obsežna skladišča. Duce
je prisostvoval tudi atletskim vajam gasilskih gojencev in je izrazil svoje zadovoljivo spričo sijajnega nastopa gojencev.
Ko 'e dovršil pregled šolskih poslopij, se je vrnil na prostor pred šolo. Povzpel se je na motorizirano gasilsko lestvo. Mimo njega so defilirafii oddelki gasilcev s 94 prapori iz vse države. DefiHrali so z rednim m rimskim korakom nekateri oddelki v teku. Ko je Duce zapustil gasilski center, mu je prefekt Giombin v imenu nacionalnega gasilskega zbora izročil spominsko svetinjo z znaki gasilskega častnika Tullia Barona, ki je pade! v špamji in je bil odlikovan z zlato svetinjo. Spominska svetinja je bila vdelana v kes asfalta z mesta, na katerem je TullHt Baroni padel.
Po vsej poti iz mesta do gasilskega centra, kakor tudi nazaj, je bil Duce deležen osebnih manifestacij ljudskih množic, ki so se od vseh strani zbrale ob Apijski ulici Ob cesti sta bila tudi dva motorna pluga, ovita s trcbcjnicami Na njih sta bila dva pripadnika fašistične mladine. Okrog njiju pa se je zgrnila še posebna gosta množice ljudi, ki je nenehoma vzklikala. Duce se Je peljal mimo obeh plugov prav počasi. Čestokrat se je ustavil in govoril z otroki in materami. Tudi ob tej priliki se je Duce spričo nepepisnega navdušenja svojega naroda prepričal, da ga bo povedel k zmagi in slavi.
Antonescu o Duceju
Bukarešta, u. 4. avg. Vsi rumunski listi so priobčili danes članek, ki ga je spisal za posebno italijansko izdajo rumunskega vojaškega lista ministrski predsednik Mi-hail Antonescu o osebnosti in pomenu Duceja. Rumunski državnik pravi v uvodu svojega članka, da je treba zlasti še v sedanjih dneh boja zoper boljševizem obujati v zavesti osebnost Duceja, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti začel kot mlad revolucionarec boj zoper socialno anarhijo in ki ni pri tem samo rušil starih, trhlih naprav, marveč je na razvalinah starega sveta takoj zgradil novo državo, prežeto z novim duhom. Ne vem, pravi rumunski državnik, ali veliki dogodki sami ustvarjajo velike može, ali pa veliki možje dajejo dogodkom njih veličino. Vsekako je revolucionarna zasluga Benita Musso-linlja, da je prvi v Evropi začel borbo zoper socialno anarhijo, ki je naraščala v senci stare države. Duce je ustvaril nov sistem socialnega sožitja in postavil narod na podlago političnega realizma in stanovske solidarnosti, vladi pa je dal totalitarno avtoriteto. Fašistična država, kakor jo je zasnoval Mussolini, ni filozofska, marveč pragmatična država: je mistična in ne nacionalistična; heroična, ne pa kritikas tr-
ska, vladna, ne pa parlamentarna, enotna in ne federalistična, nacionalna in ne individualistična. Benitu Mussoliniju gre zasluga, da je prvi dal našemu stoletju novo državo, ustvarjalko novega sveta in izraz nove politične civilizacije.
V	nadaljnjem piše Antonescu o smislu in smotru Mussolinijeve revolucionarne zasnove nove države, s katero je večni, cezarski Rim zopet dal latinstvu novo silo in nov prestiž v svetu. Ducejeva Italija, pravi rumunski politik, varuje Sredozemlje, vendar ni več ogrožena po socialni anarhiji, ki je izpodkopavala državo pred Fašizmom, marveč se je razvila v smer k novim obzorjem, v nov rimski Imperij. Ves boj, vso stvarjalno silo Duceja, vso miselnost nove države, ki sloni na heroični mistiki boja zedinjenega naroda in na urejenem sodelovanju vseh njegovih slojev pri skupnem delu v korporacijah, ves ta novi red, ki so mu dale Črne srajce ritem svoje mistike, vse to bi lahko izrazili v najbolj zgoščeni obliki z Ducejevimi besedami: »Ce bom šel naprej, pojdite za menoj; če bom nazadoval, me ustrelite; če me bodo ustrelili drugi, me maščujte!«
V	znamenju teh besed je začel Duce
Odbit sovražili napad pri Tobruka
Italijanska podmornica je potopila 11.600tonsko sovražno
petrolejsko ladjo
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih SI je objavil danes naslednje 427. vojno poročilo:
V	severni Afriki je sovražnik na fronti pri Tobruku hudo napadel naše postojanke. V protinapadu nemških oddelkov je bil gladko odbit s hudimi izgubami. Zajetih je bilo veeje število ujetnikov, do sto Angležev pa je obležalo mrtvih na terenu. Nemška letala so prešla v napad, pri čemer so uspešno zadevala postojanke sovražnega topništva.
Na fronti pri Sollumu delavnost prednjih oddelkov. Sovražnikova letala so bombardirala Derno in razrušila cerkev ter ko-lonijsko bolnišnico. Med najdenimi so bili en mrtev in 4 ranjeni.
V	vzhodni Afriki so tri sovražnikova le-
tala bombardirala brez posledic postojanko Uolchefit.
Sovražna kolona, ki se je hotela približati našim postojankam na prelazu Kul-kvaberg, je bila razpršena ln pognana ▼ beg, ker je posadka takoj reagirala.
Angleško letalo je iz velike višine odvrglo rušilne in zažigalne bombe na majhno kmetsko naselje v Siciliji, ne da, bi bilo povzročilo žrtve aH škodo.
Na Sredozemskem morju je naša podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika Ludovika Griona potopila 11.600 tonsko sovražno petrolejsko ladjo, ki je bila namenjena v Tobruk. Prav tako je na Sredozemskem morju naša podmornica % strojnicami obstreljevala in zrušila letalo tipa Sundermann, medtem ko je bila sovražna posadka ujeta.
boj zoper anarhijo, ki je pretila Italiji, da jo bo spremenila v komunistično državo; v tem znamenju je Duce odprl svoji domovini obzorja Imperija in s tem simbolom je dal Evropi začetek heroičnega ritma njene nove dobe, njene nove civilizacije. Osebnost Duceja pomeni jamstvo, da bo ta nova vera zmagala povsod nad socialno anarhijo in da se bo Evropa rešila s konsolidacijo nove države, katere začetnik je Mussolini.
Antonescu končuje svoj sestavek z opombo, da sta se v sedanjem boju na vzhoda odločilno spoprijeli ideja socialne anarhije in vera v novo, zedinjeno Evropo, slonečo na osnovah tiste civilizacije, ki jo je zasnoval Duce. Antonescu je prepričan, da se bo boj končal z duhovno zmago Duceja. Antonescu pozdravlja v tem duhu italijanske vojake, ki so dospeli na vzhodno bojišče, da se bore ob boku svojih zaveznikov za zmago nove politične vere in z njo združene nove Evrope.
Borba za posest Ukrajine
Od velike bitke za Kijev, ki je tretja največja v sedanji vojni proti Sovjetski Rusiji, je odvisna nadaljnja usoda ukrajinske zemlje
Berlin, 5. avg. d. Na vzhodnem hojišču se bije pred Kijevom tretja največja bitka, kar jih je bilo doslej v nemškem pohodu proti Sovjetski uniji.
V	merodajnih berlinskih krogih pripominjajo k sedanjim operacijam južno in zapadno od Kijeva, da se velika borba, ki se pravkar zaključuje pri Smolensku, sedaj v enako velikem obsegu obnavlja v Ukrajini. Pozornost vojaških opazovalcev je sedaj že popolnoma obrnjena na južni odsek, kjer je glavnina Budjonijeve vojske sedaj že skoraj popolnoma obkoljena od nemških čet. Ta vojska se sedaj z enako obupno trdovratnostjo in silovitostjo prizadeva prebiti se skozi nemški obroč, kakor si je v zadnjih treh tednih prizadevala višje na severu vojska maršala Timošenka. S silovitim udarcem proti levemu krilu sovjetske južne vojske je nemškim in zavezniškim četam uspelo potisniti glavne sile Budjonijeve vojske že daleč proti jugovzhodu, nagli motorizirani oddelki nemških in zavezniških čet pa si sporedno z glavno bitko pred Kijevom prizadevajo zasesti ozemlje vzdolž Dnjepra ter prekiniti železniške proge in ceste, po katerih je sovjetskim četam še odprta pot na vzhodni breg Dnjepra.
V	Berlinu ugotavljajo na merodajnem mestu, da se pred Kijevom ponavlja igra, ki je že znana od Smolenska. Glavnemu delu Budjonijeve vojske je bil preprečen umik in je prisiljen sprejeti borbo. Ta borba je sedaj - polnem razmahu in v berlinskih krogih naglašajo, da je za Bjalysto-kom in Smolenskom tretja največja obko-ljevalna in uničevalna bitka, ki daje nemškemu vojnemu pohodu proti Sovjetski uniji svoj poseben značaj.
V	berlinskih vojaških krogih ugotavljajo, da dokazuje taktika ustvarjanja »žepov« v sovražnikovi fronti in obkoljeval-nih manevrov pravilnost svoje koncepcije. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je prepričano, da je strategija, kakršne se poslužuje v teh operacijah, edino pravilna in edino zmožna zajamčiti zmago na tako neizmerno razsežnem terenu, kakor ga predstavlja ozemlje Sovjetske unije. Ni važno, ako so sedaj uporabljene metode na vzhodu drugačne kakor taktiki na zapadni fronti, kjer so se nemške čete lahko opirale na obalo Severnega morja in Rokav-skega preliva, marveč je glavni rezultat da je sedanja taktika nemškega vrhovnega poveljništva na vzhodu prinesla sovjetski vojski množestvene izgube na ljudeh in kar je zanjo še mnogo bolj nevarno, izgube dragocenih vojnih • potrebščin.
Iz ostalih odsekov fronte ne poročajo ničesar posebnega.
S finskega bojišča
Helsinki, 5. avg. s. Službeno je bilo objavljeno, da je topništvo na obeh straneh fronte v zadnjih 24 urah razvilo intenzivno delovanje. Sovražne izvidniške patrole so bile odbite. V raznih krajih so sovjetske čete s protinapadi skušale ustaviti prodiranje finskih čet, bile pa so povsod prisiljene k umiku. Pri svojem prodiranju so finski oddelki premagali še poslednje sovjetske čete, ki so bile že prej obkoljene. V zadnjih 24 urah se je vojni plen izredno povečal. Zaplenjeno je mnogo tankov, topov, možnarjev in motornih vozil. 12 tankov je bilo uničenih. Mnogo sovjetskih vojakov je bilo ujetih. Severno od Ladoškega jezera so se obkoljene sovražne čete vdale. Na bojišču je obležalo 200 mrtvih. Odbit je bil sovjetski napad severnovzhod-no od Ladoškega jezera. Sovražnik je imel mnogo izgub. Finci so se polastili mnogo njegovega avtomatskega orožja.
Helsinki, 5. avg. d. Z merodajne finske vojaške strani je bflo snoči objavljeno
naslednje službeno poročilo o položaju na finskih odsekih vzhodnega bojišča:
Na področju sovjetsko-ruskega oporišča pri Hangoju v jugozapadni Finski kakor tudi pri Viborgu se z obeh strani nadaljuje običajno topniško obstreljevanje.
Severno ln severnozapadno od Ladoškega jezera od dneva do dneva bolj narašča vojni plen, ki je padel Fincem v roke po uspešnih bojih zadnjih dni. Pri teh borbah je bilo med drugim uničenih tudi 12 sovražnikovih oklopnih voz. Dve operacijski področji, na katerih so bili sovražnikovi oddelki obkoljeni, sta bili likvidirani potem, ko je sovražnik odložil orožje. Na področju pri Aunusu finke čete še nadalje prodirajo. Na severozapadnem bregu Ladoškega jezera se bijejo ogorčene borbe.
V nedeljo je bilo na vseh finskih frontnih odsekih sestreljenih 12 sovjetsko-ru-skih letal. Eno sovjetsko letalo je v bližini mesta Turku (Abo) sestrelil v bližini obale neki finski rušilec. štiri letala so bila sestreljena ob Ladoškem jezeru, 7 sovražnikovih aparatov pa nad bojiščem v Kareliji. V nedeljo sovražnik ni izvršil nobenega letalskega napada na finsko ozemlje.
Ob Pejpuškem jezera
Berlin, 5. avg. s. DNB poroča, da je bilo s pomočjo nekega izvidniškega oddelka mogoče obkoliti dva sovjetska polka v gozdnatem predelu severnozapadno od Pej-puškega jezera. Izvidniški oddelek je imel nalogo napeljati telefon vzdolž gozda do prvega poveljništva divizije. Med delom so nemški radiotelegrafisti presenetili 5 sovjetskih čet na fronti. Nemške čete so se nju ujetnikov so zvedeli, da sta v gozdu dva sovjetska polka. Radiotelegrafisti so se poslužili že položene zveze in so obvestili o tem poveljništvo divizije in dve uri kasneje je bil gozd obkoljen. Del obeh polkov se je vdal, ostanek pa je bil uničen po hudih bojih.
Bombe na Moskvo
Helsinki, 5. avg. d. Preteklo noč so nemška letala ponovno hudo napadla Moskvo. Po sovjetski verziji so nemška letala priletela do Moskve v več zaporednih skupinah. Kakor običajno, trdi tudi današnje moskovsko poročilo, da je protiletalska obramba sovjetske prestolnice večino nemških letal zavrnila ter da se je le dvema nemškima bombnikoma posrečilo preleteti Moskvo, dočim sta vsa druga letala že prej razpršila sovjetsko protiletalsko topništvo in lovsko letalstvo. Tudi tokrat priznava sovjetsko poročilo, da je bilo na Moskvo vrženih nekaj zažigalnih bomb, ki so povzročile manjše število požarov.
Boji pri Kijevu
Berlin, 5. avg. s. DNB poroča, da je nemška izvidniška patrola južno od Kijeva nenadno napadla sovjetski tank, ki je obtičal v močvirju. Po kratkem spopadu so bili Rusi premagani. Ujet je bil tudi častnik, ki je opravljal posle adjutanta brigad-nega generala. Sovjetski oficir je imel pri sebi važne dokumente in zemljevide, na katerih so bile zabeležene postojanke sovjetskih čet na fronti. Nmške čete so se pozneje ravnale po teh zemljevidih in so popolnoma obkolile brigado ter jo po srditi borbi uničile.
Madžarska vojska ob Bugn
Budimpešta, 5. avg. s. MTI poroča, da so se madžarske čete trdno uveljavile na Bugu in da se sedaj bore le proti izoliranim skupinam sovražnika, ki se skriva po gozdovih na desnem bregu reke. Na vsem madžarskem odseku se operacije nadalju-
jejo točno po načrtih vrhovnega poveljništva. število ujetnikov narašča od ure do ure. Prav tako postaja vojni plen vedno večji. Vojaški krogi so močno rezervirani kar se tiče operacij, ki so v teku, vendar je mogoče reči, da so madžarske čete prispevale svoj delež k uspešnim operacijam zavezniških siL Morala madžarskih čet je zelo visoka- Zadnje dni so se madžarske čete borile zelo pogumno.
Sovjetske letalske izgube pri napadu na Konstanco
Bukarešta, 5. avg. s. Hude izgube je ponovno doživelo sovjetsko letalstvo, ki se je hotelo te dni posebno izkazati z barbarskimi dejanji v zaledju fronte. 14 sovjetskih letal je napadlo Konstanco. Bombe so padle v središče mesta in so zadele stanovanjske hiše, škofovsko cerkev in škofovsko palačo, ld je bila popolnoma razrušena. Ruske letalce, ki so izvedli ta napad, pa so kaznovali rumunski lovci, ki so se dvignili in zbili 8 izmed 14 sovjetskih bombnikov nad Konstanco. Predvčerajšnjim je rumunsko letalstvo izvedlo vojno operacijo, ki je imela odlične uspehe. Letalski oddelek se je usmeril proti enemu izmed največjih sovjetskih letališč in mu je uspelo uničiti 13 sovjetskih letal, razvrščenih na letališču, ter poškodovati 15 nadaljnjih letal.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega Stana, 5. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
V	Ukrajini so bili odbiti poskusi za Izpad sovražnikovih sil, ki so stisnjene na ozkem prostoru. Sovražnikovi deli so bili pri tem popolnoma uničeni.
Pri razširjenju prodora 100 km jugovzhodno od Smolenska je bila nova sovražnikova skupina po nenadnem sunka deloma uničena, deloma pa obkoljena.
Na Estonskem je bilo zavzeto mesto Taps.
Bojna letala so zadnjo noč z rušilnimi In zažigalnimi bombami v valovitih napadih uspešno obmetavala vojaške In za vojno važne naprave v Moskvi.
Pri napadih na angleško ladjevje za preskrbo je letalstvo potopilo daleč zapadno od Irske in v prekopu Sv. Jurija dve trgovski ladji s skupno 10.300 tonami.
V	severni Afriki se je pri Tobruku izjalovil napad močnejših angleških sil ob hudih izgubah za sovražnika.
Nemška bojna letala so tudi zadnjo noč napadla angleška oporišča ob Sueškem prekopu. V noči na 4. avgusta so v sueški luki uničila dve angleški trgovski ladji s skupno 18.000 tonami in hudo zadela veliko ladjo za prevoz potnikov.
Sovražnik nI niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje.
V	boju proti angleškemu trgovskemu ladjevju sta potopili vojna mornarica In letalstvo v mesecu juliju 407.600 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Razen tega je bilo mnogo sovražnih trgovskih ladij tako hudo poškodovanih, da za dalje Sala ne bodo uporabne za preskrbo angleškega otoka. Izgube, ki jih je utrpel sovražnik zaradi operacij z minami, v teh številkah' niso vračunane.
Finske interese v Angliji bo zastopala Švedska
Stockholm, 4. avg. s. Službeno je bilo objavljeno, da je švedska vlada sprejela finski predlog, da bi v bodoče zastopala finske interese v Veliki Britaniji m UJ-stru.
Letalska vojna na zapadli
Nezanesljiva angleška propagandna slepila
Berlin, 5. avg. u. Vodilni angleški krogi skušajo omamiti angleški narod s tremi iluzijami: 1. da so sila važni angleški letalski napadi na nemška mesta in da se bo to uničevanje sovražnika čedalje bolj stopnjevalo; 2. da ima Nemčija samo omejeno količino vojnega materiala in 3. da bo mogoče zlomiti moralno odpornost Nemcev. Spričo teh tolažljivih napovedi pričakuje angleško ljudstvo boljših dni, kakor jih je napovedal Churchill.
V	tukajšnjih krogih stavijo nasproti tem angleškim tolažljivim nadejam naslednje argumente, ki jih potrjujejo dejstva: 1. Proslula angleška letalska ofenziva se je na vsej črti končala z neuspehom. Angleži niti ne sanjajo o intenzivnosti in sili bodočih napadov, ki jih pripravlja Angliji nemško vojno letalstvo. 2. Ce Angleži že nimajo jasnih pojmov o tem, kako dobro so Nemci sami založeni z vojnim materialom, naj samo pomislijo, koliko materiala so nabrali Nemci v premaganih deželah in da sedaj razpolagajo z oboroževalnim materialom šestih »li sedmih držav. 3. Morala nemškega ljudstva je tudi morala nemškega vojaka. Angleško javno mnenje še ne upošteva dovolj bojevitega duha, ki navdaja nemško vojaštvo. Z zmagovitimi bitkami in s premaganimi težavami je dobil nemški vojak zavest lastne nepremagljivosti in lahko sedaj tvega najdrznejše vojne podvige.
