Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
lakaja v L]nbl]anl vsak torek, četrtek in soboto.
Nuoiniu za avstro-ogrske kraje ca celo leto 14 K, za pol leta 7 K, xa četrt leta 3’50 K, meiečno 1’20 K; za Nemčijo ca pol leta 7'90,za četrt leta 4 K j za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K.
Nudmm fttavllka IB v.
Reklamacije io peitniae preit«. Mefranklrana pisma »e »prt-(eMkje. Btktplll ie ■« nanjo, |UwnlL biiUpu petik-viitia (tiriu 81 mm) n takrat 10 fia„ Tiikrat pe togem«.
72. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 17. julija 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne požiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: UpravniStvo 'Rdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11.
Karoko.
V severni Afriki te zopet nekaj smodi. Ni še davno, da je bil svetovni mir v nevarnosti radi Maroka, da so si prišle evropske države v lase radi konkurence in da so se komaj pobotale; ni ie davno, da so se evropski čuvaji svete legitimnosti blamirali, ker so morali slovesno priznati <a sultana človeka, katerega so malo prej razglašali za roparja in tolovaja. In zopet je Maroko na dnevnem redu. Da je kaj izpremembe, je prišla zdaj Španija do prepričanja, da mora poseči v tnaročanske zadeve, seveda «za varstvo svojih interesov*.
Španija je bila nekdaj mogočna država, saj se je Karol V. lahko bahal, da solnce nikdar ne zaide v njegovi državi. Toda tisti časi so minili in današnja Španija je komaj žalostna senca nekdanje. Klerikalizen, ki se nikjer, niti v Avstriji, ni mogel tako vgnezditi in si pridobiti tak vpliv kakor na Španskem, je spravil deželo na kant. Država je zadolžena da je strah, med prebivalstvom pa je revičina brez primere. Nikjer drugje ni toliko menihov in — toliko beračev kakor v Španiji. Cez glavo bi imeli opraviti, če bi hoteli nekoliko povzdigniti izobrazbo in odpraviti bedo. Toda v kapitalističnih državah, če so Se tako zanemarjene, imajo druge skrbi. Namesto doma, hoče Španija varovati svoje interese v Maroku.
Madridska vlada ima seveda «vzrok» za svoj nastop. Ampak previdnejši ljudje vedo že davno, da so taki vzroki navadno pretveze. Po oficielnih poročilih so krivi domači Kabill, ki so povzročili nemire ter napadli Evropejce. Toda nihče ne pove, kdo je dal Kabilom povod za nezadovoljnost In vendar ni domače prebivalstvo dežele iz samega veselja do boja nezadovoljno. Kapitalistična kolo-
nialna politika prinaša povsod enake sadove; tuji kapitalisti se bogate, domače prebivalstvo pa pro* pada. In če noče več mirno prenašati gospodar* skega izkoriščanja ter političnega zatiranja, se pravi, da so odporniki hudodelci in da jih treba vgnati v kozji rog.
Španske operacije so se že pričele in lahko se zgodi, da se razvije iz tega prava vojna. Treba se je torej na vsak način poučiti o dosedanjih do* godkib, o katerih se je poročalo sledeče:
«Heraldo» javlja iz Melile, da so Mavri dne 9. t m. dopoldne napadli sedem španskih delavcev, ki so delali pri mostu čez Sidj Muso, ter so ubili štiri delavce, enega pa ranili. Guverner je odšel na čelu vojaške čete na mesto dogodka. Iz Melile se vidijo goreča beduinske vasi in se sliši streljanje iz topov in pušk.
Iz Melile so prišla badalje sledeča poročila: Dne 9: t. m. ob 5. popoldne so prinesli semkaj mrtvega častnika in več mrtvih vojakov. V boju so bili ranjeni: En stotnik, en poročnik in več kakor 30 vojakov. Vjeli so 18 Kabilov, ki so imeli v bitki 4000 mož.
Topništvo je zravnalo z zemljo vasi plemena Mobuka. Ker se Kabili upirajo in ker so močnejši, se je poslala bojnim četam vojaška pomoč. Sodi se, da je bila bitka zelo vroča. Po zadnjih vesteh je general Murina brez velikih težav zavzel Kazbah Xador. Kabili, ki so napadli Spance, so bili strogo kaznovani. Zvečer so prinesli še enega ranjenega častnika v Melilo.
Poročila iz Madrida naznanjajo sledeče: Minister za notranje zadeve je dejal, da opravičujejo dogodki v Melili varnostne odredbe. Ministrski svet se bo moral posvetovati o resnih korakih. List <Momdo> pravi, da so dobili častniki, ki so na dopustu, ukaz, da naj se takoj vrnejo k svojim četam.
Zadnja vest najbolje dokazuje da bi se na Španskem res radi zaleteli v pustolovščino.
PODLISTEK,
In sopet Capitollum.
(It J. S. Macharjeve knjige «Rim».)
Zopet pozdravljam torej z božajočim pogledom melanholični obraz Marka Avrelija, imperatorja. Sam sem. Zjutraj pri zajutrku sta se zglasila dva gospoda pri Frfiulein Anna Huber; Sofija Petrovna jima je stisnila prisrčno roki, ni niti za-jutrkovala in je odšla ž njima «za ves dan».
In meni tako prija prostost. Sofija Petrovna me sicer nikakor ne ovira na najinih skupnih izletih; gre kamor hočem, postoji kjer hočem, podvrgla je popolnoma svojo voljo moji in se drži na las najinega beaelkega dogovora — res, vse je res — fes pa je tudi, da nje duSa ne vživa v tem mestu tega, kar moja. Gleda, res da gleda, vprašuje po tem in onem, razlagam ji, njene misli pa hodijo po drugih potih in jaz čutim, da bi lahko hodila za menoj prav tako udano, pa tudi prav tako brezbrižno po Du-naju nli Berlinu.... Zato pa se čutim svobodnega, ker sem naenkrat sam, odrešen vezi, ki me &e teže bolj kakor senca, pa vendarle odrešen.
