Štev. 3. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 16. januar 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1-50 D., v»Poslanom « 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Prva Škrinjica je naša. 1 To je Škrinjica Ljudske stranke, štera dela na krščanskom programi i se bojüje za pravice vsej stanov. Što je kriv? Kak naš centralizem gospodari se vidi iz Sledeči podatkov: Belje. To je velko imanje, s šterim držáva gospodari. Našim slavončarom je tüdi dobro poznano to veleimanje. Znano je da sta držáva i vojak najslabejši va gospodara. Nego tak se nikdi to ne pokaže kak v našoj centralističnoj državi. Vladi je eden davao za imanje 50 miljon dinarov arende. Država bi te težke miljone lehko samo v žep djala. Nego to ne. Mogoče pa je držáva kaj več čistoga dohodka privertivala pri tom imanji? Nè, ešče 14 miljon je morala kcoj dati, 14 miljon iz naši davkov, iz naši žmetno prislüžo-ni krajcarov. Namesto, da bi držáva 50 miljonov dobila je ešče 14 miljonov zgübila, vsega vküper je kvarna do 64 miljone. Pa te miljone so ne dobili naši šlavončarje, ki so teško delali na tom imanji, nego je požro vso šumo centralizem. Vladnim strankam, radičevcom, i prle so tüdi demokratje bili skoro 8 Iet na vladi, tem je trbelo,, mesta z mas-nimj plačani, zatopo ne dali zarende, nego so pelo imanje dali V roke svojim lüdem. Lokomotive. Zagrebečka »Novosti" pišejo, da je ministrski svet skleno pogodbo za lokomotive (železnine peči). Proti toj pogodbi je eden uradnik za 140/miljonov dragšo pogodbo skleno, pa se njemi nikaj ne pripetilo. Pančevski most. Država je Sklenola z fabrikami Honet i Simas pogodbo, da naj napravi pri Pančevi prek Dunave most. Pogodba se je v začetki glasila na 384 miljon dinarov. Pa glejte čüdo! Začeli so jo zdigavati i zdigavati, tak da je pogodba narasla dozdáj na 720 miljon dinarov. Pravijo da naraste celo na 1 miljardo, to je na jezero miljonov. Zanimivo je pa pri tom to, da da delati nemška držáva prek Labe tüdi most, šteri de za volo močvare skoro ešče ednok dugši kak pončevski koštao de pa samo 100 miljonov. Premog za železnice. Ravno te dneve je Državni svet zaklüčo preiskavo, štera je tekla že cele mesece. Obtoženi so bili najvišešnji železnični uradniki Zagrebačke železnične direkcije, da so slabo gospodarili z premogom za železnice i s tem napravili državi kvara 22 miljonov 411 jezer 598 Dinarov. Küpivali so premog, v šterom je biIo do 30 procentov zemle. Pri vsaki 100 vagonaj plačanoga premoga je bilo 30, vaganov zemle. Premog so navozili vküp v velke küpe za 6 mesecov naprej. V velki küpaj se je zvüžgao i Spremeno v praj. Strojevodjom so davali za nekše šparanje premoga na mesec po 5 do 7 jezer dinarov. V Novski je preišlo 30 jezer metercentov premoga v vrednosti 400 jezer dinarov. Pred kratkim pa je železnič-jii minister proso novi 100 miljonov za železnične 'potrebčine. Siromak Človik delaj i pla-čüj. Plačaj, pa ne za istinske potrebčine države, nego zato, ar je centralizem dao vso moč v roke nešternim pokvarjenim i brezvestnim ljüdem, ki na debelo kradnejo državi peneze, štere mi plačüjemo. Što pa je krivec, da mamo centralizem, ki rak grdo gospodari z našimi penezi? Krivi so demokratje, ki so glasali za njega, krivi so slovenski radičovci, ali Puclovi pristašje, ali brez nji ne bi meli v Belgradi večine kda se je šlo za to ar bo držáva centralistično vrejena, ali pa ostane penez doma, da bomo sami gospodarili