Letalski boji ob Rokavskem prelivu
Berlin, 5. avg. (DNB). Angleži poročajo, da je v laku včerajšnjih akcij britanskega letalstva prišlo do »velikanske letalske bitke« nad samim Rokavskim prelivom. Z merodajnega nemškega mesta je bilo snoči dano predstavnikom tujega tiska naslednje kratko pojasnilo o resnični sliki te letalske borbe nad Rokavskim prelivom:
V	ponedeljek so v dopoldanskih urah britanska borbena letala skušala pod zaščito goste megle in nizkih oblakov prele-teti ozemlje ob Rokavskem prelivu. Nemško protiletalsko topništvo je britanska
letala prisililo k umiku, ne da bi bSa sploh prišla v položaj odvreči svoj bombni tovor.
Berlin, 5, avg. s. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so v noči 4. avgusta sestrelili 3 angleška letala »Atickers Weling-ton«, ki so skušala vdreti nad nemško
ozemlje. Dne 3. avgusta popoldne so nemški lovci sestrelili nad Kanalom letalo vrste Spitfire, ki je padlo v morje. Oddelki protiletalskega topništva na belgijski in francoski obali so dosegli 3. avgusta svojo 200. zmago. Angleški Spitfire, ki se je približal obali, je bil sestreljen s prvo salvo protiletalske baterije.
Stockholm, 5. avg. d. Kakor poročajo iz Londona, javlja današnji jutranji komunike britanskega letalskega ministrstva, da je snoči neko nemško letalo metalo bombe na neko točko v bližini jugo-zapadne angleške obale. Angleško poročilo trdi, da pri tem ni bila povzročena nikaka škoda. V noči na torek se po an-gleškem poročilu nemška letala niso udej-' stvovala nad Anglijo. Vzrok prestanka v nemških letalskih operacijah je očitno precej slabo vreme, ki vlada zdaj nad zapadno Evropo.
Pariz, 5. avg. d. Tukajšnji listi poročajo, da je bilo v napadu angleškega letalstva na luko Cherbourg v nedeljo ponoči od angleških bomb porušenih kakih 15 stanovanjskih hiš v delavskem okraju. Štiri osebe so bile ubite, kakih 12 civilistov pa je bilo ranjenih, med njimi 7 težje, tako da so morali iskati pomoči v bolnišnicah.
Angleške ladijske izgube
Berlin, 5. avg. d. Nemško letalstvo je v kanalu Sv. Jurija potopilo britansko ladjo s 5 do 6 tisoč tonami. Nadalje so nemška letala v teku oboroženih izvidni-ških poletov z direktnimi bombnimi zadetki hudo poškodovala zapadno od Irske neko drugo 4- do 5tisoč tonsko trgovinsko ladjo. Trgovinski parnik »Tunisia« je bil napaden 800 km zapadno od Westporta ter je bil od dveh bomb tako hudo poškodovan na krmi, da je treba računati z njegovo izgubo.
Trgovinska pogodba
med Wa§hIngtonom In Moskvo
terlška vlada se Je zavezala, da bo čim bolj pospešila dobave vojnih potrebščin Sovjetski zvezi
New York, 5. avg. d. Newyorški listi
poročajo iz Washingtona, da je imel sovjetski poslanik pri ameriški vladi Umanski včeraj zopet razgovore s podtajnikom ameriškega zunanjega ministrstva Sum-nerjem Wellesom. Po končani konferenci je Welles sporočil predstavnikom tiska, da je bila sklenjena trgovinska pogodba med Sovjetsko unijo in Zedinjenimi drža-\ami, odnosno da ie bila že obstoječa pogodba razširjena. Umanski je predstavnikom tiska tudi izjavil, da so bile ob tej priliki izmenjane neke note ter da se je vlada Zedinjenih držav obvezala, da bo kolikor le mogoče pospešila dobave vojnega materiala Sovjetski uniji. Nadalje je ameriška vlada baje dala Moskvi tudi primerna zagotovila, da bo s svoje strani poskrbela za čim večje olajšanje pomorskih transportov iz Zedinjenih držav v sovjetske luke. Izkazalo se je namreč, da blago, ki ga Sovjetska zveza kupuje v Zedinjenih državah, prepočasi prihaja v sovjetske luke.
Glede količine ali vrednosti v izmenjavi blaga rned Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami za prihodnje leto sicer niso bile objavljene še nikake številke, verjetno pa je, da si bo Sovjetska zveza prizadevala dobiti od Zedinjenih držav znatno več blaga kakor doslej. Za lansko leto n. pr. je bila Sovjetska zveza dolžna kupiti v Zedinjenih državah za minimalno 40 milijonov dolarjev razne robe.
Na koncu svojega pojasnila je Umanski izjavil, da se mora tako nova trgovinska pogodba, kakor izmenjava not smatrati
| kot izraz sovjetskega zaupanja v Zedi-
I njene države, da bo ameriška gospodar-S ska podpora Sovjetski zvezi vsaj tolikšna, kolikršen je sedaj sovjetski vojaški odpor na fronti. Umanski je še pripomnil, da bo nova pogodba zelo velike važnosti, ker pomeni razširjenje ameriške politike pomoči vsem tistim, ki se branijo pred napadi, tudi na širno ozemlje Sovjetske zveze.
New Tork, 5. avg. d. Na včerajšnji tiskovni konferenci je podtajnik zunanjega ministrstva Sumner Welles izjavil predstavnikom tiska, da sta se vladi Zedinjenih držav in Sovjetske zveze sporazumeli, da se obstoječa trgovinska pogodba razširi in podaljša za eno leto.
Hopkinsova misija v Londonu po obisku v Moskvi
Stockholm, 5. avg. d. Kakor poročajo londonski dopisniki švedskih listov, se bo posebni Rooseveltov odposlanec Harry Hopkins, ki se je v nedeljo vrnil od razgovorov s sovjetskimi predstavniki, pred svojim odhodom v Zedinjene države naj-brže razgovarjal še s predsednikom angleške vlade Churchillom in angleškim poslanikom v Londonu Winantom. Najbrže bo predmet teh razgovorov čim naglejša angleško-ameriška pomoč Sovjetski zvezi, ker je verjetno, da je Hopkins prinesel iz Moskve informacije, da je pomoč Moskvi nujno potrebna, ako naj se sovjetski odpor še kaj časa nadaljuje.
Spopadi ob mandžursko-siblrski meji
Po nepotrjenih ameriških vesteh so se ob Amurju obstreljevale sovjetske in japonske obmejne straže
\ew York, 5. avg. d. Ameriške agencije, v pivi vrsti pa agencija United Press, objavljajo in šanghaja razne službeno nepotrjene informacije o prvih spopadih med sovjetsko-ruskimi in japonskimi četami ob reki Amur. Po teh informacijah je ba:e na meji med Mandžurijo in Sibirijo na več mestih prišlo med stražnimi posadkami Io oboroženih spopadov, pri katerih je bilo baje na obeh straneh precej žrtev. Informacije, ki jih prinaša agencija United
Napetost msd Japonsko
in Zedinjenimi državami
Izbruh vojne med Japonsko in Ameriko se za sedaj še ne zdi verjeten, dokler se ne razčisti položaj na Atlantiku
New Ycrk, 5. avg. d. Po informacijah ameriških poročevalskih agencij iz Šanghaja se tako na Japonskem, kakor tudi v zasedenem delu Kitajske zmerom težje občutijo posledice gospodarske vojne, ki se je pričela med Ameriko in Japonsko po obojestranski proglasitvi zapore dobro-imetij ter po omejitvah izvoza. Navzlic radikalnim ameriškim gospodarskim re-presalijam pa v japonskih krogih ne verjamejo, da bi moglo že sedaj priti do izbruha sovražnosti med Japonsko in Zedinjenimi državami. Merodajni krogi v To-kiju so prepričani, da si Zedinjene države za sedaj še nikakor ne žele vojne na Tihem oceanu, posebno ne dotlej, dokler še ni razčiščen položaj na Atlantiku. V To-kiju so prepričani, da Zedinjepe države najbrže ne bodo storile ničesar, kar bi Japonsko prisililo poseči po orožju, dokler traja vojna za Atlantik. Japonska se sedaj z vso energijo pripravlja na novo nastali položaj, kakor ga je mogoče pričakovati po obisku Rooseveltovega odposlanca Hopkinsa v Moskvi. Nedvomno bo Japonska po svoje upoštevala dobave ameriškega vojnega materijala, ki jih bo pričela Sovjetska unija bržkone dobivati preko Vladivostoks Po ninenju merodaj-
Press, govore, da so imeli Japonci v teh spopadih menda doslej že 1500 mrtvih, baje pa ti spopadi niso vzbudili niti na Japonskem, niti v Sovjetski zvezi posebne pozornosti, ker so incidenti ob Amurju tudi sicer precej pogosti. Da so bili sedaj sploh zabeleženi, je pač treba pripisovati dejstvu, da je pozornost sveta sedaj v veliki meri obrnjena na to področje in sicer zaradi ojačene japonske aktivnosti na Daljnem vzhodu.
nih tokijskih krogov pa je vrednost te ameriške pomoči Sovjetski uniji itak v glavnem odvisna od tega, kako dolgo se bo sovjetska vojska še lahko upirala nemški ofenzivi.
V Sanghaju je gospodarska vojna med Japonsko in Zedinjenimi državami povzročila silno zmedo in je praktično popolno ustavila sleherno poslovno življenje. Nekdaj cvetoča trgovina, ki je šla preko Šanghaja, je sedaj popolnoma na tleh. Angleška in ameriška podjetja so morala odpustiti svoje nameščence, toda tudi japonska podjetja ne trpe zaradi gospodarske vojne nič manj kakor anglosaške trgovske in izvozniške družbe.
Nevv York, 5. avg. d. Kakor poročajo iz Washingtona, je izredni odposlanec japonske vlade Kaname Vakasugi, dodeljen japonskemu veleposlaništvu v Washingtonu, odpotoval včeraj iz Washingtona v San Francisco, kjer se bo vkrcal na neko ladjo za Japonsko. Kakor izjavljajo v poučenih washingtonskih krogih, potuje posebni japonski odposlanec v Tokio na poročanje. Pred odhodom iz Washingtona je imel Kaname Vakasugi razgovor s podtajnikom ameriškega zunanjega ministrstva Sumnerjem Wellesom.
Tokio, 5. avg. (Domet). Wk£ Japonske
in Zedinjenih držav nameravata podpisati sporazum, po katerem naj bi bil ameriški veleposlanik v Toki ju Joseph Grew skupaj z vsem osebjem poslaništva izvzet od določbe o blokadi ameriških dobro-imetij na Japonskem. Japonski vladni zastopnik Ishii, ki je podal to izjavo predstavnikom tujega tiska, je še na glasil, da je bil sličen sporazum sklenjen tudi z avstralsko in angleško vlado ter se nanaša na diplomatska zastopstva teb dveh dežel na Japonskem.
Brazilski protektorat nad Azori
New Tork, 5. avg. s. List »Times Herald Tribune« objavlja senzacionalno informacijo, po kateri naj bi se bile Zedinjene države zaradi trdne odločnosti Portugalske, da bo branila svojo kolonijsko posest, odločile povabiti Brazilijo, naj prevzame protektorat nad Azorskimi otoki, ki so portugalska last. Na ta način bi Azorsko otočje, ki predstavlja izredno važno oporišče na Atlantiku, postalo pred-straža v obrambnem sistemu obeh Amerik.
Lizbona, 5. avg. d. Jutri bo odplul s parnikom »Lima« nov močan kontingent portugalskih čet, ld so določene za oja-čen*e portugalske posadke na Azorskem otočju.
Vsi današnji lizbonski listi objavljajo vest, da je posebno odposlanstvo portugalske republike danes prispelo v brazilsko prestolnico Rio de Janeiro.
Japonska in Siam
Tokio, 5. avg. d. Službeni zastopnik japonske vlade je označil za navadne laži govorice, da pripravlja Japonska napad na Siam odnosno vsaj sklenitev sličnega dogovora, kakor je bil dosežen med Japonsko in Francosko Indokino. Japonski vladni zastopnik je naglasil, da so trenutno med Japonsko in Siamom v teku edinole gospodarski razgovori, ki se v glavnem tičejo denarnih vprašanj. Kakih drugih pogajanj Japonska s predstavniki Siama nima. Kar se tiče japonske pogodbe s Francosko Indokino, je japonski vladni zastopnik izrecno naglasil, da se ta pogodba v ničemer ne nanaša na Siam, marveč jamči edinole skupno obrambo ozemlja Francoske Indokine.
Nevv York, 5. avg. d. Washingtonski dopisniki tukajšnjih listov poročajo, da ie ameriški zunanji minister Cordell Hull, ki se je pravkar vrnil z bolniškega dopusta, sprejel siamskga poslanika v Washingto-nu, s katerim je imel precej dolg razgovor. Po mnenju tukajšnjih listov je treba temu sestanku pripisovati zelo velik pomen, zlasti še, ker je bil to edini sesr.a-nek, ki ga je imel Hull včeraj s kakim tujim diplomatskim predstavnikom.
Iz ameriškega kongresa
Washington, 5. avg. d. V včerajšnji debati ameriškega senata o zakonskem načrtu za podaljšanje vojaške službe je nastopilo veliko število govornikov, ki so deloma tudi v prav ostrih besedah kritizirali ta zakonski načrt, ki pomeni nov poskus vlade s povečanjem vojske povečati tudi možnost zapleta Zedinjenih držav v vojno. Posebno pozornost je zbudil govor opozicijskega senatorja Wheclerja, ki je med drugim prečital tudi zaupno angleško vojaško poročilo, ki se neravno laskavo izraža o ameriški vojski. To zaupno vojaško poročilo je neki britanski častnik naslovil na nekega člana angleškega parlamenta in se v njem navajajo razne slabosti ameriške vojaške organizacije. Nadalje vsebuje tudi nekatera zelo značilna pojasnila glede izrazito anglofilskega stališča, ki sta ga zadnji čas zavzela ameriški vojni minister Stimmson in mornariški minister polkovnik Knox. Razen VVheelerja je govorilo še nekaj drugih senatorjev. Po sedanjem razpoloženju v senatu sodeč je treba pričakovati, da bo vla:lni načrt o podaljšanju vojaške službe bržkone sprejet z majhno večino. Jutri bo senat glasoval o izpre-menjevalnem predlogu senatorja Tafta, ki določa podaljšanje vojaškega službovanja za največ šest mesecev, ne pa za neomejeno dobo, kakor določa od vlade predloženi zakonski načrt.
Churchill pripravlja »svetovno konferenco"
Trst, 5. avg. u. »Piccolo« poroča v posebnem dopisu iz Berlina, da pripravlja Churchill »svetovno konferenco«, ki jo je bil že napovedal zunanji minister Eden. Dan konference še ni določen. Po dosedanjih dispozicijah bodo prisostvovali člani britanske vlade, predstavitelji dominijev, zastopniki vlad raznih držav, ki so zasedene in kakšna pomenljiva osebnost iz Kremla, najbrže Molotov. Kot službeni opazovalci bodo navzočni dva izredna pooblaščenca Zedinjenih držav in zastopnik čangkajškove Kitajske.
Ta konferenca bo samo iluzionistična manifestacija, ki jo Churchill prireja v času velikih vojnih odločitev. Bliža se druga obletnica vojne napovedi Nemčiji, in angleški politiki skušajo s sklicanjem »svetovne konference« zakriti učinek položaja na vzhodu, ki se razvija vedno bolj neugodno za njihove načrte. Churchill pripravlja za bližnje dni velik govor, v katerem bo sporočil tudi dnevni red napovedane konference. V tem govoru pa se bo ba-vil tudi z najnovejšimi vojaškimi in političnimi dogodki s posebnim ozirom na Daljni vzhod in na Indijo.
Kaznovan napad na iistase v Zagrebu
Zagreb, 5. avg. d. Davi je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Včeraj je neka skupina iz zasede napadla skupino ustaskih visokosolcev. Napadalci so vrgli štiri bombe, od katerih so bili štirje usitaški visokošalci ranjeni. Štirje napadalci so billi prijeti na licu mesta ter po prekem sodu takoj ustreljeni. Zaradi tega napada je bilo aretiranih 98 Židov in komunistov, ki so bili kot duševni povzročitelji tega napada postavljeni pred preki sod ter obsojeni na smrt. Vseh 98 obsojencev je bilo takoj ustreljenih.
Gospodarstvo
Oskrba Italije z mesom
O oskrbi Italije z mesom prinaša »Frankfurter Zeitung« zelo instruktiven članek, iz katerega posnemamo naslednje:
Potrošnja mesa v Italiji se je v zadnjih desetletjih vidno povečala. V primeri z drugimi deželami, kakor tudi v primeri z italijansko potrošnjo drugih živinskih proizvodov kakor mleko, maslo in sir, pa potrošnja mesa tudi pred izbruhom vojne ni bila posebno velika, zato v mirnem času oskrba Italije z mesom ni delala nobenih težkoč. Pred izbruhom vojne je Italija krila z uvozom 10% svoje celotne potrošnje mesa. Po izbruhu vojne se je uvoz naravno zmanjšal. Docela je odpadel uvoz iz Južne Amerike, Južne Afrike in Avstralije, uvoz iz balkanskih držav pa se je skrčil. Na drugi strani je potreba vojske povzročila večjo potrošnjo v celoti.
Z vstopom Italije v vojno je zaradi tega nastopila potreba dirigiranja potrošnje. Medtem ko je bilo mogoče na področju oskrbe z žitom zajamčiti redno oskrbo z organizacijo velikih zalog, je bilo to vprašanje pri mesu težavnejše. Ker obstojajo velike razlike v potrošnji mesa med posameznimi pokrajinami, zato v začetku ni bilo misliti na kakšno racioniranje in je prišlo le do delne omejitve |j^nzuma v korist kritja potrebe za vojsko. Na drugi strani je šlo prizadevanje za tem, da se prepreči vsako zmanjšanje stanja živine v državi in da se doseže po možnosti višje stanje. Ta naloga je docela uspela. Tako je imela Italija v oktobru 1940 8.25 milijona glav goveje živine nasproti 7.88 milijona glav pred enim letom in 7.09 milijona glav v letu 1930. Od lanskega oktobra se je stanje zopet zmanjšalo in sicer v zvezi z vojno na zapadni fronti, zlasti v Piemontu in Liguriji. Država pa je takoj poskrbela, da se v teh pokrajinah stanje živine zopet dvigne in je v ta namen odredila znatno državno podporo za nakup potrebne živine.
Ob vstopu Italije v vojno je obstojala za dirigiranje mesnega konzuma le posebna družba za uvoz živine, ki je bila ustanovljena v letu 1938, ko je zaradi pomanjkanja krmil vladala na trgu velika ponudba živine. V načelu je trg ostal prost.
V	prvih dneh vojne je bil izdan predpis, da se 30% skupnega stanja živine (v teži preko 180 kg) pri vsakem kmetu rezervira v korist vojske, s čimer se je Italija lahko izognila potrebi rekviriranja živine, kakor se je izvajalo med svetovno vojno. Seveda je bilo treba ustvariti še posebne organe za dirigiranje potrošnje. Najprej so bile ustvarjene kolektivne ustanove za nakup in prodajo živine, ki so nadomestile sejme. Te ustanove imajo nalogo skrbeti za oskrbo vojske in civilnega prebivalstva. Kmalu so bile uvedene za goveje meso tudi fiksne prodajne cene. V decembru 1940 so bili uvedeni štirje brezmesni dnevi, medtem ko so bili prvotno določeni le trije, in se sedaj prodaja go-Vej * meso po večini le ob sobotah in nedeljah. Ponudba živine se je spomladi spričo ugodne oskrbe s krmo zmanjšala. Oblastva pa so to tendenco podpirala, da se zopet zboljša številčno stanje živine.