Vstopim v kapitolinski muzej.
Svojo zgodovino ima. Papež Sikst IV. (1471) Je napravil iz kapitolija zbirko umetniških spominov •»esta in daroval semkaj antike, hranjene doslej v papeški palači. Kakih sto let pozneje je pomnožil *birko Pij V. — sramežljivi mol je poslal semkaj •* Vatikana množico soh, ker niso bile dovolj
oblečene. Sinovec Klementa XI. je zbiral poprsja rimskih cesaijev, pesnikov in filozofov, ko pa je bila tako popolna, da si ni bilo želeti bolje — jo je prodal za 600.000 skudov v tujino in začel zbirati iznova; kar je dobil v roko, to je danes na Kapitolu. Benedikt XIV. je kupil od vojvode mo-denskega najkrasnejSe kose iz tivolske vile Hadri-anove iu je dal tako muzeju današnjo obliko. Napoleon je odpeljal velik del zbirke v Pariz, restavracija jih je vrnila Papežu v Rim. Gregor XVI. jih je proglasil za imetek rimske občine in to so Se danes. Na srečo so imetek mesta — kdor je videl obupno stanje vatikanskih in lateranskih zbirk, razume, kako milosrčna in skrbna je bila usoda antiki, vsaj tu ...
Prehodim dvorišče, stopam po dvoranah v pritličju, hitim navzgor v prvo nadstropje — morda niti ne živim, le vidim in gledam in vem, da bi živel rad Se sto let, Se sto let lahko tako gledal in ko bi umiral, bi obžaloval, da ne traja življenje ie sto let, da bi mogel Se vedno gledati ...
V zmagoslavnem, samozavestnem in hladnem miru stoje tiriapuščine profilih vekov. Sohe, so-šice, torza, poprsja, sarkofagi, reliefi, stebri, ornamenti, mozaiki — in človek gre, nenasičen enega, gleda že drugo, začne ogledavati in se hipoma obrne, stopi korak dalje in se vrne štiri korake nurjij — živi, ne živi, gleda in ne vidi. Mramorji vseh barv, bron, med, železo — vse to žari godbo, diie barve, govori tisočletja. Dotaknem se s prstom
Socialna demokracija v Bosni ln Hercegovini.
Izvirno poročilo »Rdečega Prapora».	Dalje.
V pondeljek 28. in torek 29. junija je imela socialna demokracija Bosne in Hercegovine svoj prvi redni zbor, katerega se je udeležilo 87 delegatov. Izven Sarajeva je bilo zastopanih 10 krajev. Prvi dan so ves dopoldne gororili zunanji zastopniki, kar je umevno, ker so bosenski sodrugi želeli, da ne bi slišali od njih le navadnih pozdravov, temveč tudi njih mnenje o raznih aktualnih vprašanjih. Tako se razlaga tudi dejstvo, da so zlasti oni tuji sodrugi, ki znajo hrvatsko, oz. srbsko, pozneje posegali v debato o dnevnem redu.
Prvi je govoril poslanec in delegat Antonin N črnec:
Odkar se je Bosna okupirala, se v položaju kmetov ni nič izboljšalo, prej Se poslabšalo. Z ustanovitvijo agrarne banke bi se imeli izročiti najhujšemu oderuštvu. Deželi hočejo dati ariitokratično-plutokratično ustavo. Bosna se mora pa pridobiti demokraciji in v svojem delu se lahko popolnoma zanašate na nas. Tudi mi smo štirideset let prenašali vse brutalnosti, a danes smo vendar najmočnejša stranka na Češkem. Skupno bomo iz Avstrije napravili sposoben dom za vse narode. (Burno odobravanje.)
Dalje je govoril poslanec
Ferdinand S karet:
Kar ima delavstvo v Avstriji politične svobode in gospodarskega napredka, je morala priboriti socialna demokracija. Velike važnosti je bilo, da so pri nas stranka in strokovne organizacije vedno skupno delovalo. Petnajst let smo se borili za splošno volilno pravico, policijske sablje in konjska kopita smo okusili, a zmagali smo vendar. Naša moč je bila organizacija. To si morate vstvariti tudi v Bosni in Hercegovini, a kadar boste potrebovali naše pomoti, jo boste našli. (Glasno ploskanje.)
nohta na palcu gigantskega Marta in ne čudil bi se, ko bi se Gradivus zganil in bi začul roganje kovinastih ploščic njegovega oklepa — saj sem se ga dotaknil le zato, da bi se prepričal, da živim tudi jaz, da stojim med njimi in disem zrak, ki ga dihajo oni!
Stojim pred grško Afrodito — kapitolinsko Venero jo imenujejo Rimljani — iz pen rojena je
odvrgla obleko in stopa v vodo in ko bi
ne bil prišel postrežljivi stražnik in obrnil sohe, opozorivši me na linije njenih ramen — človek bi videl v resnici tudi zelenkasto morsko vodo v katero se ravnokar pogreza bela noga...
Ta dedec me je v resnici prepodil od nekod ... Nadaljujem svojo pot, sedaj trezno in nekako kritično. Amor in Psyche ... Leda z labodi ... In zdi se mi, da taksen mramor lehko pove današnjemu človeštvu, kaj mu je bila nekdaj ljubezen. Knjige ne več, ker jih čita z meglenim in senzacije željnim očesom današnjih dni. Tann-bftuser je ubežal iz Venerine gore, bil v Rimu in se spokoril, toda ni našel ne miru, ne odpuščanja in srce ga je gnalo nazaj k Veneri... Najde jo neizpremenjeno, sam pa se je bil tako izpremenil, da je ni spoznal več, ne ona njega — bil je v Rimu...
