. ,.J o . ,, . « , \ innn a Je na predlog g. Seidla enoglasno sklenol 4000 fl. na posodo 7zcti in okrajne doklade mariborskej Politicni ogled. Avstrijske dežele. Mariborski okrajui zastop branilnici zasta^iti; skoda, da se 7 ,,MaiburgerZeitang-i" ni natanjse izpovedalo, zakaj se bo 4000 fl. porabilo? Ho5e se nam zdeti, da je nia riborski okrajni zastop prvi 7 Spod. Štajerju zlezel med dolžnike, česar slo^enski odborniki goto^o uiso kri^i, ker 7 celem zastopa nobenega ui. — Na Dnnaju so se naši ministri porazumili med seboj tako, da bo no7a nagodba z Ogeisko kmalu doguana, 5e bodeta obad^a drža^na zbora mini8trom pritrdila; Magjari pra^ijo, da jo to zadnja jiho^a beseda. No, če je to resnično, tedaj je ta beseda za naa jako draga; kajti nas bi potem takem 7eliko 7ečje placilo in bieme zadelo, kakor pa Magjare; dunajskega drža^nega zbora liberalnonemški poslanci bodo morali ali 7 britko jabelko no7e nagodbe 7griznoti, ali pa zgubijo s^oje sedanje ministre in z temi brž5as tudi 87ojo gospod8t70: 7se kaže, da se glede znotranjib zade\r bližamo odloSilnim dne^om! Bog daj, da bi se odIo5ili ua korist in slavo cele A^strije! To je tem bolj želeti, ker se tudi 7 našib zunanjib zade^ab utegnejo kmalu vršiti neizmeino 7ažne re5i. Na to je opomnil minister Andrassy s^oje to^arae; rekel je, da ategne kmalu potrebuo biti celo armado pod orožje sklicati in da se mu 60 milijono7 mora takoj na razpolaganje pripraviti; za 200.000 jugoslo^anskib begunce^ se je državna podpora podaljšala do 31. maja, ker še neki ne kaže z 70Jsko jih spra^iti domo7, za kar se pa bojda 71I0 pripra^e delajo; go^ori se, da boče A^strija od sultana dobiti dovoljenja Bosnijo in Heicego^ino zaaesti in ondi mir in red z pomo5jo a^strijskib 7ojako7 u^esti; dalje se poroča, kako geueral Rodi5 7 Dalmaciji trdnja^e in 7ojake ogleduje kako pri Sisku zbirajo 25.000 mož, ki bodo imeli nad Kostajnico in Gradiako marširati 7 Banjoluko, in naposled, kako se nanieni 7 Sedmograškem nasta^iti 50.000 mož in mesto Kailsburg (Erdeljski Beligrad) z šancami obdati in spremeniti 7 trdnja7o, kakorsna je lani bila Ple^na. — Dunajski drža^ni zbor je sklenol čisti dobodek pri hranilnicah, posojilnicah, za7aro7alnih društvih itd. z 10 ali 5 °/0 obdačiti. — Na Ogerskem se že pripra^ljajo na no7e 7olit7e, ki utegnejo jako ži^ahne biti. Tako Z7ani ,,združeni uporniki" hočejo sedanjo Tisza-je7o ministerstvo podreti. — Kri^ošijanci 7 Dalmaciji se zopet upirajo^ no7a5enju za deželne brambo7ce; jibovi sosedi Crnogorci pa postajajo a78trijskim 7ojakom na raeji so^ražni, neda^no je Srnogorska krogla zadela 7ojaka na straži in ga mo5no 7 nogo ranila. V Reki ali Fiumi je fabrika, kder se izdelujejo straho^iti torpedi; Rusi in Angleži so jih marlji^o kupo^ali, toda sedaj je 7lada iz7ažanje tega straanega bojnega orodja prepo^edala in torpedo7 za naše cesarst70 naročila. — V Požegi ua Hiratskem annjejo no7O skofijo, ker je zagrebska nadskofija pre^elika. Iz Zagreba se bo tje presta^ilo 6—10 kannniko? z no^im škofom 7red, katerega bo zagrebski nadškof imeno^al in blagoslavljal. Vnanje države. Pričeti razgo^ori med papežem Leonom XIII. in nemškim cesarjem, da bi na Nem- škeni cerkvena borba pienebala, se nadaljujejo; mnogi že upajo, da se bo posrečilo zaželjcno po- razumljenje. Cesar Viljelm je zopet ja7no pokazal, da stoji trdno na ruski strani; te dni je 87ojim  generalom rekel: da s^ojega stričnika t. je ruskega  carja ne bo zapustil brez podpore, tudi je temu  poslal najvišji pruski orden t. j. zlato z^czdo z  podobo kralja Friderika II. Bismarku je nekoliko bolje, 7endar ga zastopajo 7 njego^ib ministerskih  poslib 3 od cesarja imcnovaui namestniki. Nemški  katolicani pošljejo 15. maja 150 odličnib mož t  Rim sv. Oeetu čestitat in se