V	vseh glavnih mestih pokrajin so bili letes sestavljeni načrti za oskrbo z mesom in za razdelitev razpoložljivih količin. Glede na možnost povečanja ponudbe pri tem niso bili postavljeni nikakšni do-aeliinj kontingenti, tako da je celotni sistem zelo elastičen. Razpoložljive količine klavne živine se pravično razdelijo na posamezne organizacije in mesarje. Tedenske kvote se sedaj gibljejo med 200 in 100 g. Omejene količine razpoložljivega govejega mesa so seveda povzročile večje povpraševanje po ostalem mesu, kjer so določene maksimalne cene, medtem ko veljajo za goveje meso fiksne cene.
Gori na kratko opisani ukrepi so se izkazali kot zelo primerni. Vsa skrb za tekočo oskrbo z mesom pa ni ovirala države, da ne bi skrbela tudi za daljšo bodočnost in da ne bi nadaljevala z ukrepi za pospeševanje živinoreje in večje pridelovanje živinske krme, ter končno za boljše izkoriščanje razpoložljive krme (gradnja silosov, zboljšanje plemena, zatiranje živinskih bolezni, racionalno pridelovanje krmil itd.). Vsi ti ukrepi bodo pripomogli, da bo italijanska živinoreja ob koncu vojne z nezmanjšano produkcijsko sposobnostjo lahko znova napredovala.
Po zasedbi Besarabije
V zvezi z zasedbo Besarabije in severne Bukovine je rumunski kmetijski minister general Sichitiu proglasil, da se na celotnem zasedem področju zopet vzpostavlja zasebno gospodarstvo. V tej zvezi je izdal proglas na besarabske kmete, v katerem opozarja, da je zemlja postala zopet last besarabskega kmeta, kakor je bilo to pred sovjetsko zasedbo. Pridelke, ki jih bodo besarabski kmetje dobavili vojski, bo rumunska država plačala v gotovini.
Namestnik ministrskega predsednika Mihael Antonescu je istočasno napovedal novo agrarno reformo v Besarabiji, ki ima namen, ustvariti take posestne razmere, da bodo ustvarjena v glavnem srednje velika posestva. Stari rumunski posestniki bodo zopet prišli do svojih pravic. Oni del posestev, ki so prej pripadala Zidom, kakor tudi posestva onih prebivalcev, ki so se izselili v Sovjetsko Rusijo, bo rumunska država uporabila v prvi vrsti za naselitev rodbin vojakov, ki so se borili na fronti.
Rumunija je z zasedbo Besarabije in severne Bukovine vzpostavila stare meje in je znova pridobila ozemlje v obsegu okrog 49.000 km2, ki je imelo pred odsto-pitvijo Sovjetski Rusiji 3 in pol milijona prebivalcev. S priključitvijo tega ozemlja se je skupna površina orne zemlje v Rumuniji povečala za 23%, površina pašnikov za 10%, površina sadovnjakov in vinogradov za 22% in površina gozdov za 5%. Ker se je z izselitvijo zmanjšalo število delovnih moči in je uničeno precej kmetijskega inventarja in ker je prišla prejšnja gospodarska organizacija v nered, je seveda računati s tem, da bo agrarna produkcija tega področja zaenkrat še manjša, kakor je bila v normalnih časih. Rumunski gospodarski krogi poudarjajo pomen besarabske produkcije ječmena, ovsa, sladkorne pese, konoplje, soje in drugih oljaric. V starih mejah je 90% rumunske produkcije soje odpadlo na Besarabijo. Obširna zemljišča v Besarabiji so bila od nekdaj posajena s sončnicami in je v normalnih časih padlo na Besarabijo 85% celotne rumunske produkcije sončničnega semena, ki je važna surovina za pridobivanje jedilnega olja. Tudi živinoreja in čebelarstvo sta močno razvita, zlasti v severni Bukovini, ki je znana tudi po svoji sadni produkciji.
Kakor izjavljajo na merodajnih mestih, se j® izkazalo, da ni upravičena prvotna bojazen, da bo imela Besarabija spričo uničenih kultur do prihodnjega leta primanjkljaj na področju živil, zlasti žita, ker obseg uničenja ni tako velik, kakor so nekateri prvotno domnevali.
Gospodarske vesti
__ Drugi bolgarski dodatni proračun. Kakor smo poročali, je že v maiu bolgarsko Sobranje zaradi kritja izrednih izdatkov v zvezi z vojno na Balkanu in z zasedbo Tracije ter Južne Srbije sprejelo dodaten proračun v višini 3350 milijonov levov. Že takrat je bilo malo verjetno, da bodo sredstva tega dodatnega proračuna skupaj z rednimi dohodki zadostovala za kritje vseh izdatkov. V resnici je moral bolgarski finančni minister te dni predložiti Sobranju nov dodatni proračun v višini 4289 milijonov levov, ki ga je bolgarsko Sobranje brez posebne kritike in brez daljše debate odobrilo. V tej zvezi je bolgarski finančni minister Bojilov podal izjavo, v kateri je poudaril, da je Bolgarija navzlic okolnosti, da ne pripada k vojujočim se državam, prisiljena k znatnim izdatkom za narodno obrambo. Poleg tega so se znatno povečali izdatki v zasedenem ozemlju Tracije in Južne Srbije. Vse te okolnosti so povzročile precejšnjo napetost državnih financ. Redni dohodki zdaleka ne zadoščajo za kritje izdatkov. Bolgarska vlada pa mora odkloniti vsak poskus, da bi se našlo kritje z inflacijo ali s povečanjem posrednih davkov. Stabilnost gospodarstva ne sme biti v nobenem primeru ogrožena zaradi državnih financ. Zato se je vlada odločila za nova pota pri sestavi drugega dodatnega proračuna. Kritje tega proračuna se bo našlo z dodatno emisijo notra-
njega posojila (v juniju razpisano notranje posojilo je prineslo mnogo ugodnejši rezultat nego se je pričakovalo), nadalje z obdavčenjem vojnih dobičkov in končno z uvedbo posebne premoženjske oddaje za Žide. Ta premoženjska oddaja Židov bo znašala do 3 milijonov levov 20%, preko 3 milijonov levov pa 25%. Bolgarski finančni minister pričakuje, da bo prinesla premoženjska oddaja Židov enkratni dohodek v višini 1.5 milijarde levov. Skupno premoženje Židov (vsega 49.000 oseb) se v stari Bolgariji ceni na 5.5 milijarde levov, pri čemer je upoštevana davčna vrednost premoženja in je dejanska vrednost židovskega premoženja še znatno večja.
= Gospodarske vesti iz Madžarske.
Madžarska vlada je že pred meseci uvedla dva brezmesna dneva. V teh dnevih je bilo dovoljeno prodajati ovčje meso. Po najnovejši naredbi pa je na brezmesnih dnevih odslej prepovedano tudi prodajanje ovčjega mesa. — Mestna uprava v Budimpešti je stavila komisariatu za cene predlog za povišanje cene električnemu toku za 39%. — Madžarska zbornica za časopisje je na novo uredila obseg in cene dnevnega časopisja, ki je sedaj uvrščeno v posebne kategorije in se mora vsak časopis glede cene in obsega prilagoditi eni teh kategorij. — Ker je prišla na trg nova pšenična moka, se je na mah zboljšala oskrba Budimpešte s kruhom. Medtem ko je bilo pred dnevi pred pekarnami videti cele vrste ljudi, ki so čakali na kruh, je sedaj oskrba z enotnim kruhom zopet docela v redu.
Eooseveliova žena
fes sMskala Astglijo
Stockholm, 5. avg. d Newyorški dopisnik tukajšnjega lista »Svenska Tagbladed« poroča, da bo najbrže v kratkem prišla v Anglijo na obisk Rooseveltova žena Eleo-nora. V Londonu pričakujejo prihod Roose-veltove soproge v mesecu septembru. Potovala bo z letalom.
Eafeljsdrassat h Ta gore I&cido obolel
Stockholm, 5. avg. d. Angleška poročevalska agencija poroča iz Kalkute, da se je zdravstveno stanje slavnega indskega pesnika Rabindranatha Tagoreja, ki je zbolel pred nekaj dnevi, tako poslabšalo, da se je bati najhujšega.
Ha črnem morju potopljena motorna ladja
Carigrad, 5. avg. u. Blizu Silivrija na
črnem morju se je potopila motorna lac-ja, na kateri je bilo več sto Židov, ki so bili na poti v Palestino. Okrog 200 teh popotnikov je našlo smrt v valovih. Sodišče v Carigradu je te dni sodilo kapitana potopljene ladje in ga je obsodilo na leto dni ječe.
Radio Ljubljana
sreda, 6. avgusta 1911-XIX 7.30: poročilo v slovenščini. — 7.45: slovenska glasba (v odmorih napoved časa, 8- napoved časa, 8.15: poročilo v italijanščini, 12.30: poročilo v slovenščini, 12.45: orkestralna glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: pestra glasba, dirigira mojster Arlandi, 14: poročila v italijanščini, 14.15: godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna, 14.45: poročilo v slovenščini, 17.15: Turinski kvartet violončelov, 17.40: koncert sopranistke Alde Panzera, 19: I tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30 poročilo v slovenščini, 19.45: lahka glasba, 20: napoved časa — poročilo v slovenščini, 20.20: slovensko predavanje, 20.30: koncert violončelista Cen-da Sedlbauer, pri klavirju Marijan Lipovšek, 20.10: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Franca Capuana,, v odmoru slovensko predavanje, 22.30: operetna glasba na gramofonskih ploščah, 22.45: poročila v slovenščini.
Zmaga naših teniških igralcev v Trstu
Reprezentanca Ljubljane je imagala nad klubom Tennis Trfestino z rezultatom 5:2
Naši in tržaški igralci tenisa pred pričetkom borbe
V	deževnem jutru so se ▼ soboto odpeljali Ljubljančani proti Trstu, da se tam-kaj pomerijo z igralci kluba Tennis Trie-sti.no. Nalivi, ki so se stalno vrstili, so obetali kaj slabo vreme za nedeljo. Našo ekipo je vodil g. Božo Ravnikar. Ekipo so pa tvorili naslednji igralci: ga. Maire-Ser-nec Eza, Boris Smerdu, Adolf Perles, Fric Luckmann in Janez Banko, ki je nekoliko kasneje prispel v Trat.
Na tržaškem kolodvoru so spre jedi Ljubljančane kot zastopniki Tennis Triestina predsednik društva dr. prof. Mario Marčen i, športni direktor dr. Paladini Aldo m vodja turnirja dr. Maucci Adolf o, ki je bil na turnirju vrhovni sodnik. Že na poti v hotel so videli Ljubljančani velike večbarvne plakate, ki so vabili na tekmo: Toda te dni niso prvikrat opozarjali plakati na tekmo med Ljubljano in Tennisom Trie-stinom: ti dvoboji se že precej časa vrstijo. lilirijani, ki so zastopali Ljubljano, so ze znani v Trstu kot odlični igralci tenisa.
Skoraj vesi dan -e v soboto deževalo. Igrišče je bilo tako razmočeno, da se ni mogel vršiti potrebni trening. Le malo je bilo upanja, da se bo naslednji dan zveri rilo. Ako bi bilo še v nedeljo tako vreme, bi bila tekma odpovedana. Soboto so izkoristili Ljubljančani za ogled Trsta, ki se je v zadnjih letih tako bohotno povečal. Vedno jim je pa bil ob strani dr. Paliadini, ki jih je vodil po mestu. Zvečer so bili povabljeni na odlični koncert v gledališče TcHteama Rossetti.
V	nedeljo zjutraj je ležala nad Trstom gesta megla, ki pa se je vedno bolj redčila in ob pričetku tekme je že žgalo sonce. Malo po pol deseti uri se je pričelo tekmovanje. Igrišče, ki leži ob cesti Guido Reni, je bilo okrašeno z zastavami. Na igrišču so 4 prostori za igranje tenisa. Seveda pa to ni edino igrišče kluba; še eno je na Cacciat. ru in obsega kar 6 prostorov za igranje tenisa.
Prvi je igral Janez Banko, n;egov nasprotnik je bil Arrigo Polacco. Oba sta igrala precej mlačno, igra m pokazala nobene borbenosti. Polacco je bil v premoči. Prvi gem je bil za Trst, kmalu je sledil še drugi. Po tretjem gemu, ki ga je dobil Banko, je bil cnominuten mo'k na čast padlim vojakom. Nato izenači Banko na 2:2. vendar v premalo taktični igri ne uspe. Polacco zviša v svojo korist na 4:2. Zatem uspe Banku še zadnji gem v tej igri, ki jo dobi Trža-čan s 6 :3. To je bila naša prva izgubljena igra. V drugem setu je pa Polacco gladko zmagal s 6 :0. Igra obeh je bila zelo previdna, ni pa nobeden pokazal prevelike vneme. Stanje 1 :0 za Trst.
Medtem sta se na drugem igrišču že tudi pomerila Fric Luckmann in Nino Scaunic.
V	tem tekmovanju je prinesel Luckmann točko Ljubljani. Zmagal je v dveh setih 7:5 in 6:2. Po tej igri je torej stanje 1 : 1. Luckmann je imel precej močnega nasprotnika, ki je tudi pokazal lepo igro.
V	prvem setu je Luckmann že od začetka vodrl, toda oba sta sii bila enakovredna. Vse gledalce je pa navdušil Luckmann. Bil je vseskozi borben. Na igrišču je bil enkrat ob mreži, enkrat v kotih. S taktično igro je gladko zmagal. V drugem setu je Scaunic odpovedal, »gra ga je preveč izmučila. Požrtvovalni Luckmann je mnogokrat rešil žogo, ki je bila na pogled že izgubljena. Nasprotnika je podil s svojimi mojstrsko plasiranimi žogami sem in tja po igrišču, česar Scaunic ni mogel izdr-žati. Tudi Scaunic ;e spočetka tako igral, vendar mu je Luckmann sproti vračal vso žoge preko mreže.
Potem sita igrala Boris Smerdu in Oscar Ebner. Smerdu je dobil močnega nasprotnika, ki je eden izmed najboljših igralcev Tennis Triestine. Oba sta pokazala v tej borbeni igri vse svoje vrl'ne. Smerdu je zmagal v dveh setih 6:4 in 7:5. Posebno napeta igra je bila v zadniem setu. Tako so si Ljubljančani priborili drugo točko, stanje 2:1 za Ljubljano.
Nato sta igrali dami: Eza Maire-Sernec 7. Ano Marijo Kozmann-Frisaco. Gospa Mairova je imela zelo močno nasprotnico. Ga. Kozmannova je b;la že dvakrat prvakinja Italije v tenisu. M|una igra je bila krasna. Mairova ;e igrala v zelo lepem stilu. Rutin;rana Tržačanka jc dobila igro v dveh setih 6 -4 in 6:1. Tako so torej do mačini izenačili na 2:2.
Sonce je močno pripekalo, ko sta nri-fla na igrišče mladi Adolf Perles in inž. Ricar-do Rossi. Marsikateri Trzačan je_ mislil, da Perles ne bo kos izurienemu inž. Ressiju.
V	začetku je res bil Peries nekoliko nesi-guren in tudi njegov servis ni bili v začetku zadovoljiv. Toda v teku igre sta izginili obe pomanjkljivosti. Inž Rossn je imel zelo močan servis, kateremu se ie pa Perles hitro privadil. Vsri so občudovali igro koma i 17 letnega Perles« proti mnogo starejšemu in izvežbanemu inž Rosscpj. Perles je imel tudi zelo lep stil. Servise je rezal. Igra je bila videti kakor dvoboj dveh generaci', v kateri je pa zmagala mlada.. Perles je zmagal v dveh setih 7 5 in 6 :4 Dopoldansko tekmovanje ie bilo zaključeno, stanje za Ljubljano je 3:2.
Občinstvo nd štedilo s priznanjem Ljubljančanom. Vzpodbudno so ploskali tako za svoje mušketirje kakor tudi za goste.
Popoldne ob 17. uri sta bili tekmi v dou-blu. Bili sita dve: moški double in mixed double. Pred tekmovanjem so se zbrali tekmovalci na igrišču in športni vodja dr. Alldo Paladini je izročil gospe Maire-Ser-nečevi krasen šopek cvetja, kapetanu Božidarju Ravnikarju pa spominsko zastavico. Na rdečem trikotnem svilenem polju, ob-šitem s srebrnim trakom je zapisano s srebrnimi črkami: »Tennis Triestino, 3. VIII. 1941.« Tekmovalce je nagovoril predsednik Tennis Triestine Dr Prol Mario Marconi. Želel je, da bi se venomer obnavljaHi prijateljski stiki med L,-ubljano in Trstom. Teniška tekmovanja, k5 se že nekaj let vrste, naj bi se še mnogokrat vršila, posebno še zdaj, ko sta obe mesti v mejah iste države.
Nato se je pričela tekma v doublu. Za Ljubljančane sta igrala Boris Smerdu in F rit z Luckmann. za Tržačane pa Arrigo Polacco in Oscar Ebner. Ta igra je bila najbolj zanimiva. Vsi štirje so bili zelo požrtvovalni in so vložili vanjo vse svoje znanje. Tržačana sta skušala nadomestiti izgubljene točke. Ljubljančana na sta jima bila vseeno premočna. Najboljši igralec je
biH vsekakor Smardu. Z Luckmannom sta se vseskozi skladala. Luckmann je s svojo znano borbenostjo premnogokrat rešil kočljivo stanje. Mnogokrat je že skoraj izgubljeno žogo pognal nazaj čez mrežo. Pa tudi njegovim servisom je Polacco kaj težko odgovarjal. Pni set sta dobila Ljubljančana s 6 :2.
Višek borbe je pa bil v drugem setu. Vsa so levje igrali. Tržačana sta že v začetku vodila z 1 :0. Naslednja dva gema sta dobila naša mušketirja: 2 : 1 za Ljubljano. Zdaj se je vrstila cela serija Smerdu jevih smashev, katere sta Tržačana visoko odbijala. Domačina izenačita na 2 :2. Vodstvo se menja enkrat sem, enkrat tja-Igra postaja vedno bolj napeta. Ljubljana vodi s 5:3. Zdaj sta se pa Polacco in Ebner zagrizla v igro. V lepi igri sta izenačila na 5 :5. Gledalci so že pričeli ugibati, ali bo treba igrati tri sete. Smerdu in Luckmann stavita vse svoje meči v igro. Gem dobita, stanje je 6 :5 za Ljubljano. In zdaj je nastopil višek borbe. Luckmann servlra: 15 :0 za Lj„ temu slledi takoj 30 :0. Trza čani si pribore poen, toda premoč je še vedno na strani naših. Z ostro plasirana žogo se zviša stanje na 40 :15 za naše. Takoj za servisem vrže Luckmann žogo v smashu na nasprotno polovico, Ebner ulovi, toda vrže v out: double smo dobili, zdaj vodi Ljubljana že 4:21
Sledil je še mešani doupfle. Maire-Serne-čeva in Smerdu igrata proti paru Kozmann Frisaco - Carlino. Smerdu igra že tretjič za Ljubljano. Naša sta vseskozi v premoči Prvi set dobita s 6:4. V drugem setu je Smerdu nekoliko popusti!. Zelo požrtvovalna je pa bila Mairova. Tudi v doublu jo pokazala krasno ;gro Taktično je obvladala predvsem Carima. Tržačanka je bila mnogo boljša ko Carlino Tudi v drugem setu sta Ljubljančana stalno vodila in tudi zasluženo zmagala s 6 :3
Tako je bilo zaključeno tekmovanje, ki ga je Ljubljana dobila s 5 :2. Vse gledalce so zadivili naši tekmovalci vztrajni in požrtvovalni. Vse kaže da bo mladi Perles z uspehom zastopal naš tenis. Ko si pridobi potrebno izvezbanost utegne postati eden naših najboljših igralcev.