Amor in Psiche ... propast zija nad onimi dnevi in našimi, med ono ljubeznijo in «ljubeznijo« našega časa... Miljoni življenj pogubljenih in izgubljenih, histerične žrtve blaznic, samostanov, bolnišnic in vse to sadovi krive, surove in brez-
Oragiša Lap če vi C:
Kakor je kapitalizem našel pot v Bosno in Hercegovino, jo je moral najti tudi socializem. Kakor v drugih deželah, bo tudi tukaj socialna demokracija izvrševala svoje kulturno poslanstvo. Nikjer se niso tako ohranili fevdalni ostanki kakor v Bosni. Balkanske dežele so postale predmet evropske kolonialne politike. Anahronizem je, če se hoče bodoča bosenska ustava postavljati na konfesionalno podlago. Okrepčajte svojo organizacijo, pa se bodo morala tudi Vam odpreti vrata parlamenta. Lasalle je imel za svoje društvo v Berlinu komaj 35 članov, zdaj daje Berlin socialni demokraciji nad 400.000 glasov. (Viharno odobravanje.)
Emanuel Buchinger:
Mi ne pozdravljamo Bošnjakov in Hercegovcev kot nove sodržavljane, temveč kot proletarce, ki imajo z nami enake interese. Lahko bi vam dolgo pripovedal o Kalvariji, na katero je korakalo ogrsko ljudstvo. Tistim, ki hočejo zdaj •reševati* bosenske kmete, imajo ogrski kmetje zahvaliti, če so danes brez strehe in če morajo begati v Ameriko. (Živahno pritrjevanje.)
Vilim Bukšeg:
Bil je čas, ko smo se bali, da ne boste imeli dovolj moči za vstrajen boj proti brutalnim nasprotnikom. A prestali ste krizo in danes vam od srca čestitamo k ustanovitvi stranke. Avstrija je napravila v Bosni nekoliko kulturnih oaz, ampak čim prestopi noga zemljišče Sarajeva ali Ilidža, je že v kraljestvu brezpravnosti. S klerikalizmom hočejo vkoreniniti reakcijo v Bosni, a socialna demokracija je poklicana, da premaga ljudske sovražnike. (Burno pritrjevanje.)
Etbin Kristan.
Bosenski silniki so si gotovo domišljali, da so sila modri, če prepovedujejo socialno-demokratično ime, misleči, da ni na svetu, kar nima imena. Toda tndi ta modrost je bila le slaba kopija slabih vzorov. Tudi pri nas se je enkrat dekretiralo, da preneha socialno vprašanje pri Podraoklih, a kakor se v Avstriji socialno vprašanje in socializem nista zmenila za češko-saksonsko mejo, tako ju tudi Sava ne zadrži. Marsikaj bi bilo bolje, če bi se gospodje, ki vas «uničujejo», nekoliko učili, da bi vsaj razumeli, kaj je socializem in kaj hoče socialna demokracija. Naš boj je namenjen edino kapitalizmu. Toda če vidimo, da je država organizacija kapitalizma, da služi militarizem ne domovini, temveč kapitalizmu, da ni klerikalizem oskrbnik nebeškega (izveličanja, temveč kapitali-
obzirne krščanske morale —• priroda plača človeštvu s strašnim denarjem strahoviti strup iz Indije, ki ji ga je dalo v napoj.
Vstopim v dvorano imperatorjev.
Antični Rim je zavladal svetu in spojil vso svojo silo v roki enega samega moža. Hotel je živeti brez odgovornosti, uživati brez skrbi in ustvaril si je novo formo države — cesarstvo. Usoda rimskih imperatorjev pa ni bila nič manj nego vredna zavisti. Velikanska naloga, silni boji doma, silni boji na mejah — življenje Avgusta, Tiberija, Vespazijana, Tita, Trajana, Hadrijana, Marka Au-rela, Severja pričajo o tem. Zraven tega tipa cesarjev — državnikov stoji tip cesarjev — blaz-nikov: Caligula, blazen z bleski genialnosti, Nero, žrtev umetniških aspiracij in hrepenenja po nesmrtnosti, Domitian, žrtev strahu in skrbi, Commodus, ki se je rodil vsled krute igre usode s cesarskim sinom, Caracalla, ki bi bil lahko izboren tribun legije, Heliogabal, nesrečni hermafrodit in umetnik uživanja — vsi, povzdignjeni v zavratne višave moči, so izgubili duševno ravnotežje, uničevali vse, kar je dosegel njihov pogled, večno žejni krvi in nikdar nasičeni, dokler niso bili strmoglavljeni v strašni purpur; prokletstvo je postalo edini epi-teton njihovega imena... Tretji tip so bili cesarji vojščaki. Malokdaj so prišli v Ria, nekateri niti enkrat v vsem svojem trudapolnem življenju} branili so meje imperija proti prebujajočim se narodom barbarov, od legij izvoljeni, običajno tudi od njih odstranjeni — vendar je nekoliko postav med njimi, ki dokazujejo, da bi tudi ta vrsta imperatorjev lahko zadržala propad starega imperija, ako bi ne bila nastala notranja kriza, ne umrla antika vsled strupa iz vzhoda, Glavdius II., Avrelijan, Probus in največji izmed vseh Dio-kletian ...	Utije	prih.
stičnih interesov, da je policija, pravosodje, nauk vse v službi kapitalizma, vse v boju proti osvoboditvi delavstva, tedaj moramo pač kapitalizem prijemati za vse rogove in bojevati se moramo na vsakem polju, kjer srečavamo nasprotnika. Vsako vprašanje, ki se tiče svobode, čaka na organizirano delavstvo, da ga reši. Tako je tudi z jugoslovanskim vprašanjem, ki je za buržoazijo vprašanje vlade, za nas pa vprašanje pravice. Mi hočemo vedeti, kako pridemo najlažje do višje kulture, ki nam je potrebna za osvoboditev in na tem temelju bomo našli pot iz sedanje zmešnjave na slovanskem jugu, pot, ki je našim nasprotnikom nepristopna. (Viharno odobravanje.)