niu poklaujat. —  Pruski gcueral Moltke je bil na Dansko poslan in je S7ojo reč dobro opra^il. Danci bodo pri Kopen- hagenu zbrali 87ojo 7ojsko in 7 z^ezi z Š^edi vred zabranili Angležem pristop 7 Baltiško morje, 5eš uaj se Anglež z Rusom ra^sa in ka^sa kder bodi drugod, le ondi ne. — Francozi so močno 7eseli s^oje 87eto7ne razstave 7 Parizu in pozabljajo, da jih je žo 50 milijono7 stala; siccr pa čudo^ito srečno gospodarijo; dnigo leto bodo dače drža^nej blagajnici dale čez 1 milijon 7e5, kakor bo za  drža^ne stroške treba, čera^no so se nekateri  davki zmanjšali. Tako stoji reč na Fiancoskem  komaj 8 let po strašnib zgubah 7 nesrečni 7ojski,  pri nas 7 Avstriji pa je od nesre5uega leta 1866. minolo 12 let, pa se čedalje bolj pogreza^amo 7 dače, dolgo^e, 7ečje stroške in 7 siromaštvo ! — Na Angleškem se je priSelo veliko gibanje med priprostim Ijudst7om ter 7 ja^nih zborih in taborjih ugo7arjajo namenjenej 7ojski zoper Rusijo; do kra- ljice in ministro7 pa odpošiljajo prošnje, naj ti ne privolijo 7 toliko ne^arno, za angleško rokodelst^o,  fabrike in kupčijo pogubno krvi preli^anje za^oljo  turških di^jakov. Irski katoličani ao 7 Dublinu  sijajen zbor obbajali in sklenoli, delati na to, da  se tudi katoliškim solam in 7seu6iliščem daje drža^na podpora, a ne samo protestantskim. — V Mebiki 7 Ameviki imajo zopet i-e7olucijo. Turške homatije. Rnski cesar in celi narod je močno žaljen, da Angleži branijo sklenjeni mir z Turkom izvršiti. Angleži tirjajo: Bolgavija sme le do Balkana segati, Tesalija in Epir se mora Gikom, ki vso roke 7 turški 7ojski križem držali, prepastiti, Crnogorcem se le nekaj malega zemlje  do^oli, Srbiji tudi ne 7eliko in ta bi morala še dalje sultanu podložna biti, Macedonija in večji del Bolgarije bi naj ostal Turkom, Besarabije ne  8me Rus pridobiti \n tudi Batuma 7 Aziji ne, iz-  go^orjeno plačilo bojnib stroako^ se od Turko7  ne sme tirjati. Toliko tirjajo Angleže od Ruso7, 5e jitn ti ne pritrdijo pa je boj neizogiblji^. Tirjat^e so tako silne predrzne in nesramne, da je rnski poslanik grof Su7alo7 zapustil London, se 7rnil nad Berolin 7 Petrograd k ruskemu carju. da mu o 7.sem natančno poroča. Kaj bo sedaj ruski car rekel, od tega iniamo pii5ako7ati — mir ali boj.  Angleži in Rusi se neprenehama pripra^ljajo nanj. V Solunu nabirajo Angleži grških in mohamedanakih prostovoljcev, jih orožajo in takoj odpošiljajo vstajnikom v Rodopskib planinah, indijski vojaki so sc že pripeljali v Sucz in Said in bodo bržčas Egipt zaseli. Veliki knez Nikola je torej prav imel, ko je ruskej gardi pred svojim odbodom djal: ,,otroci, jaz moram sedaj domov, vendar, 6e nam napovedo Angleži boj, bodem kmalu zopet med vami". Silistrijo so Turki prepustili Rusoib, Batuma, Varne in Sumle pa še ne; Rusi so torej Pravad zaseli in Sumlo od vseb strani zajeli. Iz Rusije vre vedno več vojakov, po kopnem in po morju se dovaža streliva in živeža; v Bolgariji so pri6eli novačenje in bodo izbrali 18.000 novincev. Srbom so doposlali mnogo denarjev za bojne priprave, ter jim ukazali prodirati iz Leskovaca v Vranjo, Giljan in Prištino; pri Giljanu je prišlo do bitke z Arbanasi, ki so bili tepeni; črnogorci se utegnejo ob Tari spopadnoti z Turki; V Ameriko so pa Rusi odposlali na nemški ladiji ,,Cimbria" 600 mornarjev in 60 oficirjev uakupovat bitrih ladijij roparic, 6 so jih že kupili. V Rumuniji delajo 3 utvrdjene taborje za varstvo stez iz Rusije v Bolgarijo. V Izmidu blizu angleakega biodovja bil je strašen potres, več inobamcdanskih cerkva se je podrlo in mnogo ljudi je smvt storilo : turaki sultan zopet miali Carigrad zapustiti ter se preseliti v Bruso v Aziji. Okoli Caiigrada ae ima 90.000 vojakov. Tem nasproti stoji pod generalom Totlebenom 120.000 ruskib junakov!