V nedeljo zvečer je bil prirejen Ljubljančanom na čast v največjem tržaškem hotelu »Albergo della Citta« banket, na katerem so dobili tekmovalci spominske kolajne. Revanžno tekmovanje bo v Ljubljano. Želimo, da prispejo tržaški igralci kmalu v Ljubljano, da st predstavijo tudi našemu občinstvu.	Mp
Čebelarska letina ni posebno ugodna
čebelarji se zanašajo le še na ajdovo pašo
K našim člankom o čebelarstvu na Do-lenjsekm smo prejeli neka i po jasnil. Predvsem velja omeniti, da čebelarji niso zadovoljni z dosedanjo čebelarsko letino. Po zanesljivih podatkih vemo, da je bilo nekaj čebelje paše po travniških cveticah. Čebele so nabrale povprečno po 5 kg na panj. Ta med pa so smeli iztočiti (ne iz-pihati) samo čebelarji po onih krajih, kjer je bila paša na pravem kostanju. Tega je pri nas prav malo. Ako bi bili med iztočili tudi drugod, bi morali zdaj čebele krmiti.
Smreka in hoja letos nista medili. Tu in tam so se pokazala znamenja za medenje, a so zaradi neugodnega vremena prenehala. Krim, Logatec, Kočevje tudi letos niso izpolnili čebelarjevih upov. Na izdatno ajdovo pašo ne smemo mislit'" Zaradi hladne pomladi in deževja je letos žito dozorelo 2 do 3 tedne k«sneie ko po navadi. Kmetovalci so posejali ajdo za ječmenom komaj do polovice julija, za pšenico pa komaj okrog 25. julija. Ker potrebuje ajda od setve do cvetja najmanj 35 dni, lahko izračunamo, da bo začela cvesti po ječmenu sejana okrog 20. avgusta, po pšenici pa ob koncu avgusta in prvi teden v septembru. Scptembrbko vreme je pn nas jako neza-
nesljivo. Ajde so letos kmetje posejali manj ko po navadi, ker niso imeli zaradi lanske slabe letine dovolj semena, nekateri so v sili posegli celo po njem, da so pre-živili družino. Ako odreče ajdova paša, bodo morali čebelarji svojim čebelam zimsko zalogo dopolniti s sladkorjem. Veliko vprašanje pa je, kje naj ga dobč. Vsaka čebelna družina potrebuje od jeseni do pomladi 10 do 12 kg hrane
Kako delamo medico, je pisal že naš znameniti čebelar Janša. Na kratko omenjamo, da napravimo medico, ako vzamemo 2/» vode in */s medu, raztopino zavremo, posnemamo pene, dodamo dišav, jo ohladimo, ohlajeni tekočini primešamo kipelne glive in jo pustimo kipeti, kakor mest. Po končanem kipenju napolnimo steklenice in jih debro zamašimo. Prav tako naredimo medico, ako surovi mešanici dodamo dišave in kipelne glive ter jo pustimo kipeti. V obeh primerih uporabljamo kipelno veho. Tako dobimo medeno vino-medico.
Ako hočemo potolažiti žejo, vzamemo večji kozarec vode. ji primešamo dve tri žlice medu limonovega soka in dobro zmešamo. To pa ni meuica, ampak le z medom oslajena voda, četudi jo zavremo in ohladimo.
Židovska oddaja premoženja na Bolgarskem
Premožni židje morajo oddati četrtino imovine
V vseh državah Osi se v sedanji dobi ureja židovsko vprašanje. Tako tudi Bolgarija ni opustila izrednih, prav odločnih ukrepov nasproti židovskemu življu. KakoT pravi »Siidest-Echo« v eni svojih zadnjih številk, so bolgarski Zidje do pretekle jeseni, ko je bil sprejet zakon za zaščito naroda, uživali iste pravice kakor ostali državljani. Doslej še niso vse določbe tega zakona uveljavljene, vendar se vedno bo!j opažajo omejitve glede židovstva. Pred ne-
kaj tedni je bila izdana zakonska odredba, po kateri se Židje cd 9. zvečer do 6. zjutraj ne smejo pokazati v javnosti. Ne smejo razpravljati ne o vnanji, nc o notranji politiki. Odvzeti so jim tudi radijski aparati in telefoni, prepovedano je obredno klanje.
Tem ukrepom se je zdaj pridružila posebna oddaja premoženja. Finančni minister Bcjik.v je izdelal zakon, po katerem je treba z židovskim premoženjem kriti iz-
redne državne izdatke. Bolgarski parlament je ta zakon sprejel v najkrajšem roku. Židje morajo odrajtati enkratni posebni davek v znesku 20 odstotkov celotnega premoženja. Kdor premore več kakor 3 milijone levov, mora oddati 25 odstotkov. Premoženj do 200.000 levov se pa zakon ne tiče. Temu davku so zavezani vsi Židje, ki se bolgarski državljani, ne glede na to, ali prebivajo na Bolgarskem ali na tujem. Zadnji čas je namreč znatno število premožnih Židov zapustilo Bolgarijo. Davek morajo odrajtati tudi Židje, ki so tuji državljani, a prebivajo na Bolgarskem aH imajo tu svoje premoženje. Celotno pre-
moženje marajo pirijavata v teku enega meseca. Transakcije, ki so se izvršile po 1. januarju 1941, ne veljajo. Stroge so določbe zoper »slamnate može«, naj že bodo to posamezniki ali pravne osebe. Kdor namreč pomaga skrivati židovsko premoženje, mu ga zaplenijo in je treba plača« trikratni davek, razen tega pa grozi zapor do petih let in globa do 3 milijonov levov. Doslej prijavljeno židovsko premoženje znaša 6575 milijonov levov. Zemlje imajo Židje na Bolgarskem v posesti okrog 4000 ha. To zemeljsko posest po zaplenila država in plačala zanjo nekaj odškodnine.
Ob desetletnici smrt! dr. Danila Majarona
Mg i	si sli	^jMim
jjjliiH^*'	■■' "Jfflfr \	mi s ii Mam
	> 2ZL *	memsms :ffll»a
	lir	
Danes, dne 6. avgusta 1941, poteče deset let, kar je sklenil svoje deta polno življenje veliki slovenski pravnik, odvetnik in dolgoletni predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron.
Bil je velik in idealen snovalec kulturnih dobrin, zlasti neutiudljiv snovalec naše najvišje kulturne ustanove, slovenske univerze v Ljubljani. Za njeno ustanovitev si je spletel venec nevenljivih zaslug, saj je bil od prvih početkov odločen borec za njo in končno kot predsednik vseučiliške komisije tudi eden njenih dejanskih reali-zatorjev. Njegovo ime bo zato ostalo za-
beleženo na spisku zaslužnih Slovencev tudi v novi dobi, v kateri je po naklonjenosti Duceja in Visokega komisarja zagotovljen naši univerzi nadaljnji obstoj in razvoj.
Kot urednik »Slovenskega Pravnika« in kot predsednik društva »Pravnik« skozi dolgo vrsto let je bil dr. Majaron vel [K oblikovalec našega pravniškega jezika in
sloga-
Svoj življenjski odvetniški poklic je globoko zajel. Odvetništvo je smatral za visoko službo narodu, za pravi officium nobile.
Dr. Danilo Majaron je bil vse svoje življenje prežet s pravim globokim idealizmom. Prav ta njegova lepa lastnost in njegove visoke umske sposobnosti so ga dovedle na visoko mesto predsednika vseh slovenskih odvetnikov. To mesto je častno zavzemal vso dolgo dobo od 1. 1901. do svoje smrti l. 1931. Pravilno je poudarjal njegov tovariš dr. Triler ob priliki proslave, ko je bil di Majaron 25 let predsednik zbornice, da je ta častna funkcija z vsega početka absorbirala veliko njegovih duševnih sil, tako da je v izdatni meri moral zanemarjati svoj ožji honorarni poklic. Kot odvetnik je izšel iz velike šole dr. Tavčarja, pri katerem je bil koncipient. Slovet je kot izboren sodni govornik, eden naj-odličnejših predstavnikov stare solidne šole slovenskega baroja.
Dr. Majaron je bil ugledna in simpatična osebnost v slovenski javnosti, zlasti med pravniki in odvetniki, ki so ga globoko spoštovali kot svojega predsednika.
Slovensko odvetništvo navdaja upravičen ponos, da je izšel mož, kova dr. Danila Majarona iz njihovih vrst ter se prav zaradi iega slovenski odvetniki radi spominjamo velike osebnosti in vedno s ponosom gledamo na njegov pravniški in odvetniški lik.	Dr. Anton Urbane.
»Reklama je potrebna kljub vojni!"
Tehtna izvajanja hrvatskega železarskega glasila
»Reklama je potrebna kljub vojni!« pravi »Željeznar«, glasilo hrvatske železarske, kovinarske, tehnične, stavbne in elektrotehnične industrije, obrti in trgovine. Glasilo izvaja: O potrebi reklame je že v mirni dobi mnogo pisalo strokovno časopisje. Proizvajalec, ki je hotel prodajati svoje blago, je bil prisiljen delati reklamo. Edino nismo bili složni v tem, ali je treba delati reklamo tudi v dobi ugodne konjunkture. Znanost in praksa sta slednjič prišli do spoznanja, da je reklama potrebna v vsaki dobi. Kako pa je z reklamo v današnjih izrednih razmerah, ko povsod po svetu besni vojna? Danes se proizvodniku ni treba brigati za prodajo robe. Potrošniki mu blago kar trgajo iz rok, čeprav roba ni tako dobra, kakor prejšnje čase. Odjemalec, ki je pred vojno zahteval odlično kakovost, je danes srečen, če more blago sploh dobiti. Proizvajalec je nasproti ve'f trgovcu, vele-trgovec nasproti detajlistu in detajlist nasproti potrošniku v zelo ugodnem stanju. Ni težav glede prodaje, blago se prodaja kakor nikoli prej.
Takšno stanje, ki so ga napravile vojne razmere, ni ostalo brez vpliva na reklamo. Nove tvrdke so znatno zmanjšale svoje izdatke za reklamo. One se vprašujejo, zakaj bi delale reklamo, ker se jim sploh ni treba brigati za prodajo robe. Dnevno prejemajo toliko naročil, da jim niti ne morejo ustreči. Nekatere tvrdke sploh ne pošiljajo več svojih zastopnikov k strankam. Reklama v dnevnikih in strokovnih časopisih se je kar najbolj omejila. In vendar nekatere tvrdke tudi v današnji dobi delajo reklamo v enakem obsegu kakor prej ali pa so jo le neznatno omejile. Pa se ta ali oni vpraša: Zakaj te tvrdke delajo tolikšno reklamo, ko vendar nimajo blaga v zadostni množini? Ali je torej umestno, da trgovec dela reklamo, če ima več naročil kakor blaga? Na ta vprašanja lahko odgovorimo šele, kadar smo si na čistem o tem, kak je pravi namen reklame.
Predvsem mora reklama neprestano opominjati stranke na gotovo vrsto blaga in na njeno kakovost. Reklama mora robo spraviti v stik s proizvajalcem in
razpečevalcem. Prav vseeno je, ali ima:> neposredno korist od reklame danes ali jutri. Potrošnik mora vedno imeti pred očmi blago ali tvrdko, kjer lahko določeno robo kupi. Ze v mimi dobi se je pogostokrat pokazalo, da je začela upadati prodaja blaga, za katero ni bilo stalne reklame. Zato tudi danes ne smete prenehati z reklamo! Od prilike do prilike morate dognati, katera vrsta reklame je za vas najprimernejša. Glavno je, da ima odjemalec neprestano pred očmi ime vaše tvrdke in vaše robe. To je potrebno zlasti v današnji dobi, ki kaže značaj ugodne konjunkture, čeprav je v bistvu daleč od tega. Reklama v današnji dobi mora biti pogostokrat drugačna kakor v mirni dobi. Reklama namreč mora predvsem računati z bodočnostjo. Samo one tvrdke, ki tudi v današnjih izrednih prilikah ne zanemarjajo reklame, marveč neprestano še nadalje opozarjajo potrošnike nase in na svoje proizvode, lahko računajo s tem, da bo zanje prehod iz vojne dobe v mirovno gospodarstvo potekel gladko, bre.z pretresli a jev.
Novi cenik mesa
Ljubljana, 5. avgusta
Na podlagi nove tabele za plačevanje živine so bile uradno določene tudi nove najvišje dopustne cene za nadrobno prodajo mesa. Novi cenik je naslednji:
1.	voli, telice in biki — meso sprednji del 8.10 Ur, zadnji del 8.90;
2.	krave — meso, sprednji del 6.90, zadnji del 7.70 L;
S. Goveje drobovje — (ohranjene so stare cene, ker pač to vrsto največ kupujejo siromašnejši sloji): jezik 9.10 L, pljuča 3.10, srce 6.90, jetra 6.90, vranca 6.90, ledvice 7.60, vampi 3.80, glava 3, možgani 7.60 L;
4. teleta — sprednje meso 9 lir, zadnje 11 lir, telečje drobovje: pljučka in srce 9.50, jetra 12, rajželc 10, vranica 2 liri, priželjc 4, jezik 5.50, možgani 7.50 L.
Pričujoči novi cenik se uveljavi v soboto 9. t. m. Prodaja mesa je dovoljena sa^ mo na tržnih stojnicah, odnosno v oblastveno dovoljenih lokalih.
Emil Frelih:
Rezika
Pričujočo črtico povzemamo iz zanimive zbirke črtic Emila Freliha »Materi«, ki je v lični opremi — krasita jo dve risbi akad. slikarja Franceta Godca — pravkar izšla v založbi »Naši obrazi«.
Prvi pomladanski sončni žarki so Izvabljali ljudi iz zatohlih stanovanj v naravo. Trava ob obrežju Ljubljanice je oživela v svetlozeleno preprogo, ki je segala po bregu čisto do vode.
Delavka Marija, ki je hodila pospravljat po hišah, si je tudi zaželela prvega toplega sonca. Dolga mrzla zima v neza-kurjeni baraki tik hladne Ljubljanice, polni lukenj, ki jih zaradi preperelega lesa že ni bilo mogoče več zamašiti, je tudi Mariji nakopala hudo trganje.
Po kosilu, ko se je mož odpravil v tovarno na delo, si je vzela Marija ročno delo in z malo Reziko odšla na Prule.
Stopali sta po cesti ob obrežju. Marčevo sonce je odsevalo v vodi kakor v nemirnem valujočem zrcalu. Sem ter tja so po vodi plavali razni predmeti. Ljubljanica je zaradi talečega se snega po hribih in zadnjega močnega deževja prestopila na Barju strugo ter s polj, z vrtov tn Iz hlevov odnašala vse, kar je mogla doseči. Po obrež-
Ne daleč od brega je Marija sedla na klop in odvila ročno delo. Reziki je dala žogo in ji zabičala, da ne sme k vodi.
Rezika je veselo skakljala po mehki travi in se igrala z žogo. Ni bila dolgo sama. Kmalu so se nabrali okoli nje še drnrri otroci in se pridružili Igri.
Marija je za možev god pletla majico in se živo zanimala za igro otrok. Veselila se je, da je njena mala Rezika tako živahna med otroki, še več! Rezika je bila med vsemi najbolj bistroumna in se je znala med vsemi najbolje igrati, čeprav je imela danes prvič žogo v rokah. To žogo je dobila od matere za svoj četrti rojstni dan.
Danes se je sprehajalo ob obrežju izredno veliko ljudi, veči.ia starejših žensk in starcev. Nekaj služkinj je pripeljalo tudi otroke v vozičkih.
Prišla je tudi Mici, služkinja nekeera veletrgovca, z dvema otrokoma. Z Marijo sta bili člobri prijateljici še iz mladih dni. Bili sta si sosedi iz iste vasi in skupaj sta hodili v šolo. Mnogo sta govorili o prejšnjih letih in razpravljali o domačih Medtem je Marija le za hip odtegnila pogled na otroke, pa jo je že pretresel vik in krik otrok:
»Punčka je padla v vodo! ... Rezika jc padla v vodo!« Nekdo izmed otrok je predaleč vrgel žogo, da se je skotalila po bregu navzdol naravnost v Ljubljanico. Za njo je stekla mala Rezika, da bi jo ujela. Na strmem bregu se ni mogla več
ju so se podili raztrgani, še prezgodaj bosi fantalini in z dolgimi preklami lovili pla- j zaustaviti in je padla v vodo. vajoče reči	nKnnni Vrii* Marhe. nai n
Obupni krik Marije, naj ji rešijo otro-
ka, je z grozo spreletel tudi druge. Vse je drlo k bregu. Bolestni materini kriki so žalostno odmevali po obrežju. Nihče ni vedel, kaj bi storil. Nihče si ni upal skočiti v deročo, kalno vodo.
»Rešite mi otroka! Za božjo voljo! ... Liudje božji, rešite mi jo! ... Rešite mojo Reziko...«
Kakor blazna je takala mati po obrežju in s sklenjenimi rokami prosila prav tako zmedene ljudi, naj ji rešijo otroka.
Prijeli so jo, da bi jo pomirili.
Valovi so že zagrnili malo Reziko in jo odnašali vedno bolj na sredino. Ta trenutek se jim je Marija iztrgala, stekla po bregu in se pognala v valove za otrokom. Pod vodo je zagrabila Reziko za kito. Toda preslabotna in zmučena od groze ni zdržala napora. Nekajkrat je zakrilila z rekami in hotela krikniti, a valovi so jo že odtrgali od najdražjega bitja in jo potegnili v globino. Medtem je že nekdo priplaval k otroku in ga potegnil k bregu. Matere ni mogel več najti.
K sreči je bilo Rezikino telo lahko, da ga je obdržala voda skoraj ves čas na površju, razen kadar so čezenj pljuskali valovi. Kmalu so jo zbudili k zavesti. Drge-tajočo od mraza so jo ovili in odnesli v sosedovo barako.
Proti večeru so s čolnom našli tudi Marijo. Sosedie iz barak so jo položili na oder in prižgali sveče.
V mraku se je mož truden vrnil domov. Preveč je bil izmučen, da bi mogel zajokati. Stal je ob vznožju mrtve žene in nepremično zrl v njen bolestni izraz.
Zvečer se je Rezika že popolnoma osvestila in jela klicati mamo. Soseda jo je zavila in odnesla domov.
V	siju brlečih sveč je ugledala blagi materin obraz. Rezika ni vedela, kaj naj to pomeni.
Lepa se ji je zdela mamica, še nikdar ni tako lepo ležala v siju tolikih luči. Zazdelo se ji je prav tako, da leži enkrat tudi njena mamica razkošno kakor kra-ljična v pravljicah. Na materinih ustnah je ugledala smehljaj in dobro je vedela, da je ta smehljaj veljal samo njej: njeni Reziki.
V	Rezikinih velikih, začudenih očeh je trepetal odsev plapolajočih sveč.
Iz sosedinega naročja je stegnila roko k mamici in zašepetala:
»Mamica spančka!«
Oče je pogledal na Reziko. Žalostno ji je pogledal v oči. Ni več zdržal. Pogladil jo je po ličeu in odšel v gostilno.
Za seboj je zaloputnil vrata, da se je stresla baraka.
Rezika je vztrepetala.
Pretresel jo je mraz.
Soseda je ugasnila sveče, zaklenila barako in odnesla Reziko k sebi.
♦
Iz Ljubljanice je zavel hlad. Megla nad vodo se je razlezla daleč naokrog. Barake na obrežju so utonile v megli. Vse naokrog je bilo mirno in tiho. Le iz reke se je čul klokot požrešnih valov.
Nad kotlino Ljubljanice je legla tiha, temna noč ...