Popoldne se je debata največ bavila s programom stranke ter se je nadaljevala tudi še drugi dan. Vodstvo stranke je že lani meseca novembra izdelalo načrt programa, ki se jo naslanjal na švicarski vzor. Pokazalo se je pa kmalu, da je to bilo delo naglice, ki ni moglo zadostovati razmeram. Novi program je v načelnem delu sestavljen po nemškem in se v podrobnostih ozira na domače potrebe.
O taktiki se je sprejela sledeča resolucija: Z aneksijo Bosne in Hercegovine se je ljudstvu obljubila ustavna svoboda. A vse doslej še ni ustava uvedena in niti ne ve se še, kakšna da bo. Po raznih pripravah se pa že lahko sodi, da bo daleč od zagotovitve ljudske svobode in pravic. Za deželnozborske volitve se napoveduje kurialni in konfesionalni zistem, ki je naperjen naravnost proti interesom delavstva. Socialno-demokratična stranka kot zastopnica delavskih interesov protestira proti takemu volilnemu redu in zahteva splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico. Zbor sklepa v imenu soc.-dem. stranke, da se hoče bojevati za to pravico z vsemi močmi, dokler je ne doseže.*
Z drugo resolucijo se v načelu sklepa, da se stranka udeleži prihodnjih volitev. Resolucija o tisku zahteva upeljavo modernega tiskovnega zakona, v prvi vrsti odpravo časniške kavcije.
Nekateri delegatje poročajo o drznih policijskih samovoljnostih po deželi; tako n. pr. nekateri glavarji in komisarji konfiscirajo nezaplenjene številke •Glasa Slobode* na svojo pest. Po volitvi izvrše-valnega odbora so se rešile še nekatere notranje zadeve, zlasti o pripravah za uvedbo zakona o bolniškem zavarovanju, ki je že sankcioniran.
Sodrugi Nčmec, Skaret, Lapčevič in Buchinger so se že prej poslovili, ker sicer ne bi bili dobili železniške zveze. Zdaj se zahvali še sodrag Bukšeg v svojem in Kristanovem imenu za pre-srčni sprejem. Burno pozvan izpregovori še sodrug Kristan nekoliko krepkih besed za slovo, na to zaključi sodrug Ravšer prvi zbor bosensko-her-cegovske socialno-demokratične stranke. Pesem o delu zadoni do dvorani — zbor je končan.
Politični odsevi.
* Od poljske itranl je izšla inicijativa, da bi se vlada naprosila, naj skliče državni zbor začetkom septembra na 14 dni, da bi se konstituiral in izvolil odseke. Sklicanje bi imelo namen, dati odsekom priložnost, da lahko delujejo tudi med zasedanjem delegacij.
* V zagrebškem <velelzdajniškem> proeein se sedaj zaslišuje Gjorgje Nas tič, pisec orošure •Finale*, ki je dala povod procesu in po splošnem mnenju plačani agent provokator. Zaslišujejo ga že ves teden, a ta način zaslišavanja priče ni bil vsaj pri nas nenavaden. Nastič sme čitati cele strani iz svoje brošure, namesto da bi pripovedoval, kaj da mu je znano. Včasi mu predsednik in državni pravdnik pritrjujeta ter ga imenujeta poštenega plemenitega človeka. Zagovornik dr H in-kovič je zahteval, naj se proglasi Nastičeva prisega v preiskavi za neveljavno, ker so se mu dokazale laži. Seveda je sodišče odklonilo predlog, zakaj to sodišče odklanja sploh zistematično vse, kar predlagajo zagovorniki. Nastič je potem rekel, da so dokumenti na predsednikovi mizi oni originali, ki jih omenja v svoji izpovedi. Pripovedoval je, kako da je prišel do njih. Pravi, da je dobil revolucionarni štatut od Milana Pibičeviča, drugi eksemplar pa iz Dubrovnika od nekega Va-siča. Oba eksemplara je imel v letu 1908, ko je bilo živo revolucionarno gibanje ", Crnigori. En eksemplar je poslal zaupniku črn^, rskega kneza; vlada ga je poslala končno v Zr.greb, kjer ga je Nastič izročil Steinhardu, poročevalcu lista «Die Zeit*. Ta pa ga je izročil Accurtiju. VBelemgradu je Nastič izdal brošuro »Jezuiti v Bosni*, v kateri je nastopil proti Stadlerju. V Srbijo je šel zato, da objavi neke dokumente, ki jih je dobil od nekega uradnika škofa Stadlerja. On ni bil ageat-provokater. Dr, Hinko vič: Ce pa Vi sploh niste
pisali one brošure! Naštič molči, potem je Čital iz «Finale» nekaj odlomkov, čemur se je protivil dr. Hinkovič. Nastič je,"pripovedoval, kako je prišel v Belemgradu v družbo <zarotnikov», in v »Slovenski jug*. Srbska vlada da je podpirala klub •Slov. Jug*, ki je baje vodil srbsko agitacijo v monarhiji. Seznanil se je z raznimi, tako z Nena-dovičem, Iti je sorodnik kralja. Konference v «Slov. jugu* febr. 1907. se je udeležil tudi Valerijan Pri-bičevič; razpravljali so o eksplozivnem materijalu. Major Vasic mu je razlagal v Kragujevcu navadne konstrukcije bomb. (!) Vzel je s seboj v Beligrad 16 bomb, katere so skrili v «Slov. jugu.* Konec aprila je bila še ena konferenca. Iz Zagreba sta prišla Adam in Val. Pribičevič. Govorili so o terorističnih akcijah v Crnigori. Nastič je rekel, naj se knez ne umori. Tudi Pribičevič. Nenadovič je izjavil, da princ Gjorgje ne more preskrbeti klubu 5000 dinarjev, ker je dal ^ Makedonijo 10.000. Naredil se je načrt, da bo A. Pribičevič v Ameriki izdajal list. Ko je prišel v Sarajevo, so bili obveščeni o njegovem delovanju, pa ga niso zaprli, iz česar se sklepa, da je bil agent provokator. Razprava se nadaljuje.