z njim po potrebčini i Svojoj düšnoj vesti. Kriv je Radič, ki je ne šteo iti te branit pravice ljüdstva, kda bi mogeo kaj obrániti i ki Se je Spremeno iz zagriženoga republikanca v najvekšega centralna. Vsi tej So pomagali radikalom. Zato pa bomo 23. t. m. mi računali S tov gospodov. Obračun pa bo te: V oblastne Skupščine morajo priti Sami možje, ki kandidirajo na programi Ljüdske stranke, štera je za Samoravnanje. Ona bo Se borila z Belgrajski centralizmom, da nam da nazaj pravice, štere nam idejo, da nam predvsem mora nihati, da S Svojimi penezi Sami gospodariti^. 1. Škrinjica je Škrinjica poštene stranke, stranke, štera zagovarja pravico! Z lažmi si pomagajo. Po naši dolnji vesnicaj agitirajo radičovci s tem, da so g. Klekl krivi, da morajo agrarni interesenti plačüvati poleg arende tüdi dačo. To je grda laž! To je Sramotenje nas sami. Ali nas mogoče tej kortešje majo za tak nespametne kak či niti za makovo zrno nebi meli pameti. Ali mislijo, da mi ne vemo dobro, ka g. poslanec Klekl ne name-tavlejo davkov. O ve či bi oni nametavala, bi gvüšno bili pravičnejše navrženi kak so zdaj. Prosimo te lažlive Radičove korteše, naj nam dajo odgovor na sledeča pitanja: 1. Gda je Slov ljudska Stranka glasala za dače? Či bi bili Pravični, či bi vladne stranke, med šterimi so tüdi ra-dičevci i pri šteri so celi 8 let bili demokratje, bremena ednako nalagala vsem državnom, te ne- bÉ nasprotüvali .takšim plačilom. Ar so pa dače vsikdar bile krivično navržene pa izterjavane, zato je naša Stranka za nje nikdar ne glasala. 2. Što pa je lani zglasao Skoro 13 jezero miljonov davkov? Što drügi kak radičovci. I k tem miljardam smo Slovenci morali plačati 426 miljonov več kak ova leta, kda je radičovcov ne bilo na vladi. 3. Naj nam povejo Radičovi kortešje, što je glasao, za predlog, da morajo delavci plačüvati od svojega dnevnoga zaslüžka davek? Radičovi, 4. Što je dovolo miljonari Hartneri, da sme loge krčiti i voziti les pa drva z našega Goričkoga, i da skrčeno zemlo odavle po neverjetno visikoj ceni našemi ljüdstvi. Vse to je Radičovo delo. 5. Što podpira pri nas Radičovo stranko? Tista nova len-davska stranka, štera je sama na sebi prepadnola i išče pomoč pri radičovcaj. Gliha vkűp štriha. Bratci so se Znajšli. Vsi tej ljüdje, ki so z dr. Némethyom šteli miljone zaslüžiti pri agr. reformi na rovaš siromaškoga 1 jüdstva so se pobratili z Radičovci. 6. Da morajo agrarni interesenti plačati davek, so proti zahtev! naše stranke, Štera je štela da arendašje ne bi davka plačüvali od zemle, dokeč je ne njihova, so navrgli to dačo Radičovi prijatelje, centralisti. Laž ma kratke noge, pa tüdi Radičovi kortešov laži pome- temo 23. toga meseca, kda bo kruglja vsakoga krščansko mislečega človeka Šla v prvo škrinjico. NEDELA. po trej kralaj 2. Evangelij je Spisao sv. Janoš v 2 poglávji od 1. do 11. vrste. »Kajkoli vam pove, včinte.“ Dogodek na Svatbi v Kani Galilejskoj nam kaže Marijine izredne jakosti. Kaže njeno poniznost, da je Šla, čiravno je kralica nebes i zemle, na domačo slovesnost Siromaški lüdi. Lepo se Sveti tüdi njena ljubezen do bližnjega, štera na pomoč priskoči vsakomi, ki je v nevoli. Najlepše pa njena potrpežlivost i pokórš-čina. Njena pokorščina do Boga se kaže v rečaj: »Kajkoli vam pove, včinte«. Vsaki Človik mora biti Pokoren, najprle Bogi, nato pa ljüdem. Pa ta pokorščina je ne ednaka. Pokorščina do ljüdi mora biti spametna ali po düšnoj vesti. Či