»JUTKO« St. T83
Srečfa, 8. m	:
Zlati stolpi ob Dnjepru
Blagoslavljanje živine
Nekako v času, ko se je na Zapadu kon-čavalo frankovsko kraljestvo, je stopila iz senc, ki so ležale dotlej nad širnim Vzhodom, prva državna tvorba. Ob začetku ruske zgodovine stoji kraljestvo normanskih Varagov, stojita imeni dveh mest, Nov-goroda in Kijeva. Novgorod, ki je zaslovel s svojo trgovino, je izkrvavel pod sovraštvom Ivana Groznega. Kijev pa, prestolnica Rjurikovih vnukov, ki je bil tri sto let politično in versko središče zgodnje Rusije, je ostal ena najvažnejših naselbin vsega Vzhoda. To je ostal še tedaj, ko so
ga polagoma odrinili ob rob in čeprav je tatarski vihar ponovno šel uničujoče preko njega ter ga je litevsko in poljsko gospostvo, kakor se je zdelo, za mnogo let obsodilo na brezpomembnost. Moči, ki so ga končno očuvale pogina, je mesto črpalo iz Ukrajine, iz bogastva dežele, ki ga je obdajala, in iz neke narodnostne ideje. — »Ukrajina« je pomenila sprva rob ln mejo proti Tatarom, stepno ozemlje, ki je rodilo posebno vrsto vojščakov — kozake. Sredi sedemnajstega stoletja je nastala tu nova, samostojna država, kozaška ljudo-
Evropski film
Kratko pred zaključkom beneške Bien-nale, M izbira med najboljšimi svetovnimi filmi, se je v Berlinu sestala mednarodna filmska zbornica. To zbornico je vojna v njeni sestavi sicer pošteno okrnila. Dežele, ki so v vojni z Osjo. ne sodelujejo v njej, Američani pa tudi niso zastopani. Vendar pa so bili navzoči zastopniki sedemnajstih narodov, ki predstavljajo skupaj evropsko filmsko proizvodnjo.
Kdor pozna zgodovino filma, piše »Frankfurter Zeitung«, ve, da pripada nekaterim evropskim deželam za začetke filmske umetnosti pomen, ki jim je potem iz malo znanih razlogov ušel. Komične zgodbe prejšnjega danskega filma, epski slog prvih velikih švedskih filmov, pom-pozno široki način prvih italijanskih zgodovinskih filmov, drobno slikarstvo francoskih komornih prizorov in mnogovrstnost nemške proizvodnje so otvarjali razvoje, ki so pa pozneje često ostajali brez posledic. Svetovna vojna je notranje evropsko delo omrtvičila in je Američanom olajšala, da so si osvojili evropska platna s svojim naziranjem o filmskem bistvu, z ameri-
škim načinom burke in humorja in ameriško vrsto senzacije ter meščanske trage
dije.
Ali naj vodi sedanja vojna ponovno do podobnega kulturnega poraza nasproti Novemu svetu? se vprašuje list. Dr. Goebbels je dejal zastopnikom mednarodne filmske zbornice v nekem govoru, da je tista ameriška proizvodnja doslej sicer edina razvila neko zaključeno filmsko naziranje, da ji je pa treba sedaj postaviti po robu evropsko solidarnost. Tudi naša celina zahteva sedaj neke duhovne enotnosti in film ima pri tem ogromno vlogo in nalogo. Cesto je slišati mnenje, da je film kot tehnična umetnost strojnemu mišljenju Američanov bližji nego počasnejšemu in globljemu duhovnemu bistvu stare Evrope. Toda mladostna doba filma dokazuje, da so bile evropske dežele v tistih letih po prelomu obeh stoletij filmsko zelo zavestne ter rodovitne. Zakaj bi ne mogla naša celina v tej umetnosti, ki je sicer tehnifina, a v svojem bistvu še vedno magična in v mnogih točkah neodkrita, še nadalje obstajati?
Igračka patra Lane
Vsako jutro, ko se zbudimo, nas radio obvešča o zločestem ponočnem delovanju letalstva, o strahotah, ki so se vršile, dokler smo mi še spali in nismo ničesar vedeli o tegobah sveta. To strašno delo ni bilo brez uspeha: tu in tam, v raznih deželah, so bile porušene hiše, tovarne, uničeni spomeniki, požgana predmestja, prebivalci zasuti pod ruševinami. Letala so strašno orožje sodobne vojne, letala so prav ca prav resnični zmagovalci, ako naj se zmaga ocenjuje po izvršenih strahotah in vsesplošnem uničevanju. Od njihovega števila in od njihove morilne delavnosti zavisi izid borbe, usoda prestolnic in celo usoda držav. Letala pač ne poznajo zaprek. Zanje ni niti utrjenih mest, niti meja, niti rek, niti morij. Njih element je svetovno ozračje, ki je obširnejše nego vsi oceani naše zemlje. Zaradi letal je Anglija nehala biti otok, zaradi letal države sredi celin niso več zaprte države brez izhoda na morje; njihovo morje je vse ozračje nad njimi in vsaka
točka njihovih tal je pristanišče za polet v morje atmosfere
Pred 250 leti je živel jezuitski pater Francesco Lana-Terzi, rodom iz Brescie, profesor matematike na visoki šoli v Ferrari, ki je prav za prav za Ikarom drugi oče zanosne misli, da bi se človek dvignil v zrak in si osvojil nepregledno prostranstvo. Oče Lana je s svojim 16. letom stopil v pobožni red, ki pa mu po vsem videzu ni zadostoval in se je poleg duhovnih eksercicij bavil še s fiziko, matematiko in mehaniko. Konstruiral je pri tem letalo, ki bi se po njegovih računih moralo dvigniti v zrak, pa se je tega svojega odkritja toliko prestrašil, da se je odrekel strašni slavi, ki bi poslej obdajala njegovo ime. Uničil je svoje račune, risbe in načrte z naslednjo utemeljitvijo: »Ni razloga, ki bi se protivil uresničenju moje zamisli, ako ne upoštevam tega, da Bog ne bo nikoli dopustil, da bi stroj te vrste bil dogotovljen in spravljen v uporabo. Takšen stroj bi namreč vnesel v redno življenje ljudstev toliko nemira in
Tako nastaja podmornica
V nemški delavnici za podmornice polagajo pravkar rebra, ki naj utrdijo ladijski trup
vlada. Pozneje se je razcepila in je padla pod gospostvo carjev, še pozneje je postal Kijev, iz katerega so prehajala v deželo vsa politična in kulturna gibanja, mesto, kjer se je misel ukrajinske narodne obnove najmočneje ohranila, pa čeprav po-gostoma le na skrivaj. Sovjeti, ki so končali kratko vmesno dobo nove samostojne države, so dvignili Harkov v ukrajinsko prestolnico. Ko so leta 1935. sedež preložili ponovno v Kijev, so menili, da so bili ukrajinsko gibanje dokončno zatrli.
Kijev, ki je s svojimi 850.000 prebivalci tretje največje mesto Sovjetske zveze, zrcali že v svoji zunanjosti svojo tisočletno zgodovino. Kakor stoletja prej leži ob Dnjepru njegov trgovinski predel Podol, toda prepregle so ga nove industrijske naprave in delavske naselbine. Zadaj na vzvišeni ravnini leži stari Kijev s katedralo svete Sofije, ki ima mnogo kupol, z zvoniki, umetnostnimi zakladi v senci cerkva in samostanov, ter novi Kijev z upravnimi poslopji, muzeji, knjižnicami, blagovnicami, trgi in bulvari. Nad mestom, na Pe-čerskih gričih, pa se dvigata Lavra, najstarejši ruski samostan, in rumeno zidovje trdnjave. Bizanc in Moskva, zlato stolpovje in jetnišnice, cerkve, trgovinske zgradbe in delavnice, smrt in večno življenje — to je Kijev istočasno.
zmešnjav, da bi človeštvu iz tega nastale neizmerne nesreče. Nobeno utrjeno mesto bi ne bilo več varno pred iznenadenjem, ker bi neprijatelj lahko pripeljal svojo vojsko po zraku in jo izkrcal v sredi mesta.«
Pobožni mož se je zmotil. Bog, čigar odločitve nam bodo vedno zagonetne, je dovolil to, česar se je bal pater Lana. Nekje je namreč napisan kruti zakon, da človek takoj zoper samega sebe obrne orožje, ki ga je izumil s pomočjo božanske iskre svoje misli. Vsekakor ni dolgo trajalo, pa se je zopet našel človek, zopet jezuit, ki se je začel baviti s problemom očeta Lane. Se pred tem so poskušali v Nemčiji, tudi neki pater na Slovaškem je poginil pri poskusnem poletu, toda portugalski pater Bartolomeo Lo-renzo de Guzman je prvi izvršil posrečeni polet. Dolgo je moledoval na dvoru, naj mu dovolijo izvršiti poskusni polet, naposled pa se je kralj Janez V. le dal ome-čiti. Poskusni polet patra Guzmana se je izvršil v Lizboni L 1709.
Med navdušenim ploskanjem in vzkli-kanjem meščanstva je pater Guzman res zletel z mestnega stolpa ter priletel brez nesreče precej daleč. Poslej so ga rojaki imenovali »leteči človek«. Vendar pa ta uspeh petru Guzmanu ni prinesel sreče. Sveta inkvizicija ga je zasumila nedovoljene zveze in stikov s samim satanom, gospodom podzemlja. Prišel je pred sodišče sv. ofitija, obtožili so ga čarovništva in le z velikim trudom se mu je posrečilo, da je bil obsojen samo na dosmrtno težko ječo z neprestanim postom. Nič niso pomagale prošnje jezuitskega reda, pater Guzman je hiral v ječi polnih deset let in s tem dokazal, da le ni imel tako dobrih zvez s satanom, kajti slednji mu ni mogel pomagati. Pomagali pa so mu duhovni sobratje, da je ušel na Špansko, kjer pa je kmalu umrl v seviljski bolnišnici. Bila ga je sama kost in koža, kajti sv. inkvizicija je ostro pazila, da se je predpis o strogem postu tudi izvrševal
Pater Guzman je bil ena izmed prvih žrtev letalstva, poslej pa je število njih narastlo v tisoče in v sto tisoče. K starim in nedavnim se še vedno pridružujejo nove. Na onem svetu jih sprejema žalostna duša patra Lane s pobožnim vzdihom: »Saj sem rekel, da se jim ne sme dati v roke ta igrača.« Guzman in ostali letalski kolegij mu vneto pritrjujeta.
Kaj je telesna lepota?
Stvar okusa? V Evropi občudujejo bele zobe, na Japonskem morajo biti zobje rumeni in v Indiji rdeči. Cvetoča barva obličja je gotovo zavidanja vredna, vendar si žene v Grenlandiji barvajo obličje modro ali zeleno, in Rusinje se smatrajo za grde, če nimajo popolnoma belega obličja. Perzijci ljubijo krive nosove, prebivalci otoka Haiti stlačene in Rusi zavihane nosove. — V Nemčiji in pri nas gledamo rajši sloke postave in podolgovata obličja, dočim dajejo Turki prednost polnemu telesu in okrogli glavi. Na Grškem pa je glavni znak lepote — nizko čelo.
V vojni je preskrba prebivalstva z živili eno najvažnejših vprašanj. Lepa živina je takisto predmet pozornosti vojaških in civilnih oblasti.
Neka ženska iz Birkenfelda v Nemčiji je govorila na cesti s trgovcem z živino, v roki je držala bankovec za 50 mark. Ženska ni pazila na to, da se mota okrog nje koza. Nenadno je zagledala, da ji ži-
Koza, ki žre denar
val bankovec žre. Rešiti je mogla samo še en vogal s številko in to je bila sreča, kajti tako bo ostanek bankovca še lahko v banki zamenjala za ustrezajoči denarni iznos.
Blisk v tropskih krajih
V vročih krajih okoli ravnika (ekvatorja) je namesto naše zime dvojno obdobje dežja. Pred tema obdobjema je mnogo tednov strašne vročine, ki zemljo popolnoma izsuši in napolni zrak z elektriko. Zato razsajajo pred deževno dobo strahovite nevihte, da se zdi ondotnim prebivalcem, kakor da se maje svet v svojem temelju. Vihar piska in tuli, grom bobni, vmes pa švigajo mogočni bliski kakor velikanske žareče veje. Naši največji bliski so proti bliskom v tropih kakor vejice grma proti mogočnim hrastovim vejam. Vihar poneha, grom in blisk se pomirita, na-ta pa zalije zemljo blagodaten dež.
Obroč z Noetove barke
Na neki skali gore Zede pri Cannobiu ob Velikem jezeru (Lago Maggiore) je bilo videti dolgo časa debel železen obroč, o katerem so gorjanci pripovedovali, da je očak Noe med vesoljnim potopom za nekaj časa privezal zanj svojo barko, ki je tedaj plula tudi nad temi kraji. Ta obroč je sedaj izginil. Videti je, da je nekdo, ki ne verjame v kakšne bodoče vesoljne potope, stari obroč, ki je bil ena izmed krajevnih znamenitosti, namenil praktičnejšim svr-ham.
Polja, travniki in gozdovi na zemlji
Zanimivo je razmerje med plodno zemljo in velikostjo posameznih delov sveta. Evropa ima 51% plodne obdelane zemlje, Azija 18%, Afrika in Amerika 12«/(i, Avstralija samo 5o/o. Plodne, a neobdelane zemlje je v Aziji 45%, v Ameriki in Av-striliji 40%, v Afriki 35% Amerika in Avstralija imata 30»/,; gozdov, Evropa 28% Afrika 25% in Azija 17%. Nerodovitne zemlje je v Afriki 28% v Avstraliji 25o/o, v Evropi 2lo/fc v Aziji 20% v Ameriki pa le 18%
Nova vrsta kavčuka
Poskusna postaja japonskega trgovinskega ministrstva v Osaki je izdelala novo vrsto umetnega kavčuka, ki je najboljša med dosedanjimi podobnimi proizvodi, kar se tiče izolacijske sposobnosti in odpornosti proti oksidaciji. Za izdelovanje novega kavčuka na debelo bodo zgradili veliko tovarno v Jamati. Njegova cena bo, kolikor poročajo, zelo zadovoljiva.
Most pod prekopom
Amsterdamski »Rijkswaterstaat« poroča o velikem gradbenem načrtu pod prekopom Severnega morja. Pri Welsenu na Nizozemskem nameravajo 20 m pod morjem izvrtati 550 m dolg prekop za avtobusni in železniški promet. Stroški za gradbena dela so preračunani na dva milijona holand-skih goldinarjev.
Kultur ni pregled
»Umetnost" v petem letniku
Med novimi domačimi izdajami, ki so nam jih kot neugnani znak naše življenjske volje in kulturne dejalnosti prinesli zadnji dnevi, nas je posebno vzradostil novi zvezek revije »Umetnost«. S pravkar izišlo 9.—12. številko je ta slovenski časopis za umetnostno kulturo zaključil peti letnik in hkrati — s pogumom, ki je tem bolj prikupen, čim bolj je redek — napovedal šesti letnik, ki bo »izhajal po napovedanem programu«, časopis, ki goji pri Slovencih upodabljajočo umetnost in poezijo kot izraze lepega in vzvišenega, gotovo ni izgubil svojega pomena danes, ko se zdi, da se je življenje omejilo na ma-terialnejše potrebe in preprostejše skrbi ter do malega izključilo funkcijo lepega in vzvišenega v elementarnem dogajanju, ki pretresa svet. Zato je pojav take revije tudi tedaj, ko nima na zunaj programat-skega značaja, priznanje potrebe, da vzdržujemo in nadaljujemo delo za narodov duhovni razvoj; je zgovoren poziv k podpiranju vsega, kar označuje višje kulturno življenje.
Bibliofilska založba v Ljubljani, ki jo predstavlja naš slikar in grafik Miha M a -1 e š — agilen v umetniškem delu enako kot v organizaciji njegovih manifestacij — se ni ustrašila gmotnih neprilik. Izdala je nov zvezek »Umetnosti« v opremi, ki nič ne zaostaja za najboljšimi številkami pprejšnjih letnikov. Prvi zvezek je delno posvečen italijanski umetniški kulturi. »Umetnost« je že prej posvečala hvale vredno pozornost estetski tvornosti dežele,
ki je ponosna domovina Michelangela, Leonarda in tolikih in tolikih drugih slavnih slikarjev in kiparjev, katerih delo sodi med najdragocenejšo dediščino evropske kulture, že dosedanji znaki so pokazali, kakor poudarja uredništvo v uvodu, da bo slovenska umetnostna tvornost uživala v novem položaju naše dežele vso podpora
Novi zvezek »Umetnosti« prinaša uvodno izjavo uredništva »Zgodovinski dogodki«, za njo pa študijo mladega umetnostnega zgodovinarja drja. Fr. Kosa »Slikar Madon«. Je to oris osebnosti ln dela Raffaela Sanzija, ki je prvi ustvaril »oni tip umetnika, božjega poslanca, glasnika večno veljavnih resnic lepote, ki mu gre med smrtniki poseben položaj, ker mu bo dano živeti večno v svojih delih.* Pisec prikazuje umetniški razvoj slikarja, čigar skladno In srečno življenje, izraz uravnovešene in blage sodobnosti, je poveličeval že Vasari v svojih pričevanjih o renesančnih umetnikih. Raffael ni bil samo mojster čopiča, marveč tudi umetnik življenja, ki je umel cel6 umreti ob pravem času. Dr. Kos presoja kritično značaj Raf-faelovega dela, ki po svoji ne posebno samonikli vsebini in formi zaostaja za vodniki in vzorniki renesančne dobe, vendar je njegov pomen drugje, predvsem v posredovanju tedanjih umetnostnih stremljenj širšim slojffem, za kar je bil Raffael s svojo ljubkostjo, gracijo in preprostostjo posebno primeren. O Raffaelovem vplivu
na slovensko slikarstvo sodi pisec, da je prišel posredno preko slikarjev nazaren-ske smeri. Ob koncu pravi: »Tuji vplivi niso sramota, kajti duhovna združitev kultur med seboj je potrebna. Med glavne znake kulture spada tudi umetnost. Pri pregledu slikarstva in umetnosti sploh
Janez Šubic, Iniciala »O«
moramo iskati naši umetnosti mnogo vzorov in vzgledov na jugu v Italiji, in teh vplivov na naše ustvarjanje ne smemo zanikati.« Menimo, da pri nas niti ni bilo tako ozkosrčnega šovinizma, da bi hotel zanikati te rodovitne in izpodbudne umetniške vplive. Res pa je, da so še marsikje potrebni proučevanja in podrobnih ugotavljanj.
članek je opremljen z reprodukcijami 12 Raffaelovih slik, dalje s primerom Michelangelove titanske umetnosti, ki
prav v »Kristusu iz poslednje sodbe« teko prepričevalno kontrastira z Raffaelovo nežno in lepcčutno koncepcijo Madon in Kristusov. Izpopolnjuje ga slika Rodolfa
Morgarija (1827—1909) »Raffaelova smrt«. *
Kot prispevek k slovenskemu umetnostnemu življenju je omeniti najprej poleg kratkih spominskih vrstic nedavno umrlemu kiparju Alojziju Repiču celotni prevod dveh italijanskih kritik razstave štiri-najstorice sodobnih slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Kritiki sta bili že prej zabeleženi tudi v »Jutru«. Prva je iz peresa Silvia Bene a, drugo pa je spisal comm. Carlo Tigoli. Sodba obeh uglednih italijanskih kulturnih delavcev je tako po svojem celotnem besedilu prešla v anale slovenske likovne umetnosti.
Ta del zvezka prinaša poleg dveh vojnih motivov Španca Goye, čigar »Los desastros dela guerra« nam prav v naših dneh pogosto prihajajo v duhovno zavest, posnetka dveh Repičevih kipov in primere slovenske sodobne umetnosti s prej omenjene razstave, dela Marija Preglja, Mihe Maleša, Nikolaja Omerse, Zorana Mušiča, Olafa Globočnika, Maksima Sedeja, Staneta Kregarja, Evgena Sajovica, G. A. Kosa, Fr. Goršeta, K. Putricha, Zdenka in Borisa Kalina in Frančiška Smerduja.