* Sičinikl pomiloščen. Cesar je pomilostil dijaka Sičinskega, ki je bil radi umora ces. namestnika Potockega obsojen v smrt. Kazen mu je izpremenjena v 20 letno ječo.
* Nov autro-torlkl spor. Turški orožniki so brez pravega vzroka aretirali več avstrijskih delavcev, ki so doma na Štajerskem, ter jih brez vednosti avstrijskega konzulata vrgli v ječo, kjer so jih neusmiljeno pretepli. Avstro-ogrski poslanik je za to zvedel in je vložil pri turški vladi energičen protest z zahtevo, naj se delavce nemudoma izpusti iz zapora.
* Car Nikolaj poseti sultana. Car Nikolaj je naznanil sultanu Mohamedu, da ga poseti še to jesen v Carigradu.
* Političen atentat v Rnsiji. Poveljnika neke ruske oklopnice Wemanderja so našli umorjenega.
* Tojne ladje na raki BojanL Turška vlada
je protestirala na Cetinju proti temu, da vozijo na reki Bojani, ki teče ob turškem ozemlju, črnogorske vojne ladje. Ker Crna gora doslej ni imela vojnih ladij, se domneva, da ji je dala Rusija v zadnjem času na razpolago več manjših torpe-dovk.
Shodi.
Goričko. Shodi so se vršili v petek, dne 2. t. m. v Dolenji Vrtojbi in v torek, dne 6. t. m. v Gorenji Vrtojbi; oba shoda sta bila sklicana med tednom in ob največem kmetskem delu. Na obeh shodih je govoril sodr. Josip Petejan o današnjem političnem položaju v goriški deželi, in v državi sploh. Bavil se je obširno z goriškimi strankami in njih delovanjem glede na deželni zbor, Na to se je pečal s klerikalno obstrukcijo v državnem zboru. Razložil je, kako veliko škodo bode trpelo avstrijsko prebivalstvo vsled te neume in hudobne obstrukcije. Pojasnil je, kako velikega pomena je trgovinska pogodba z balkanskimi deželami in koliko škode bode trpelo avstrijsko ljudstvo, ako se ne sklene pooblastilni zakon. Tu ja podal nekoliko statistike, o privažanju in izvažanju blaga iz Avstrije in v Avstrijo. Na to je razlagal naš program kar se tiče narodnega vprašanja. Razkrinkal je demagogijo slovenskih klerikalcev, razložil je, kako velika razlika je med vero in klerikalizmom kot politično stranko, razložil razliko boja in stališča, katero zavzema naša stranka glede rešitve narodnega vprašanja. Stališče, katero zavzemajo naše narodne stranke, katere so si vzele rešitev narodnega vprašanja v zakup. Da je edino upravičeno stališče narodne avtonomije, je citiral v dokaz pritrditve Kreka in druzih naših nasprotnikov. Ko je govorilo še nekaj sodrugov o domačih razmerah, sta se »»kiju čila ta volevažaa shoda, katera sta pokazala, kako se naši kmetje in delavci zanimajo za izobrazbo.
Iz stranke.
o Časopisje. Želeč, da se koncentrira strankino časopisje kolikor mogoče v glavnem glasim in tako pospeši razvoj, ki je doslej označen v napredku od tednika do trikratne tedenske izdaje* je izvrševalni odbor stranke že svojčas priporočil tržaškemu političnemu odboru, naj razmišlja, ne bi kazalo, opustiti »Delavski List*, pa ga tudi na Primorskem nadomestiti z »Rdečim Praporom** ki bo prejalislej moral postati dnevnik. Ker P* so bile pred durmi tržaške volitve, je ostala stvtf takrat neizpremenjena. Sedaj pa je tržaški poetični odbor sklenil, da se ustavi »Delavski List* in nedeljska goriška konferenca je vzela sklep na znanje. Vsled tega bodo dosedanji odjemalci ‘Delavskega Lista* dobivali četrtkovo številko čega Prapora*. Odbori prizadetih deželnih o1*®8.! zacij kakor tudi izvrševalni odbor pa priporočajo tržaškim in primorskim sodrngom, naj ae ne **' do volje z eno številko na teden, temveč naj ^ naroča ali pa naj jemljejo pri svojih kolportejJ, vse tri številke, zakaj izprememba more le te«w doseči svoj pravi namen, ako bodo sodrugi » ■ čitali kakor doslej, Obenem se priporoča Pr ftt, skim sodrugom, naj z vso vnemo agitirajo s* "
širjanje »Rdečega Prapora*, in naj omogočijo, da se tako pomnoči število njegovih odjemalcev, da bo Cimprej mogoče povečati list. Skupnemu delu vseh sodrugov se mora ob dobri volji posrečiti, da dobi tudi jugoslovanska socialno-demokratična stranka svoj dnevuik.
o Politični odbor goriike deželne organizacije, ki je bil izvoljen na nedeljski konferenci, ima svojo prvo sejo v nedeljo, 18. t. m. ob 10. do-poldne v društvenih prostorih v Gorici, Ker je seja jako važna, sta naprošena tudi člana kontrole sodr. Prijatelj in Arčoa, da se je udeležita.