Nadaljuje se dr. Fr. šijanca »Pregled zgodovine slovenske likovne umetnosti«. Tudi za širši čitateljski krog zanimiva razprava doseza v tem delu pozno srednjeveško slikarstvo ter se bo v prihodnjem letniku nadaljevala. — Martin B e n-čina objavlja prispevek k biografiji bratov šubicev: »Neznane risbe Janeza šu-bica«. Gre za risbe, ki jih je Janez šubic pošiljal svojemu prijatelju Antonu Trste-njaku za revijo »Slovan«. Pisec pri/občuje
Možje za ogradami
V vzhodni Afriki živi rod črncev, imenovan Galos, pri katerih se vrši poroka na vprav čudovit način. Pri rodu Galos si življenjske družici ne poišče mož, marveč se deklica, ki bi se rada omožila, kar sama pobriga za svojega moža. Če se hoče deklica poročiti, prepleza ponoči ogrado koče, kjer biva izvoljeni mladenič — sorodniki ji pri tem pomagajo — in počaka do jutra na pragu koče.
Mladenič pa se mora z njo poročiti, najsi mu je draga ali ne. Zato pri omenjenem narodu ograde kočo kar mogoče visoko, da se tako ubranijo vsiljivih deklet.
Kdo ve, morda pride v Evropi tudi še kdaj do tega?!
A
T A
Pruski kralj Friderik Viljem IV. je zvedel, da neki seržant njegovega gardnega polka vsak večer, ne da bi straže opazile, zapušča vojašnico. Kralj je bil zavoljo tega zelo ljut in je poklical polkovnega poveljnika, da bi mu ta poročal, kako je to mogoče. Polkovnik je prišel in je poročal. Po njegovih poizvedbah se spušča seržant vsako noč po vrvi z okna prvega nadstropja v Sprevo, ki teče tam mimo, preplava reko, ki je na tem mestu precej široka, in prebije noč nato pri mičnem dekletu na onem bregu.
»Tako! In kaj ste napravili s tepcem?« je hotel vedeti kralj.
»Zavidal sem ga, veličanstvo!« je odgovoril polkovnik.
VSAK DAN ENA
»Peklenšček, zopet se mi je odvezala!«
nekatera šubičeva pisma Trstenjaku in kot prispevek k orisu že nekoliko pozabljenega idealnega kulturnega delavca iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja Antona Trstenjaka njegov »curri-culum vitae« v pismu »Slov. matici«, kjer so tedanji veljaki kaj neprijazno sprejeli prošnjo mladega in nadarjenega štajerskega rojaka, članek M. Benčine je opremljen z reprodukcijami šubičevih risb, predvsem inicial. Nekatere reprodukcije nas seznanijo z umetnostjo Spličana Emanuela Vidoviča, dalje so zastopani med domačimi umetniki Saša šantel, Avgusta šan-tel, Maksim Gaspari in A. Saiovic.
Pesniška vsebina tega zvezka obsega Golarjev značilni, vendar ne posebno uspeli motiv »Zrelo žito sred' polja«, sonet Dušana Ludvika »Krik skozi noč«, M a 1 e š e v primer zamorske poezije »Bog množi otroke« in v posebni prilogi, ki je izšla tudi kot separatni odtis, Gradnikov prevod d'Anmmzieve enodejanke »Sen jesenskega zatona«. K temu prevodu iz dela enega najznačilnejših poetov Italije v razdobju med L 1918. se bomo še vrnili s podrobnejšim prikazom. Zvezek zaključujejo zapiski iz umetniškega sveta.
*
Prvi letnik »Umetnosti« je za naše razmere kar odlično izvršil svojo umetnlško-vzgojno in propagandno naloga Objavil je med drugim vrsto izvirnih študij iz peresa dr. Ložarja, Ede Stadlerjeve, dr. Ste-leta, Saše šantla; dr. Kosa, dr. šijanca ter — izmed tujih avtorjev — izvirne prispevke bolgarskega umetnostnega zgodovinarja, sedanjega zunanjega ministra Iv. Popova in Kirila Coneva, dalje vrsto izvirnih in prevedenih pesmi, med katerimi so se odlikovali Alojza Gradnika prevodi iz italijanske in hrvaške poezije. Vzoren
Napodila za zatemnitev
Ljubljana, 5. avgusta.
Mestni zaščitni oddelek spet opozarja, da se mora prebivalstvo pri zatemnitvi ravnati po naslodnjih navodilih:
1.	Zatemnitev se sedaj pričenja od 22- ki
neha ob 5. uri.
2.	Pri zatemnitvi moramo paziti ne samo na sobe in na cestno stran, temveč prav tako tudi na kuhinje, hodnike, stranske prostore in sploh na dvoriščno stran, kjer mora biti zatemnitev prav tako popolna kot na cestni strani.
3.	Pri odpiranju vežnih vrat ter izhodov iz gostilniških in drugih obratov ne sme uhajati svetloba iz notranjosti na cesto aiH dvorišče. Zato je treba v lokalu napraviti pred izhodom tako imenovano svetlobno zatvornico kar iz dveh gostih zaves.
Paziti moramo na prižiganje luči med zatemnitvijo, kakor pri prihodu domov, pri vstajanju ponoči ali pri odhajanju iz hiše. Prodno kje prižgemo luč, moramo vedno ugotoviti in se prepričati, če so zatemnitveni ukrepi v redu in tudi učinkoviti.
5. Uporaba nezadostnih zatemnitvenih sredstev pri svetilih samih ali pri svetlobnih odprtinah ni dopustna. Zavese iz prosojne tkanine, ki pušča svetlobo, prav tako tudi zavese, ki se tesno ne prilegajo okvirom svetlobnih odprtin, nadalje roloji, če se njih deščice ne spajajo tesno druga » drugo, kakor tudi drugi nezadostni, poškodovani ali pokvarjeni zastari niso dopustni.
Ljubljana, 5. avgusta
Boj med uvoženim in domačim krompirjem je bil odločen že prva dva dneva, ko je mestni tržni urad v dogovoru s pridelovalci, prodajalci in zastopniki konzumen-tov določil maksimalno ceno domačemu krompirju na 1 L Naše dobre in izkušene gospodinje so takoj spoznale polno vrednost popolnoma zrelega, zdravega in res lepega uvoženega krompirja ter so zato pokupile vso zalogo mestnega preskrboval-nega urada, čeprav je bil njegov uvoženi krompir po 1.55 L, domačega krompirja je bilo pa na trgu precej po 1 L. Pičlih 2.500 kg krompirja, seveda najlepšega uvoženega blaga, je mestna stojnica prodala v ponedeljek in torek ter tako razprodala dosedanjo zalogo, danes, v sredo, pa prične prodajati novo zalogo enako lepega uvoženega krompirja že po 1.40 L.
V korist uvoženemu krompirju so bitko zia krompir odločile naše gospodinje, ki
Ljubljana, 5. avgusta.
Hišne gasilce bo začela vežbati mestna za.ščitna šola. Vsi hišni nadzorniki v ožjem nevarnostnem okolišu, torej tam, kjer je hina zaščita obvezna so v tej šoli že dobili osnovna navodila o organizaciji hišne za-čite, o zaščiti pred požarom in o prvi pomoči. Hišni nadzorniki ali nadzorniki hišne zaščite so organizatorji in vodniki pri vseh ukrepih za zavarovanje dotične hiše proti napadom iz zraka, proti požaru in drugim elementarnim nezgodam. K tej organizaciji spada tudi izbira in vežbanje premožnega osebja. Zlasti važno je pa gasilsko pomožno osebje, ki ga mora biti tem več, čim večja je hiša.
Da se hišnim nadzornikom to delo olajša, predvsem pa zaradi tega, da ti hišni gasilci in pomočniki hišnega nadzornika dobe več izkušenj, prireja zaščitna šola posebne tečaje z demonstracijami in praktičnimi va-
SPOET
Glej članek
Skoraj čisto brez slovesa in precej manj o; aženo kakor sicer ob podobnih prilikah je izbrana družba ljubljanskih teniških igralcev preteklo soboto navsezgodaj odpotovala na svoje prvo srečanje s tovariši iz države. Predsinočnjim smo izvedeli za veselo novico, dvakrat .razveseljivo zato, ker je prva takšna, odkar je naš šport spravljen v tako tesne meje in še zaradi
tisk (Narodna tiskarna), številne in vešče izbrane ilustracije, tehtna vsebina — vse to je dalo »Umetnosti« značaj ene izmed onih revij, ki dostojno zastopajo našo malo, vendar pa kulturno stremljivo sredino: Miha M a 1 e š in Martin B e n č i n a, ki urejata ta umetniški obzornik, sta s svojim delom mnogo prispevala k propagandi slovenske upodabljajoče umetnosti, želeti bi bilo, da ne bi omagala na tej pomenljivi poti!	-—
Sodobna
Italijanska arhitektura
Profesor arhitekture Marcello Piacen-ti n i, član Italijanske Akademije, je v nekem spisu takole orisal današnje stanje italijanske arhitekture:
V nekem svojem majhnem delu, piše Piacentini, ki je izšlo 1. 1930. v založbi Cremonese, sem podal prvi bežni pregled arhitekture v raznih deželah in ga sklenil z besedami: »Zdi se mi, da našo arhitekturo odljkuje stroga dostojanstvenost in discipliniranost. Novo gradivo omogoča nova razmerja in naša arhitektura kaže, da se jim ume prilagoditi. Zara.li tega pa nikjer ne zanemarja svetega zakona harmonije, ki je temeljni kamen italijanska duhovne tvorbe. Naša arhitektura se bo vsekdar kar najodločneje odvračala od brezbarvnega posnemanja praznih formul; stremela bo vedno po največji preprostosti in resničnosti v liniji in v obliki, vendar ne bo vedno zametavala načela prime ne dekorativnosti, ki ublažuje strogost oblik že so na delu skrite sile, že se mnogo obetajoče napoveduje nova umetnost in ni več daleč čas, ko se bo pokazala v vsej svoji sili. Preživljamo dobo, v kateri se prebu-
Samo modro prepdeskaoe aH ovite žarnice niso dosti zatemnjene. Tako v notranjih prostorih kakor na vozilih afla ročnih svetilkah morajo vsa svetila imeti še posebno zaščitno pripravo za zasenčenje svetlobe (zaslone, pokrov« z ozko svetlobno režo in podobno).
6.	Uporaba ročnih in žepnih svetilk na odprtih prostorih je načelno prepovedana, vendar je pa v nujnih primerih dopustna raba zaslon jenih in zastrtih svetilk z razpršeno svetlobo. Tudd po vežah, hodnikih in sobah, kjer okna niso zadelana, smemo rabiti ročno svetilke samo tako, da svetloba ne uhaja iz dotičnega prostora in ne tvori odseva.
7.	Prižiganje vžigalic na odprtih prostorih ni dopustno.
8.	Hišni posestniki m nadzorniki hišne zaščite naj se som in tja prepričajo o učinkovitosti zatemnjevalnih naprav .
9.	Vzdržujte zatemnjevalne naprave v dobrem stanju, izboljšujte in izpopolnjujte jih! Obnavljajte te naprave o pravem času! Posvetujte se z nadzornikom svoje hišne zaščite, kjer so že postavljeni in poučeni (v ožjem nevarnostnem okolišu, torej posebno tam, kjer so ulice zidane v strnjenem sistemu ter v industrijskih okoliših).
10.	Pri zatemnitvi ne gre samo za tu, da iz zraka v navpični in poševni smeri nI mogoče videti žarkov svetil, pač pa mora biti zmanjšan tudi njih svetlobni učinek, obenem pa moramo onemogočiti kakršenkoli odsev.
pač najbolje vedo, kateri krompir kupijo najbolje. Mestni preskrbovalni urad bo zaklada! mestni živilski trg toliko časa z uvoženim krompirjem po čim najnižjih cenah, dokler ne bo na trgu dosti domačega in res popolnoma zrelega in izdatnega krompirja po maksimalni ceni 1 L. Posebno se je pa mestnemu preskrbovalnemu uradu spet posrečilo, da je znižal cene breskvam, ki so jih doslej na trgu prodajali po 7 do 8 L. Samo za poskušnjo je v ponedeljek prodal manjšo količino lepih breskev po 5.50 L. m že so cene breskvam po vsem trgu padle celo še pod to ceno. Tako bo mestni preskrbovalni urad še nadalje delal ter prodajal najrazličnejše predmete, ki bi jih hoteli drugi prodajati po previsokih cenah, da bo prebivalstvo z vsem, kar je mogoče dobiti, preskrbljeno po čim najnižjih cenah ter nikdo ne bo mogel izkoriščati sedanjih razmer za svoje sebične namene.
jami. Tečaji bodo trajali skupno 7 ur v treh dneh, bodo pa v Mestnem domu. Poučevali in ve/bali bodo strokovnjaki zaščite in gasilstva. — Vsi hišni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu bodo povabljeni, naj izpolnijo prijavo, ki so jo že pred nekaj časa dobili zaradi organizacijo hišne zaščite, predvsem pa glede nove izbire in izpopolnitve hišnega gasiilstva Pri teh naznanilih lahko navedo tudi čas, ki ga smatrajo za najugodnejšega za tečaj (dopoldne, popoldne aili zvečer).
Gotovo bo odziv prav tako velik kakor je bil pri tečajih za nadzornike hišne zaščite, ko je billa udeležba že na prvo vabilo 90 odstotna. Hišni posestniki naj se pri izbiranju pomočnikov in hišnih gasilcev posvetujejo s svojim nadzornike,m hišne zaščite. Prijave naj hišni lastniki oddado takoj ko dobe poziv, da bo mogoče pri tečajih izkoristiti čim več za praktične vaje ugodnega vremena.
na 3. strani
tega povrhu, ker se nam je uspeh nasmejal drugje — na vročih tržaških tleh. Vsa čast torej ljubljanskim teniškim igralcem, ki so ta dvoboj s Trstom s 5:2 odločili zase zasluženo in čisto neoporečno. Takole nekako se glasijo prva poročila o tem prijateljskem sestanku Trsta in Ljubljane v tenisu:
»... končalo se je z zmago gostov, ki
jajo nove moči v svoji presenetljivi polnosti in morda bomo lahko Italijani še enkrat pokazali stavbni umetnosti vseh dežel potek čisti umetnosti.« Nočem veljati za preroka, hotel sem le pokazati, da se moja tedanja napoved približuje korak za kolkom uresničenju. Takisto bi hotel poudariti, da se razvoj naše arhitekture ujema v svojih ciljih s političnim razvojem Ita lije in z izgradnjo italijanskega Imperija. Tako soglasje med politiko in umetnostjo je bilo mogoče samo v resnično velikih zgodovinskih razdobjih. Po čudovitih podvigih antičnega Rima opažamo to edin-stvo še v genovski, beneški in pisanski republiki, v veliki vojvodini Medicejcev in v cerkveni državi.
Danes vemo, da spet prihaja zlati vok italijanske arhitekture. Doba novega utiii-tarizma je za nami. Pomagala nam je velik korak naprej, prinesla je nova merila. V nji lahko vidimo prvo, zares nepogrešljivo tehnično stopnjo nove umetnosti, tako rekoč njeno pripravljalno, učno dobo. šele sedaj se lahko polotimo nalog velike, sa-mobitne arhitekture, ki bo nekoč pričevala o veličini našega časa.
Vsi imamo notranjo potrebo, da bi na$e stavbe govorile našemu duhu, bile izraz sile in moči našega naroda in da bi nam ne po obliki, marveč po duhovni vsebini govorile o slavi naše preteklosti. V njih se mora odražati visoka stopnja naše kulture in umetnosti. Skratka, nočemo samo zdravega in popolnega telesa, hočemo tudi dušo. In dvomimo, da bi naše življenje neogibno potrebovalo tehnično popolnost in kar največje udobje. Nasprotno! Opažamo, da nam celo prija trše in manj udobno življenje, ki nas utrjuje in jekleni
so porazili tržaško moštvo... Ce se precejšnja razlika v točkah lahko opraviči z odsotnostjo nekaterih najboljših tržaških igralcev, je prav tako gotovo, da je k zmagi ljubljanske sestave največ pripomogel Boris Smerdu, ki ni samo dobil svojega singla proti Ebnerju — poraz slednjega je ostal v častnih mejah — temveč je bdi tudi močan partner v obeh doublih. Toda gostje so imeli tudi v Luck-mannu, ki se je kljub mladosti pokazal izredno borben in tudi tehnično zelo dovršen, igralca, ki je bil v singlu proti Scauniju in tudi v doublu odločilna moč za zmago. Izboren je bil tudi nastop gospe Maire-Sernec ne glede na to, da je morala popustiti pred boljšim znanjem Marije Kozman-Frisacco. Zmaga Polacca je rezultat previdne igre Tržačana, ki je znal s svojo taktično igro spraviti nasprotnika v zadrego predvsem s spodrezanimi in dobro plasiranirni žogami«
Podrobni tehnični rezultati tega dvoboja so bili naslednji:
v singlih (moški): Smerdu-Ebner 6:4, 7:5, Polacco-Banko 6:3, 6:0, Lnckmann-Scauni 7:5, 6:2, Perles-Rossi 7:5, 6:4; v singlih (ženske): Kozman-Frisacco : Maire-Sernec 6:3, 6:1, v doublu (moški): Smerdu-Luckmann • Ebner-Polacco 6:2, 7:5, v donbln (mešanem): Maire-Smerdu : Koz-
man-Carlino 6:4, 6:3.
• » •
Tudi trije lahkoatletski prvenstveni naslovi so bili v Italiji oddani v nedeljo, in sicer v hoji na 10 km po stadionu ter v teku na enako daljavo (za moške) in slednjič v štafeti na 4X100 m (za ženske). Tekmovanje za prvega je bilo v Trstu, kjer je zmagal domačin Giuseppe Cresseri v času 48:08 s precejšnjim naskokom pred ostalimi. Prvenstvo v teku na 10.000 m si je v Piacenzi priboril Cultronl iz Milana s časom 32:08Vb, najboljša ženska štafeta pa je bila ona iz Milana (Filotecnica) v času 49.9.
Čudežni skakalec s palico
Kako je Warmerdam prišel do višine 4.71 m?
Tu in tam slišimo o njem, o onem čudovitem svetovnem rekordu. Tisti hip ostrmi vsak laik, strokovnjak pa si skuša pojasniti, da je takšen razvoj pričakoval že v naprej. Čudežni svetovni rekordi prihajajo običajno iz Amerike, ki se rada imenuje dežela neomejenih možnosti. S to trditvijo se seveda v športu ne da opraviti mnogo, kajti navsezadnje imajo vsi športni uspehi vendarle svoje meje. Zato je jasno, da so ameriški čudežni svetovni rekordi bodisi izdelki spretne reklamne službe ali pa res uspehi organičnega razvoja.
Natančno vzeto je vsak svetovni rekorder izjemen pojav. Tako je tudi s Kornelijem Warmerdamom, o katerem je bilo v zadnjem času zaradi njegovega najnovejšega rekorda spet mnogo govora. Ta ameriški skakalec s palico, ki je presenetil športni svet z bajno znamko 4.71 m, prav gotovo ni neznan atlet, ki bi se bil pojavil čez noč in kar tako mimogrede zavihtel do takšnega uspeha v svoji disciplini. Warmerdam je stara športna korenina, ki že leta in leta trdo trenira ter spada v vrsto onih najboij vztrajnih športnikov, ki delajo nepretrgoma kakor je na primer znano o Nemcu Harbigu. Kako je Warmerdam v zadnjih letih polagoma, toda stalno napredoval, se da ugotoviti prav do podrobnega.
2e L 1925 se je njegovo ime prvič pojavilo v seznamu svetovnih rekorderjev, ko se je s svojim orodjem pognal do višine 4.18 m. Pri vse msvojem elanu je imel to smolo, da je prišel s svojimi odličnimi rezultati baš v dobi, ko so se pokazali še nekateri hujši od njega in se je moral zadovoljiti celo s četrtim ali petim mestom v ameriški eliti te stroke. Toda mož je delal dalje, leto za letom, dokler se L 1937 ni povzpel do znamke 4.46 m, s katero ali vsaj približno tako je leto dni pozneje osvojil naslov ameriškega prvaka v skoku s palico.
Isto leto je z ameriško ekipo potoval v Nemčijo, kjer pa je prav za prav razočaral vse, ki so ga tako željno pričakovali. Bilo je v Draždanih, ko je bil Warmerdam napovedan kot velika senzacija dneva. Kot mojster mojstrov je vskočil v konkurenco šele takrat, ko je bila prečka v višini 4 metrov. Pri prvem skoku v tej višini je prečko podrl in ker tudi pri vseh naslednjih ni prišel preko nje, je moral odstopiti. Tudi pri dodatnih skokih, ki so mu jih dovolili izven konkurence, \Varmerdam ta dan sploh ni prišel preko onih pogubnih štirih metrov.
Takoj po tem startu so se seveda pojavili dvomljivci, ki so začeli pripovedovati, da njegove znamke tudi v Ameriki niso bile dosežene po pravici. Toda mimo tega
če primerjamo tuje nove stavbe z našimi, vidimo, da se arhitektonsko stališče Italijanov danes prav kakor v preteklosti nagibljs k častitljivi resnosti. Ljubezen naroda se oklepa velikih javnih zgradb, spomenikov in odkrivanja gigantskih ostankov starega Rima. Naš interes za-obsega mesto v celoti. Kako živahne so bile polemike o novem univerzitetnem mestu, o kolodvoru v Firenzah, o Via Impe-riale, o razstavišču E 42!
V tej ljubezni do monumentalnosti smo zares dediči starih Rimljanov. Ti so polagali v mogočno stebrovje Fora, v slavoloke triumfatorjev, v kopališča in templje vso svojo fantazijo in slavohlepnost. Priče tega so tudi njihova gledališča in amfi-teatri. Toda rimske stanovanjske hiše so bile, če izvzamemo nekatere vile bogatašev, dokaj skromne, razodevale so podeželsko arhitekturo in pričale o stavbeni industriji. To se ni izpremenilo niti v času procvita italijanske umetnosti. Nizozemci so odkrivali podnete za svoje krasne slike v domačen življenju in so črpali snov za Venrsko umetnost iz človeške vsakdanjosti. V rimskih, florentinskih, ferrarskih in milanskih šolah so v nesmrtnih freskah slikali zgolj Madone in svetnike.
Linija današnje italijanske arhitekture je že določena in sloni na ideji narodne skupnosti in mirne resnobe.
Današnja italijanska arhitektura je bližja antiki nego vojvodski, rafinirani, čez mero individualni in intelektualni renesansi. Zgodovine arhitekture za časa rimske antike niso določale osebnosti stavbenih umetnikov, marveč se je razvijala vzporedno s političnimi razmerami: od trilitičnih templjev republike do mogočnih obokov cesarskih term. Temu nasproti pa
je ta veliki ameriški skakalec pozneje dokazal Se često, da ma zelo mnogo, saj je stalno dosegal višine 4.40 m, lani pa se je celo pognal na 4.60 m, s čimer je prvič dosegel najboljšo znamko na svetu. Pred kratkim je potegnil še za 11 cm višje, torej do skoraj bajne višine, ki je prav gotovo ni pripisati sreči, temveč je samo plod dolgoletnega in najbolj temeljitega treninga.
• * •
V bojih na vzhodu je padel znani finski športnik Veikko Tuominen, ki so ga
športniki poznali kot enega najuspešnejših dolgoprogašev. Razen na 5.000 m se je letos uveljavil prav posebno tudi na 10.000 m, kjer je dosegel čas 30:07.6, kar pomeni, da je spadal med najhitrejše tekače svoje vrste, ki so se v zadnjem času pojavili na tekališčih.
Med soncem in nevihto
Kakor kaže, bomo to poletje vendarle deležni tudi nekaj vedrine in sonca. Zdaj imamo že tri dni vzdržema lepo, toplo vreme in Ljubljančani, ki so bili v juliju močno prikrajšani za kopanje, s pridom izkoriščajo priliko, da so jih polni bregovi Save, Ljubljanice in Gradaščice. V še večji meri kakor meščan pa se lepega vremena veseli kmetovalec, ki je bil že pošteno v skrbi, da mu bo preobilna moča izpridila letino, ki je tako dobro kazala. V opoldanskih urah je ozračje po navadi zelo soparno, tako da prehajamo v razdobje neviht, kakršne so običajne v pasjih dneh. Tudi včeraj popoldne se je močno pooblačilo in vse je kazalo, da bomo dobili močan naliv, a na srečo je padlo le nekaj kapljic. Cez noč se je zjasnilo ln danes smo imeli spet krasen dan, čist in osvežujoč. Sonca m toplote so zlasti potrebni vinogradi, ki so letos izredno bogato obloženi z grozdjem.
Nevihta, ki se je pripravljala nad mestom, pa se je iznad Ljubljanskega polja pomaknila na dolenjsko stran, kjer so se oblaki izlili med bliskom in gromom. Kakor nam poročajo, je ponekod med dežjem padala tudi gosta ln debela toča, ki je prizadejala precej škode. Kratka nevihta je trajala tudi nad Vevčami in okolico, a naliv, ki je trajal dobre četrt ure, je bil na srečo brez toče.
*
*	Zanimanje Stranke za razmere na živilskem trgu. O velikem zanimanju Stranke za razmere na živilskem trgu priča tudi nenadni obisk, ki ga je v ponedeljek zjutraj napravil Tajnik Stranke Eksc. Serena na Lidu pri Rimu. Nenapovedan je pregledal zelenjadni, sadni in ribji trg, nato pa se je pozanimal še za cene na trgu na debelo. Med inšpekcijo se je sešel s predstavniki lokalnih organizacij in se ž njimi porazgovoril o vseh ukrepih, ki so potrebni, da se zagotove čim znosnejše cene najnujnejših življenjskih potrebščin.
*	Nov podžupan v Milanu. S posebnim odlokom je bil imenovan viceprefekt, inšpektor dr. Ugo Severini za podžupana v Milanu.
*	Novoporočenci romajo v Rim. V mesecu juniju so državne železnice izdale novoporočencem, ki romajo v Rim, 231 voznih listkov prvega, 1452 drugega in 703 tretjega razreda. Ugodnosti za novoporo-čence, ki žele videti Rim, veljajo od 29. julija 1932 to od takrat je glavno mesto obiskalo 292.748 mladih zakonskih parov, med katerimi so bili 3003 pari iz inozemstva.
*	Hrvatska razširja svoje poštne zveze.
Hrvatska je otvorila poštni promet za pisma tudi z nekaterimi drugimi državami poleg onih, s katerimi je bila že doslej v pisemski zvezi.
*	Smrt 104Ietne starke. V zavetišču za onemogle v Bujah v Istri je umrla 104-letna Antonija Dubac, vdova Gardoševa, o kateri smo nedavno poročali. Pokojnica se je rodila v marcu leta 1837. in je vse svoje življenje prebila v marljivem delu za družino. Vse do konca dni se je živo spominjala dogodkov, ki so sredi prejšnjega stoletja pretresali Evropo, in je znala živahno pripovedovati o vojnah in o osebnostih, ki so v njenem stoletju stale v ospredju. Umrla je mirno in spokojno, brez znakov trpljenja, in je vse do konca ohranila vedrega duha.
*	40 kitajskih internlrancev prestopilo v katoliško vero. Apostolski nuncij je te dni podelil zakramente sv. krsta, prvega obhajila in birme 40 Kitajcem, ki so internirani v nekem koncentracijskem taborišču. Zdaj je v Rim povabljen kitajski duhovnik, pater Anton Ta-Hang, ki se je tri mesece mudil med svojimi rojaki v Brescii in je z uspehom zaključil svojo apostolsko misijo.
*	Stroga kazen za prekoračenje policijske ure na Hrvatskem. »Hrvatski narod«
so zgodovino arhitekture v renesansi določali posamezni umetniki, njih osebnosti in njihov stil, kakor je dokazal Venturi v svoji obsežni Umetnostni zgodovini. S tem, da se danes v službi naroda vračamo k zidanju velikih javnih poslopij, se nujno zopet bližamo rimski antiki, ki je takisto izraz podobnega duha in podobne dobe.
Večkrat je imela Italija — predvsem pa Rim — močan vpliv na arhitekturo vsega sveta. Ni treba posebej dokazovati, da je razširjenost cesarske arhitekture šla vzporedno s političnim uspehom Rima. Iz cvetoče rimske umetnostne dobe je pozneje zrasla gotika in iz začetkov »primitivcev« svetovna moč renesanse. Iz zlatega veka je vzšel genij Palladija, očeta evropske arhitekture zadnjih stoletij. Sledili so mu: Bernini, Borromini in vsi italijanski umetniki 17. in 18. stoletja, ki so prenesli slavo klasicizma v Nemčijo, Anglijo, Rusijo in Poljsko, še v 19. stoletju je prevladoval italijanski vpliv v arhitekturi vsega sveta. Opažamo ga na Kapitolu v AVashingtonu in na parlamentarnih poslopjih v Južni Ameriki. V Nemčiji posnema arhitektura od Schinkela do Sempera in Hoffmanna klasične vzore. Poslopja dunajskega Ringa pričajo o istem vplivu in tudi Rusija se je po bizarnih poizkusih z »mednarodno« umetnostjo vrnila k Palladijevim vzorom.
Danes čutimo stremljenje, da bi arhitekturo — in ne samo italijansko — vodili nadalje po stopinjah večne klasike. Pri tem pa ne mislimo nadaljevanja klasičnih form, marveč mora prihajati nova forma iz klasičnega duha in klasične sile. Samo tako se bo italijanska arhitektura izognila težkopadnemu posnemanju antične veličine, renesančne umetnosti ali 19. stoletja.
Hrvatski nogometni prvak Gradjanski
bo z gostovanja na Dunaju pri Vienni, ki je določeno na dan 16. avgusta, nadaljeval svojo turnejo še drugod" po Nemčiji., Najprej bo gostoval v Nurnbergu, v pogajanjih pa je za nastope tudi še po nekaterih drugih južnonemških mestih.
V tekmovanju za srbski pokal, ki je preteiklo nedeljo prispelo do odločilnega srečanja med beograjskima rivaloma, vodi zdaj BSK z eno točko naskoka pred SK 1913 (prejšnjo Jugoslavijo) in Jedin-stvom, vseh iz Beograda. Naslednja tri mesta zavzemajo PAK iz Pančeva, Vitez
iz Zemuna in Bask iz Beograda.
*
2SK Hermes (boksarska sekcija). Redni treningi v torek in četrtek ob 17. ter v nedeljo dopoldne na našem stadionu. Načelnik.
opozarja: čeprav so bile uvedene denarne kazni za tiste, ki se zadržijo na ulici po policijski uri (23), jih je vendar še mnogo, ki se tudi s kaznijo ne dajo naučiti reda. Vsak dan zaprš zagrebška policija celo vrsto ljudi in jih denarno kaznuje, a vendar se število aretirancev ne zmanjša. Zato je zdaj zagrebška policija sklenila, da napravi konec kršitvam policijske ure. Od 1. avgusta dalje mora vsakdo, ki ga po policijski uri najdejo na cesti brez pro-pustnice, odriniti v prisilno delovno taborišče.
Iz Lfublfane
u— Umrl je inž. Pavel Kobler. V Leo-
nišču je umrl v starosti 62 let g. inž. Pavel Kobler, načelnik uprave monopola v pokoju, eden izmed najuglednejših trža-nov iz Litije. Pokojnikovo ime je v slovenski javnosti dobro znano, zlasti so ga cenili po vsem Zasavju, a tudi v Ljubljani je imel še po preselitvi v Litijo širok krog prijateljev. Ko je dovršil študije, je leta 1909. stopil v službo pri ljubljanski tobačni tovarni. Kot zelo sposoben tehnični uradnik se je naglo uveljavil in je še mlad napredoval, da mu je bilo poverjeno tehnično nadzorstvo nad več tobačnimi tovarnami v Avstriji. Tako izkušen strokovnjak je bil seveda po svetovni vojni prvi poklican za ravnatelja ljubljanske tobačne tovarne. Odtod pa je bil premeščen v upravo državnih monopolov v Beogradu, kjer je bil postavljen za načelnika industrijskega oddelka. Ko je stopil v pokoj, se je naselil v prijazni Litiji, kjer je še vedno opravljal posamezne javne funkcije. Tako je bil dalje časa načelnik okrajnega cestnega odbora. Kot velik ljubitelj prirode je imel najboljše stike s slovenskimi planinarji in s kmetskim prebivalstvom. Zapustil je vdovo gospo Anico iz ugledne Knafličeve družine in sestro gospo Kristino Gregoričevo. Pokojnik bo prepeljan z avtofurgonom v Litijo. Naj mu bo ohranjen časten spomin, žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje!
u— Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani poziva cenjeno občinstvo odnosno stranke, da do petka dvignejo pri mesarjih, kjer so se prijavile, nabavne knjižice za meso. Meso se bo v soboto &«e 9. t. m. oddajalo samo na knjižice, na xs.r posebno opozarjamo občinstvo. Mesar.;ki lokali bodo odprti od pol 7. do 11. ure. Stranke lahko dvignejo meso ob sobotah za vse tri mesne dneve. Dalje sporočamo javnosti sklep mesarskih mojstrov, da se. v bodoče meso ne bo dajalo več na up in se z uvedbo novih nabavnih knjižic za meso ukinejo tako zvane knjižice na up, Ki so jih imele nekatere stranke za plačevanje mesa ob mesecu. Javnost naj blagovoli upoštevati okolnost, da mora vsak mesar po odreibi Visokega Komisarijata v naprej odnosno takoj pri prevzemu živino plačati po Prevodu in ni več tistih časov, ko so trgovci mesarjem dajali živino na kredit. Cenjene stranke dalje naprošamo, da pri nakupu pripravijo drobiž, da pojde posel hitreje od rok. Papir za za.vija.ije mesa naj stranke prineso s seboj. (—) u— Nov grob. V Gorenji vasi-Retečah je po dolgi bolezni 3. t. m. preminil bivši pisarniški uslužbenec kurilnice drž. železnic v Ljubljani g. Drago D o 1 i n a r, rojak iz Spodnje Šiške. Pokojnik je zapustil rnlado ženo z dvema nedoraslima otrokoma. Bil je zvest tovariš in marljiv uslužbenec. Ohranili mu bomo blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Kolesarske nesreče brez konca ln kraja. Včeraj so pripeljali na kirurški oddelek 221etno služkinjo Ivanko Križajevo iz Dolenjega Logatca, ki je padla s kolesa in se pobila po glavi. Podobna nezgoda se je primerila Viktorju Bartiču, 44-letnemu ključavničarju iz Ljubljane, ki se je peljal s kolesom po Zaloški cesti in je po neprevidnosti zašel pod avtomobil. Dobil je nekaj nerodnih poškodb po životu.
u— članicam Zveze gospodinj. V četrtek 7. t. m. se odpeljemo z glavnega kolodvora ob 13.36 v Grosuplje. Od tam peš skozi Ponovo vas v županovo jamo. Odhod z Grosuplja nazaj ob 19.46. Vabimo k lepi udeležbi.	.(—)
Rdeči križ fioroča
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22.
Bojanič Olga, Brun Herman, Gerdina Jože, Gorup prof. Ljubo, Kolenc Zinka, Kmetič s. Sekunda, Lončarič Josip, Milo-ševič Vlado, Pekolj Jože, Pfeifer Pepca, Pengov Agata, Rupnik Pavel, Udovičič Justina.
Pošto naj dvignejo: Clemenz Pavla, Pu-harjeva 5/5, Horvat Vida, Valjavčeva 15, Hribar Ivanka, žerjavova 50, Naglič Lenčka, šubičeva 3, Peterlin Zofija, Haj-drihova 16, Pezdir Apolonija, Cesta na Brdo 2, Sotler družina, Prebinova 4/1, Uratnik Edo, učitelj, Salon »Mira«.
Prosimo, da se zglasita v naši pisarni v tajništvu: Majda Stoviček, Sv. Jakoba trg 7/2, in Dušan Bajda, Zibertova 27, »Učiteljski dom«.
Gospod Edvard Lozej, geometer, Livarska ulica, naj se takoj zglasi v naši pisarni.
Rdečemu križu sta darovala gg. Rebolj Staša, trgovec iz Ljubljane, 100 lir, Lov-renčič inž. Zora 50 lir. Plemenitima darovalcema se Rdeči križ najlepše zahvaljuje.
Bs| med uvoženim in domačim krompirjem
Preskrbovalni urad bo prodajal Se druga živila
Tečaji za hišne gasilce
§e£em ur pouka v treh dneh v Mestnem domu
Lfiibljanski tenis v doferlh rokah
Bcris Smer&i in tovariši so poželi prve uspehe izven
doma
Kronika
Iz Novega mesta
n- Ljudsko štetje. Ljudsko štetje v Novem mestu se blaža svojemu koncu in uradniki, določeni za popis prebrvatetva, so že pričeli pobirati izpolnjene popisne pole. Noben izgovor, da kdo ni prejel popisne pole, se ne bo upošteval in vsi prekrška cdredb za izvršitev ljudskega štetja bedo po predpisih kaznovani.
n- Nesreča pri sekanju drv. 13 letni šolar Drago Medvešek iz Novega mesta je doma sekal drva. Nenadoma mu je priletelo debelo pedeno v zgornjo čeljust in mu jo tako poškodovalo, da je moral biti prepeljan v bolnico usmiljenih bratov v KandJJL
n- Ne shranjujte vojaškega blaga. Pred
novomeškim okrožnim sodiščem so se te dni morali zagovarjati Drago in Jože Gril in Jakob Tekavc iz Ribnice, ki so tamoš-nji trgovki Mani ji KlunovlB odnesli dva na kozolcu skrita zaboja^ napolnjena s sa mim vojaški m blagom. Obtoženci so v zabojih iskali živiila, ko pa teh niso našli, so oba zaboja z večjim delom blaga vrnili lastnici. Vsi trije obtoženci so bili pogojno obsojeni na 3 mesece strogega zapora, trgovko Marijo Klunovo pa je zaradi prikrivanja vojaškega blaga prijavil državni tožilec vojaškemu sodišču, ki zdaj edino odloča o siličnih prestopkih.
n— živilski trg je bil v ponedeljek iz redno dobro založen z vsemi potrebščinami, med katerimi sta ponovno prevladovala zelenjava in sočivje. Izredno mnogo Je bilo na trgu stročjega fižola, kumar, zelja, ohrovta, vedno manj pa je solate in zelenega graha. Kljub velikim množinam po-vrtnine je ostala cena še visoka, edino kumare so se pocenile in se prodajajo že po 3 komade za 1 liro. Draga je še endivija, ki stane 0.50 lire glava. Po 8 drobnih k j-maric je 1 liro. Prvikrat so letos prinesli na trg v večjih množinah krompir, česen, luščen grah in vence čebule. Po odločnem posredovanju oblastva se je prodajal krompir po 1 liro kg in je bil ves v kratkem času razprodan. Tudi čebula je bila razmeroma poceni in so se prodajali venci čebule po 1.50 do 2 liri, česen po 1 liro 6 glavic, luščen grah po 3 lire liter. Tudi mlečnih izdelkov je oilo tokrat v dovoljni količini in se je prodajalo mleko po 1.50 lire liter, sladka smetana po 8 lir liter, topljena smetana po 8 lir liter, sirčki po
0.30	lir hlebček, jajca pa po 0.80 lir ko-r. ad. Vedno bolj pa v znamenju bližajoče se jeseni prevladuje na trgu domače sadje, ki se od trga do trga pocenjuje. Prevladovale so še maline, vedno več pa je tudi hrušk, jabolk in sliv. Tokrat zaradi sii-navke in parkljevke ni bilo živinskega sejma, ki je sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu skupno z živilskim trgom.
n— Italijanska vina. Zaradi lanske izredno slabe vinske letine in sedanjega mnogo večjega povpraševanja po vinu je zadnje čase pričelo novomeškim in okoliškim gostilničarjem primanjkovati vina. Zato je novomeška Gostilničarska zadruga po dogovoru z nekaterimi gostilničarji naročila kar cel vagon istrskih vin. Med Lem časom pa je že ena italijanska tvrdka najprej v Kandiji, pretekli teden pa na Glavnem trgu pričela prodajati italijanska vina na debelo in si je oskrbela tudi precej velike zaloge italijanskih vin, za katerimi sedaj prav pridno posegajo novomeški Jn okoliški gostilničarji. Italijanska vina sicer ne vsebujejo toliko našim pivcem priljubljene kisline, vendar so dobro pitna in jih ljudstvo kupuje. Tako je vsaj do nove letine zagotovljeno zadosti vina.
n— Koncertna sezona. Na naš sobotni članek o nujni potrebi poživijenja kulturnih stikov med Ljubljano in Novim mestom se je prva odzvala ljubljanska Glasbena Matica in objavila v nedeljskem časopisju, da namerava prirediti v prihodnji koncertni sezoni tudi v Novem mestu vrsto glasbenih prireditev. Zato je Glasbena Matica tudi pozvala vse novomeške kulturne kroge, ki se zanimajo za koncerte, da stopijo v stik z njo, ker bo edino z uspešnim sodelovanjem med ljubljanskimi in novomeškimi kulturnimi krogi zajamčen uspeh koncertov. Upamo, da se bodo vsi novomeški odločujoči činitelji odzvali pozivu Glasbene Matice in tako omogočili izvedbo nameravane koncertne sezone, s katero se bo brez dvoma razgibalo vse kulturno življenje v dolenjski metropoli.