Domače vesti.
— Ljubljanski klerikalci Sklicujejo shod v
»Union* za nedeljo dopoldne, kjer bodo seveda govorili o svoji obstrukciji. Dnevnega reda sicer ne razglašajo, pa tudi ni treba, ker se lahko ugane v spanju. Ker sami čutijo, da ni argumentov, ki bi opravičili, kar so uganjali zadnji čas, hočejo paradirati s številom govornikov in mobilizirajo kar sedem svojih poslancev. Govorili bodo na shodu Šušteršič, Korošec, Roškar, Grafenauer, Brejc, Fon in Krek. S to gardo hočejo imponirati. Ampak komu? Izrečno pravijo vabila: Shod je pristopen samo somišljenikom in somišlje-nicam S. L. S. Ta opazka je nadvse zanimiva, zakaj v njej tiči priznavanje, da se ne upajo prepričati nikogar in da se boje govoriti o svoji »slovanski obstrukciji* komu drugemu kakor svojim backom. V čudnem razmerju je ta omejeni pristop z bahatim pisanjem »Slovenca*. Stranka, ki besediči o slavni zmagi, bi morala vendar imeti toliko korajže, da bi se upala javno poročati o svoji »zmagi*; prav nepristašem bi morala razložiti razloge svoje taktike in če bi mogla, bi morala vsemu narodu dokazati, da je ravnala prav. Ampak klerikalci se ne upajo dokazovati tega. Največja slovenska stranka se boji javnosti! To je slaba vest, to je pa tudi znamenje, da je konec ponosnega stališča na višavah naroda in da se, prej nego je bilo pričakovati, nagiba pot navzdol.
— Sad narodnjakarske kulture je večinoma barabstvo in v tem so nacionalci čudovito internacionalni. Nemci, Madžari, Italijani, Slovenci — vsi so enaki; vsi menijo, da je v »imenu narodnosti* dovoljeno vsako, tudi najinfamnejše sredstvo. Toda vsak meni sam, da je le on opravičen za barabije, zakaj če se nasprotnik posluži enakega sredstva, pove takoj, da je to lumparija. Takoj zdsj tožijo tržaški narodnjakarji v »Edinosti*, kakšni barbari da so italijanski nacionalei, ki So ob zadnji sokolski slavnosti napadli v gručah po deset posamezne Slovence, ki so bili tako pogumni, da so hodili po mestu s sokolskim znakom. Ni dvoma, da so taki pretepi res barbarski in zaslužijo najstrožjo obsodbo. Seveda bi bilo treba povsod pravičnosti in kdor opaža pezdir v očesu svojega bližnjega, ne sme pozabiti na to, kar ima v svojem očesu. Ampak ta objektivnost manjka, Dokaz	temu sledeče:	V	nedeljo je	neki naš
sodrug šel sam iz Rojana domov. Na cesti je srečal gručo slov. narodnjakarjev, katerih negotovi koraki so jasno kazali, da so ga popili več, nege je bilo potrebno. Seveda se peli (ako se tuljenje ime imenovati petje) narodne pesmi. Naš sodrug, lu je med temi enega spoznal, mu je v šaljivem tonu rekel: Hudiija, zapojte vsaj kako delavsko pesem — pa je šel naprej. Kmalu pa so ga pošteni	narodnjakoviči zgrabili za vrat,	ga naprej
vsega previzitirali kakor banditi potnika, potem ga pa — (bilo je teh narodnjakovičev kakih 8) — po barbarsko vrgli na tla in ga po narodajaški navadi pretepli. V sredstvih niso bili izbirčni. Pesti, Čevlji,	kamenje, vse jim	je	dobro došlo	— po trebuhu,	hrbtu, glavi, kjer	je	le bilo. Ko je prišlo na
pomoč napadenemu sodrugu nekoliko poštenih pa-santov, so jo navdušeni narodnjakoviči odkurili. Te je gola resnica. Komentar prepuščamo našim čitateljem. Sklepa se pa lahko: Od narodnjakarjev bodisi italijanskih ali slovenskih ne moremo pač nič drugega pričakovati, nego da bodo prvi in drugi še nadalje vzgajali pretepače. Ia ako so do-tični lumpi tudi Slovenci, niso pred našimi očmi In pred očmih vseh poštenih nič boljši od italijanskih barab.