Aretacije komunistov v Švedski
Stockholm, 5. avg. u. V zvezi z odkritjem tajne radijske oddajne postaje v Ob-boli so oblasti aretirale številne komuniste. Zdi se, da je ta postaja delovala že v zimi
1.	1940. in da je dajaia Rusom informacije o pomoči, ki jo je švedska nudila Finski. Aparat je bil skrit v nekem skladišču lesa in je dobival potrebno energijo iz sosedne električne žage.
MALI OGLASI
CENE MALI
Kdor iš6e BluH >6, ptate
dajanje Za ženitve in L. —.60, za dajanje je L. 20.—. Za vse taksa .60,
OGLASOM
besedo L. —.30, takse k —.60, za Šifro L L—% Najmanjši y.itw<ek Je L> se računa vsaka beseda po L. L—
aH za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek oglaae pa stane vsaka beseda L. —.60, satova aH ss šifro I* 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—
Službo dobi
Besed* L —.60, taksa —60, dajan}« naslova aH m
Pletiljo za rokavice
in Šiviljo za pletenine, ki zna entlati, jprejmam takoj. Nolda Anica. Poljedelska, preje Moškerčeva 13, Zelena jama.	13897-1
Postrežnico
mlado, pošteno, iščem. — Prule 19-11., desno.
13921-1
Plačilna natakarica
ne pod 25 let, s kavcijo, dobi stalno mesto ▼ boljši gostilni, proti mesečni plači in odstotkom. Biti mora zmožna samostojno voditi točilnico na lasten račun. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana«.
13919-1
Kleparskega
pomočnika
za galanterijska dela sprejme: Josip Otorepec, Ljubljana, Za gradom 9. _13927-1
Preddelavca
za kamnolom
iščemo. Prednost ima oni z znanjem italijanskega jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj predde-lavec«.	13924-1
Službe išče
Beseda L —.30, taks« —.60, n dajani« naslova ali iifro C
Medicinka
sedmih absolviranih semestrov, išče primerne zaposlitve. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »cand. med.«.
13916-2
Kuharica
srednjih let, išče mesta t podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«.
13910-2
'Vdikk
1 S O S V f C 2 A E V N £
JUGOGRAF 'K A
fiV./T KtvJK .:
Pouk
Beseda t —.60, taksa —J60. aa dajanje naslova ali ta sfro a a^-s
Klavir in klavirsko harmoniko
pončttje gospa po uspešni metodi. Pride na dom. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.	13671-4
Nemščino
in ruščino
s teorijo poučujem najhitreje po moji najboljši metodi. Pojasnila od 9. do 10. tn od 12. do 15. ure — Salendrova 4 H, K. LJutva.
13785-4
Nemško in rusko
govoriti in teorijo poučujem vse in hitro po moji najboljši metodi. Informacije 9—10, 12—15. Salendrova 4/II. K. Ljutova.
13785-4
Zaslužek
Beseda L —.60, taksa —.60, 2a dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Perfektna
korespondentka
(slovensko, srbohrvatsko in nemško) Seli zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po časn odmerjen zaslužek«.	13672-3
Prodam
Beseda L —.60. taksa —.60.
dajanje naslova ali ta
—» - —
tuto
Električni reso
dvema ploščama in regulacijo, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1010«. 13918-6
Železno napisno
tablo
pisalno mizo, klopi, prodam. Aleksandrova c. 7-II., levo.	13902-6
Vsakovrstni predmeti in klobučevina
za modiste na debelo in drobno: L. Bellini — Trieste — Via Battisti 13.
13891-6
Prodam platno
220 cm široko, ugodna cena. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.	13896-6
Kupim
Beseda i —.60, taksa —.60, naslova (fl ta i
dajanje Btio
MED
vsako količino kupim. — Ponudb« na ogl. odd. Jn-tra pod »Med«.
12217-7
Steklenice
Franz Josef
kupimo. Drogerija Kane, Ljubljana, Židovska 1.
13653-7
Kovčege
dobro ohranjene, usnjene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kovčeg«.
13899-7
Kupim kokljo
ali zamenjam za olje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13895-7
Stanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ta iifro I
Enosob. stanovanje
praktično, oddam takoj enemu ali dvema boljšima, starejšima osebama. Zaže-ljeni uradniM ali upokojenci. Tjrševa c. 91-
13917-21
Stanovanja
Beseda 1 —.60, taksa —.60, ta dajanje naslova ali ta
iifro 1 '
Stanovanje
3—4 sob, s kopalnico, v Ljubljani — tudi izven centra — iščem za september, oktober aH november. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka 48«.
13907-21a
Enosob. stanovanje
veliko, eventuelno s kabinetom, iščem za 1. september. Vzamem tudi mesto hišnika, ne daleč od centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13883-21a
Sobo odda
Beseda L —.60, taka« —.60. anje naslova aH ta
Deset sob
opremljenih in prazfrih na
razpolago, center, samo stalno bivajofim. »Realite-ta«t, Prešernova 54-L, nasproti pošte.	13922-23
Prazno sobo
Z vhodom iz stopnišča, oddam solidni stranki. — Beethovnova ul. t5, visoko pritličje, levo. 13915-23
Opremljeno sobo
oddam dvema osebama t centru mesta. Koman Pranja, Cankarjevo nabrežje 7/fl.	13925-23
Sobe išče
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali ta iifro L 2.—.
Opremljeno sobo
za 2 osebi s kopalnico, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni par«.	13872-23a
Opremljeno sobo
s souporabo kuhinje aH prazno iščem za dve osebi. Poizve se šelenburgova 4, trg. Teheran. 13888-23a
Sobico
s posebnim vhodom išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam 100 lir«. 13903-23a
V najem
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro £ 2.—.
Večje skladisce
po možnosti s pisarno ob Tržaški cesti med Vičem in Brezovico, najamem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogoji in opis«.
13923-17
Posest
Beseda L —.60. taksa —.60. ta dajanje naslova «11 ta iifro L 2<—.
V Šmarje ti
pri Novem mestu
lepem letoviškem kraju čaka na Vas lepa primerna zidana hiša s trgovskim lokalom, 4 velikimi sobami s pritiklinami, velikim obdelanim vrtom, njivami, kjer se lahko rede 4 glave živine. Lepa točka za vsakega. Cena Lir 65.000.— zelo ugodna. Požurite se, da ne bo prepozno.
Rndolf Zore
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
13906-20
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ta iifro 1 U
Adler - Jtmior
limuzina, malo vožena, v brezhibnejn stanju ugodno na prodaj. Oglejte si v Metelkovi ulici 4. 13734-10
Limuzino
štirisedežno, novo, ekonomično, prodam. Novak, Ljubljana, pošt. predal 217.
13914-10
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ta
šifro £
Damsko in
moško kolo
popolnoma novo, elegantne, najnovejše oblike, vsled odpotovanja prodam. Ogledati v sredo od 2. do 4. blagajna kavarne »Evropa«.
13905-11
Novo damsko
in moško kolo
poceni naprodaj. Frančiškanska 10, dvorišče.
13926-11
Pohištvo
beseda L — .60, taksa —.60. za dajanje naslova aH za iifro L
Krasno spalnico
češnjevo, najnovejši model, malo rabljeno, poceni prodam. Pohištvo Gluhak, Brezovica. Pohištvo razstavljeno v zalogi Ljubljana, Flo-rijanska ulica 19. 13898-12
Poceni prodam
spalnico, kuhinje, postelje, omare, mize, stole itd. — Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. _13912-12
Pohištvo
vsakovrstno izvršujem, sprejemam tudi v popravilo rabljeno, prepolitiram na novo. Vzamem tudi na obroke. Povše Avgust, mizar, Rožna dolina, Cesta na Brdo 3.	13901-12
Spalnico
za eno osebo,	kompletno, poceni prodam.	Od 8. do 9. ure. Hišnik	Kino Matica.	13920-12
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova tli za šifro L 2.—.
Reven učitelj
sem sinoči izgubil denarnico z vsem premoženjem na Tržaški — Bleiweisovi — Gosposvetski cesti. Najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	13908-28
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali ta iifro li 2.—v
Trgovski lokal
v strogem centru Ljubljane, iščem za manufakturo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13889-19
Gostilno
v centru mesta takoj prodam. Poizve se: Gostilna Ražem, Moste. 13887-19
Trgovski lokal
v najstrožjem centru, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13911-19 Prostoren lokal
za trgovino ali obrt z eno-sobnim stanovanjem, takoj oddam na Celovški c. 49.
13900-19
Prehrana
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova aH za šifro L 2.—.
Sostanovalko
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13929-14
Kapital
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Tekstilnega
strokovnjaka
s kapitalom 500.000 lir k že vpeljani tekstilni tovar-iščem. Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
Les
13890-16
Kdor posodi
za par dni 1000 lir, dobi poleg obresti nekaj novega manufakturnega blaga, po izbiri. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj posojilo«.	13892-16
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali ta šifro L 2.—.
Popolnoma suha
drva
hrastova, cerova, okrogljači in z bukvo mešana, več vagonov franko Ljubljana ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13886-15
Informacije
Beseda L —.60, taksa —.60, zs dajanje naslova ali ca iifro li 2.—.
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italiianski jezik di. Miknletič Fortu-nat. Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32.	36-31
Razno
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Menjam lire
za madžarski pengo. Kdo* jih ima, naj se javi: Mi-renčičeva ul. 5-1., Moste.
13913-37
INSERIRAJ V nJUTRU"!
Inserati v »Jutru" imajo • velik uspeh •
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je 4. t. m dotrpel naš dragi sin in brat, gospod
JOŽE MIKOLJ
zasebni uradnik
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 6. avgusta iz žal ob 5. uri popoldne k Sv. Križu.
Ljubljana, Trst, Postojna, Brezovica,
dne 5. avgusta 1941.
Žalujoči ostali
Vsem sorodnikom ln prijateljem naznanjam, da je umri danes v Leoniščn moj ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod
inž. PAVEL KOBLER
načelnik uprave monopola v pokoju
•
star 62 let. Leži na Žalah, v kapelici sv. Jožefa, od koder se bo vršil prevoz z avtofurgonom v Litijo v sredo 6. avgusta, ob 15. uri, kjer bo ob 17. uri položen k večnemu počitku na litijskem pokopališču. LJUBLJANA, 4. avgusta 1941.
Kristina Gregorič
Anica Kobler, roj. Knaftič
zena
ITHLVISCOS
CORSO VITTORIO EMANUELE No 37-39
MILANO
Societa per la vendita eselusiva delle fibre tessill artificiali VISCOSA prodotte da:
Družba za izključno prodajo umetnih tkalnih vlakenj VISCOSA, ki jih izdeluje:
S N I A VISCOSA
SOCIETA NAZIONALE INDUSTRIA APPLICAZIONI VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo:
MILANO — Via Ceraaia No 8 Stabilimenti: Prodajalne:
Altessano, Casale Monferrato, Ceriano Laghetto, Česano Maderno, Cismon dei Grappa, Cocquio, Ferrara, Keggio Emilia, Apuania, Magenta, Pavla, Torino Lavorati, Torino Meccanico, Torino S tura, Torviscosa, Varedo, Venaria Reale, Venaria Sol-fnro, Vittorio Veneto, Voghera, Barcellona (Spag-na) Cittž del Messico (Messico), Oporto (Porto-gallo)
CISA VISCOSA
COMPAGNIA INDUSTRIALE SOCIETA ANONIMA VISCOSA Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo:
ROMA — Via dei Sabini No 4 Stabilimenti: Prodajalne:
Concorezzo, Cusano Milanino, Este, Gragnano, Napoll, Padova, Pedrengo, Ranzanico, Rieti, Roma, Terni, Collestatte, Torino.
SOCIETA ANONIMA ITALIANA PER LE FIBRE TESS1LI ARTIFICIALI GIA CHATILLON Sede Sociale e Direzione: Sedež družbe in ravnateljstvo:
MILANO — Via Conservatorio No 13
Stabilimenti: Prodajalne:
Castiglion Dora, Ivrea, VercelH, Kho, PogBano, Motta S. Damiano, Trino Vercellese, Apuania, Novara.
J. Esteven
22
SKRIVNOSTNA KRCNA
Nato sem utipala šop papirjev, in za trenutek mi je sapa zastala ob misli, da so nemara... Ne, bil je samo sveženj pisem. Povezana so bila z vrvico, in ker prvotnih ovitkov ni bilo več, mi je oko nehote obstalo na zgornjem pismu. Na prvi pogled je bilo videti, da je od dekleta in tako v oblikovnem kakor v pravopisnem oziru nekaj strašnega. Pričenjalo se je takole:
»Dragi Rage, tvoje lubeznjivo pisemce iz bolj-nišnice me je zelo razveseljilo in mi je obenem dokas, da se po tistem poboju že boljši počutiš.
Vedi, da___«
Tu je bila stran pri kraju; če bi bila hotela čitati dalje, bi bila morala odvezati vrvico in obrniti list.
»Analfabetka!« sem pomislila. Takšen način pisanja je bil prav tisti, ki bi ga bila pričakovala od dekleta na fotografiji. Toda »boljnišnica« ? In »poboj«? Obrnila sem sveženj; in kar sem zdaj zagledala, me je tolikanj osupnilo, da sem pri tisti priči pozabila fotografijo in pismo.
V oči sta mi planili dve risbi; že na prvi pogled sem spoznala, kako neposredno zadevata mene in mater. Prva je bila načrt gostilne in njene okolice. Kazala je hišo, stranska poslopja in mlin. V skrajnem levem kotu je bil z rdečilom začrtan krog in pod njim besede »Gervaisova bajta«. Lega brvi čez potok je bila zaznamovana, prav tako tudi raz-
dalja od gostilne do mlina, ne vštevši raznih znamenj in črt, ki jih nisem razumela.
Druga risba je kazala notranjščino hiše, vsako nadstropje posebej, od kleti do podstrešja.
Pokleknila sem h kovčegu, moj sum se je izpre-minjal v bolestno gotovost. Toda mimo nedoločnega občutka, da pomeni vse to nevarnost za nas, mi je bila stvar dokaj nerazumljiva. Vendar se mi je zdelo važno, da odkrijem vse, kar je mogoče, zdaj, ko je prilika za to; in tako sem jela znova brskati po kovčegu.
Tedaj mi je zadela roka ob predmet, ki sem ga neutegoma potegnila na svetlo. Bil je samokres kalibra 38, s tokom in pasom za naboje. Ker sem bila že na večer Claveringovega prihoda opazila v njegovem žepu samokres, me to odkritje ne bi bilo osupnilo, ko bi ne bila videla, da samokres ni isti. Dobro sem se spominjala ploščatega kopita avtomatske pištole, med tem ko je bil to revolver na bobnič.
Recimo zdaj, da utegne spodoben človek potovati s samokresom, a dva samokresa sta že dokaz poklicne potrebe. In ko sem privlekla iz kovčega podolgast predmet s petljo na enem koncu, se mi je zazdela stvar še bolj poklicna. Videla sicer nisem bila dotlej še nič podobnega, a kriminalnih romanov sem bila prečitala dovolj, da sem uganila, za kaj gre. Pošten človek utegne potovati s samokresom in, ako je v teh rečeh posebno natančen, celo z dvema, toda kaj malo verjetno je, da bi jemal mimo samokresov tudi še pendrek s seboj!
Z drhtečo roko sem ga položila zraven kovčega
na tla. Jermen na enem koncu je bil črnikast in dokaj mehak, kar je očitno pričalo, da je že mnogokrat služil svojemu namenu. V glavi se mi je zvrtilo. Vznemirljivo pismo, ki je govorilo o poboju in bolnišnici, načrti gostilne, veliki samokres, pendrek ... Clavering je začenjal dobivati relief: bil je gangster ali obupanec, zmožen vsakršnega brezumja, ki se je pod zlagano krinko vrinil v našo gostilno, bržkone z namenom, da položi roko prav na denar, ki je bil ponoči ukraden.
Sveženj s pismi je gotovo skrival v sebi ključ uganke. Znova sem ga vzela v roko in jela razve-zovati vrvico.
Tedajci pa se je začul s praga glas, ob katerem mi je kri zaledenela v žilah.
»Težko bi bilo trditi, da niste podjetno dekle, gospodična Ana.«
Okrenila sem glavo in zagledala Claveringa, ki je stal na pragu z očmi podobnimi dvema rdečkastima ahatoma, z usti skrivljenimi v izraz trde strogosti.
Vstopil je in zaprl vrata za seboj.
xm.
CLAVERING GOVORI
Mislim, da je bil trenutek, ko je Clavering stopil v sobo, eden najstrašnejših v mojem življenju. Bilo mi je, kakor bi planil proti meni grozoten val; nato se je zrušil name.
»Ste čitali ta pisma?«
»Ne... res jih nisem čitala...«
Pogledal je na vrvico, s katero so bila povezana.
»Niste utegnili, kaj?«
»Dobro vzgojena ženska ne Sta pisem drugih ljudi, gospod Clavering.«
»Toda... ali se po pravici tako imenujete?«
Moj položaj ni bil takšen, da bi smela vzrojiti, vendar sem ga zgovorno ošinila z očmi.
»Kaj pa tole?« Z brado sem pokazala na orožje, ki je ležalo na tleh.
»S kakšno pravico šarite po mojih kovčegih?« me je točno zavrnil.
Skušala sem mu nepremično gledati v oči, dasi sem se čutila spričo njegove visoke postave, ki je štrlela pred menoj kakor stolp, ter samokresa in pendreka, ki sta ležala med nama, zelo majhno in nebogljeno.
»Snoči je bil tat v gostilni, gospod Clavering.«
»Res?«
»Da, da. Denar, ki ga je Buck našel, je ukraden.«
»Kaj vam je vdahnilo misel, da sem ga ukradel jaz?«
»Nekdo ga je moral ukrasti. Sobo gospoda Gilla sem že preiskala.«
»In zdaj ste počastili mojo. Razumem.« Obras se mu je nekoliko zjasnil, in spreletel ga je eden njegovih prizanesljivih nasmeškov. »Moja zbirka spominkov vas je prestrašila, kaj?« Tako govoreč je s koncem stopala nalahno dregnil v orožje. »Vsak ima svojega konjička.«
»In ta načrt gostilne?« sem vprašala, čuteč se nekoliko ohrabreno.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jtttza« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot taskarnarja Fran Jeran. — Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi y Ljubljani.