— Llberaloi med leboj. V Ljubljani izhaja •Slovenski Narod*, v Kranju pa »Gorenjec*, ne eden ne drugi ni oflcielno glasilo liberalne stranke, ki »ploh nima svojega organa, odkar je umrla Hribarjeva kratkotrajna »Slovenija*, vendar pa sta oba prostovoljno liberalna, ali kakor se oflcielno pravi, narodno-napredna lista. Za razmere v ljubeznivi liberalni stranki je pa značilno, kako se podajata Usta. Zadnjič je »Narod* nekaj nahrulil »Gorenjca*, zdaj pa odgovarja kranjski list takole: »Tisti, kdor pravi, da »Gorenjec* dela reklamo za »Orle* je navaden obrekovalec ali pa tumpast tepec, ki sliši rasti travo. Kdor je prečital zadnje novice iz Radovljice, kjer naš dopisnik, o katerem ne moremo dvomiti, da bi ne bil verodostojen in tudi ni kak •sumljiv* človek, kakor se izraža torkov »Narod*, popisuje delovanje radovljiškega »Orla*, smatral je, kakor tudi mi in drugi pošteni ljudje, ki so čitali ta članek, da je vzeti »Orlovo* delovanje kot humoristično, zlasti ker se pripoveduje, da so se poklonile «go-•podične* N. N., ki »o še — otroci. Potrebno je *>o omeniti «Orla», ker jo prav pred 14 dnevi
doživel v Radovljici pravcati fiasko. Ljudje so zbijali kar najraznovrstnejše šale, katerih pa vseh nismo hoteli natisniti. Ravnotako je naš dopisnik v istih radovljiških novicah poročal o birmi in o sv. obhajilu, katera bi se imela vršiti ravno na dan sokolske slavnosti. Notica o obhajilu je pomagala v toliko, da je kaplan prestavil prvo obhajilo na drug dan. — Vsega tega bistroumni urednik »Narodov* ni kapiral, zaraditega je ustrelil kapitalnega kozla, kakršnih pri njem več najdemo. Sicer pa pravimo še enkrat: Vsak pometaj pred svojim pragom I* Na drugem mestu pa pravi »Gorenj-čev* dopisnik: »Glede »Slov. Naroda* se toliko ne čudim. Če sede v uredništvu naprednega lista ljudje različnega političnega prepričanja, potem ni čudo, da vsak vleče na svojo. In če »Narod* ravno tisti dan, ko očita »Gorenjcu* dvomljivi kurz, sam izpremeni svoj dosedanji kurz ter postane kar čez noč tako patriotičen, da ga niti njegovi somišljeniki v Ljubljani ne razumejo, smemo biti uverjeni, da »Gorenjec* pldve nemoteno od Ljubljane svoj »samostojni kurz po Gorenjskem*. — Zanimivo 1
— Volitev deželnega poilanca. Ker je notar Iv. Plantan odložil dežeinozborski mandat iz skupine dolenjskih mest in trgov, se bo vršila za omenjeno skupino dne 31. avgusta volitev novega poslanca.
— Nova akcijska dražba za cementne tovarne v Istri se je v Trstu konstituirala. Družba bo zgradila v istrskem Primorju več velikih tovaren za izdelavo cementa. Akcijskega kapitala se je do sedaj nabralo blizo tri milijone kron.
— Nesreča V opekarni. V Gameljnih je Ko-dermanovo dekle, p. d. Fetičarjeva, v opekarni Mallj in drugovi zagrabila za jermen, ki se je splazil z vrtečega se kolesa, hoteč jermen popraviti. Roka se je zamotala v jermen in kolo je dekle zavrtelo na okolu in popolnoma razmesarilo.
— Tovorni tarifi na državnih železnicah se imajo zvišati z novim letom. Tako je v brezparla-mentni dobi naznanil železniški minister W r b a v železniškem svetu.
— Italijanski dijaki, ki so lani ob znanih izgredih na dunajskem vseučilišču streljali iz samokresov, so se morali v torek zagovarjati pred okrajnim sodiščem in so bili obsojeni na 10 do 40 kron globe.
— Ustrelil se je višenjski posestnik Želez-nik v Primskovem pri Litiji, ko se je vrnil iz Amerike.
— Na kranjski deželni bolniinloi se ima
osnovati opazovalen oddelek za živčne in duševne bolezni ter je deželni odbor imenoval drja. Robi d o za ordinarja.
— Na gorlikl blaznici, ki je že davno dozidana in za katero so bila že enkrat razpisana zdravniška mesta, se na novo razpiše mesto vodje. Bil je pač Že zadnji čas, da se odpre ta blaznica, zakaj dosedanje ravnanje z umobolnimi na Goriškem je že kričeč škandal.
— Nesreča. Mlinar Jožef Kleindienst je šel 5. julija ob enajstih zvečer urediti vodo na rakah, da ustavi mlinska kolesa. Pa spodletelo mu je in je padel v kamenito globel, kamor je pol ure velik curek mrzle vode nanj tekel, preduo so ga mogli rešiti. Razpočilo mu je tudi hrbtišče. Težko bo okreval.
— Kolavdacija nove žentjanike železnice
se je pričela ta četrtek, dne 15. t. m. cb 10. uri dopoldne v Trebnjem in nadaljevala prihodnje dni.
— Nedeljski počitek v odvetniških in notarskih pisarnah v Celju je zagotovljen vsled izjave celjskih odvetnikov in notarjev, da so pripravljeni dati svojim uradnikom štin tedne po tozadevni objavi v časopisju, pri občinskih uradih in cerkvah, poln nedeljski počitek. Z ozirom na to izjavo so sklenili odvetniški in notarski uradniki na svojem posvetovanju dne 10. t. m., da to izjavo šefov
V LJUBLJANI, dne 15. julija 1909.
Raunateljstuo mestne
takoj objavijo in odlože napovedano stavko do dne, ko se ima uvesti popoln nedeljski počitek v odvetuiških in notarskih pisarnah.
Zadnje vesti.
Turčija. C ar igr a d, 16. julija. Zbornica je imela drugo čitanje zakona o stavkah. Sprejel se je predlog, ki v načelu dovoljuje ustanovitev delavskih strokovnih društev in poziva vlado, da predloži poseben zakon.
Španske ladje. London, 16. julija. Španska vlada je sklenila z nekim angleškim podjetjem pogodbo za stavbo španskega ladjevja za sedem mi-lionov funtov (84 mil. kron.)
Angleški radarji. London, 16. julija. Zveza angleških rudarjev se posvetuje o generalni stavki za podporo škotskih rudarjev. Posveto-vauje še ni zaključeno.
Podmorska barka izgubljena. London, 16. julija. Včeraj se je pri Lovestoftu zadela velika ladja ob podmorsko barko »0,11,* kise je pogreznila. Od moštva so rešili tri, pozneje pa še dva; enajst mož se pogreša in so nabrže izgubljeni. Barki G 16 in C 17, ki sta se hoteli veliki ladji umakniti, sta zadeli druga ob drugo; C 17 se je tako poškodovala, da so jo morali vleči v luko.
Berlin, 17. julija. Po najnovejših vesteh sta se Anglija in Rusija sporazumeli o odstavlje-nju šaha. Anglija želi, da pride stric sedanjega šaba, Zill e s Sultan eh kot regent za mladoletnega Mohamed Alijevega sina na vlado. Z i 11 je sedaj na Dunaju.
Potres na Grškem. Atene, 16. julija. Ob 2. zjutraj je potres blizu Olimpa popolnoma uničil nekoliko vasi. V Havarisoseporušilevse hiše; iz razvalin so potegnili 26 mrtvih in 100 ranjenih.
Stavka. Pittsburg, 16. julija. Pri večeraj-nih stavkarskih nemirih so vojaki ostro streljali. 250 ljudi je bilo ranjenih, šest pa ubitih.
Perzija. Teheran, 16. julija. Šah je sklenil premirje z ustaši; šahoye čete so se potegnili v Sultanabad. — Duhovščina razglaša sveto vojno proti Rusiji in priporoča bojkot ruskega blaga. — Sodi se, da je šahova stvar izgubljena in da zbeži v kakšno evropsko poslaništvo.
Perzija. Teheran, 17. julija. Teheran jc popolnoma v rokah revolucionarjev. Vsi častniki ša-hovih čet in kozakov, izvzemši ruskega polkovnika Ljakova in dva druga oficirja, so se vdali revolucionarjem, ki so vsem prizanesli življenje. Bazarji se odpirajo. Šah Mohamed Ali bo s svojimi ženami pod ruskim varstvom odpravljen do Kaz-vina, kjer ga sprejme ondotni kozaški polk in ga odpravi v Easeli.
Kazina toži. Odvetnik dr. E g er je v imenu nemške kazine proti onim, ki so bili obsojeni radi septemberskih dogodkov, vložil tožbo za rubež e n. Škoda v kazini se je cenila na 2830 K; 2140 K je prevzela zavarovalna družba, za 1689 K so toženi obsojenci.
Preklic.
Jaz obžalujem in preklicujem s tem vse žaljive besede, katere sem govoril o g. Matija Sedlarju ter se mu zahvaljujem za odpuščeno kazen.
V ZAGORJU, dne 14.julija 1909.
Martin Kolenc
kovač na Topllcab pri Zagorju.
hranilnice ljubljanske.
Razglas.
MESTNA HRANOlCfl
naznanja, gah za •!<	uuBuansM i da ie zuiSalalebrestnnlmero pri usehuln-	
	»o/o, t. j. od 4o/c	i na 4' 4° o, In sicer nd dne
1. juMja letns naprej. Rentni daueh plačuje hranilnica		
Kavarna
,Uniono‘ v Trstu
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
Nitke cenel Velika snknena zaloga 1
Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in iennko blago pri	62-83
sv. Ciriu in Metodu
Cjobljam, CingerjeVe ali« 1.
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana., "VVolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine ln raznih ur.
Častna delavnica
za popravila in nova del a,
Ccie oajiižje. Solidna postreM
Nova Cenasi 6 Gerkman Nova
Inlvlngarjevlli ullo
slovenska trgovina
priporoča
pomlad in poletje
vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago.
Gene solidne ln postrežba teina.
24-22
Ustanovljena 1847.	62-23	Ustanovljena	1847.
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 i: LJUBLJANA :i Turjaški trg *t. 7
ISTajvefijajasaloga pohiitva na spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, nastorji, modroci na nmeti, žimnati modroci, otroški vonički i.t. d.
Najtiižji
oene.
Najaolldnejie blago.
v Dobravljah, Goriško, toistrofaaa zadriga z omejeno zaVczo. Ustanovljena 1.1908.
Vino •• potilja od 80 litrov naprej i po |oko zmernih oenah. i
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino Se neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnik kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedaqjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem is drugod.
42	Zadružno	vodstvo.
|::	Našim	rodbinam	priporočamo	::
Kolinsko cikorijo!
sodfBgi, mmm\
KaVarnc i« Irifii«, KJcr |( na razpolago Va5«
SSiiS ,.W*« ?rapor“!
Okrajna bolniška blagajna » Zagorju ob Sari
razpisuje službo
= tajnika =
Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Službujoči ali taki, ki so že službovali v kaki bolniški blagajni, imajo prednost. Lastnoročno pisane prošnje je poslati na blagajniško načelstvo do 20. julija t L — Plača po dogovoru.
V ZAGORJU, dne 10. julija 1909.
Mihael Čobal.
3—2	načelnik.
Modna trgovina.
P. MAGDIČ
Ljubljana nasproti glavni pošti
priporoča:	86—12
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave,	trakove in znake. ::
Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za gospode :
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
Ceniki zastonj ln poštnine prosto!
Pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Union», ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
fr. Čudnu
urarja ln trgovoa
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn •Union* v Bielu in Genovi. 40—17
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle spomladne in letne obleka, povrinike, deino plašče za gospode In dedke. Najmodernejša konfekoija xa dame in deklioe.
Konfekcijska trgovina
S v Ljubljani S
Pred Škofjo štev. 19.
A. £u«ič
JfdajiMj i« »Aferam* •»*§» f|*» iHlfe
|1sM Iv, Pi, Umpiret ? Kiaal«,