mi što kaj zapove, si morem najprle svoj razum pitati i i svojo düšno vest, ali je zapoved i pokorščina ne proti božim i cerkvenim zapovedam. Vse inači pa je z zapovedami i po-koršCinov do Boga. Pri tej zapovedaj se nesnimo Spitavati ali je naj zvršimo/ ali ne, nego je moramo kratkomalo zvršiti. Sv. Peter je celo noč lovió ribe, pa nikaj zgrabo. Gda njemi je pa Kristus zapovedao, naj vrže mrežo, je itaki bogao i najem za svojo pokorščino je dobo pozvanje za apostola. Slugi so na zapoved napunili 6 kameni vrčov, pa so bili srečni, da so videli prvo čüdo Kristusovo, s šterov je pokazao, da je Bog. Istina, razum je najimenitnej-ša zmožnost naše düše, vendar pa ga moramo včasi nekelko nazaj držati, da ne vniči v nas priproste poniznosti i vere. Tüdi oko, čiravno je najimenitnejša zmožnost med našim čütenjom, je vendar moramo včasi zapreti, či ščemo obvarvati njegovo zdravje. Ravnotak moramo zapreti včasi oko razuma i odpreti oko priproste vere. ; Vsaki osvedočen katoličanec naj püsti svojo kruglico v p-r-v-o škrinjico! 16. januar 1927. NOVINE 2. Slovenska Krajina. — Odranci. Ar naši jako na redko posejani demokratje znajo, da so Odrančanje v ogromno} večini v tabori naše poštene .Slov. ljudske stranke í da na 'njihove shode neščejo niti priti, ešče menje pá nje voliti*, zato so na trikralovo dali zbobnati, da bo v šoli seja,- ali bole povedano, da bodo g. vučiteo včili računati. Ar se Odrančanje radi včimo, Je resan prišlo kakši 100 lüdi t decov vred. Nego kak so se začüdila kda se je včenje razvile v politično modrüvanje kandidata Hajdinjaka. Hitro so se na vol ili njegovoga modrűvanfa i se ešče bole vadili v stanovitnosti pri SLS, kda so vidli na kakšo vižo ščejo demokratje dobiti kruglice. Odrančanje pa Znamo, da je naše mesto pri prvoj Škrinjici. (Dobro si je zapomniti, da je bio shod v šoli, štera naj bi slüžila včenjej i ne politiki. Za 7 let vse prav pride. Ur.) — Gradišče, öradiščanci smo ešče venda nikdar se ne oglasili v Novinaj. Zdaj pa smo meli nekaj, ka mora v javnost priti z našega kotička. Nekši g. Koder so hodili 'pri nas agitiral, Pa sami so ne vüpali, ar znajo, da mi Öradiščanci nejdemo vsakomi korteši v zanke. Zato so prinesli nekši mašin, spravijo njemi lekaj ,,štradi-um“, ali Radium* i s tém zvali nekše lüdi z Beča, z Gradca na pomoč, da bi popevali i nas tak .spravili pod demokratsko kapo, naše kruglice pa 23. t. m. v njihovo škatlo. Pa nevete ví g. Kodriče, da smo mi krščanski ljüdje, zato bomo volili vsi 1 škrinjico. Živela prva Škrinjica i njeni domači kandidatje! Kodrov mašin pa naj pes oblezne. — Dr. Czifrák János, advokat je premesto svojo pisarno iz zgornjega štoka svoje hiše v spodnje prostore, kde je prle Okrajno davčno oblastvo bilo. — Knige Mohorove drüžbe so zvekšega že na vse fare prišle. Zrok, da so letos tak dugo ne knig poslali, je bila Povoden, štera je pri , tiskarni nekaj pokvarila. Zanimiva je kniga »Čuda in tajne živlenja." Nekelko je nerazumliva, ar je to novi pojav za priprostoga človeka, zato bodo morali voditeli drüštev knigo pri priliki nekelko razložiti. — Preselitev davčnoga urada 1 davčno oblasti. Davčni urad se je preselil ta, kde je prle bila trgovina Čeh in Gašpar, V isto hišo se je preselilo tüdi davčno okr. oblastvo, k šteromi se pride od dvorišča. — Bolševiki v Prekmurji so delali takši strah med ljüdstvom, ka ešče gnesden lüdje z grozov pripovedavlejo od tistih časov. Gda pa pravijo, kak so bolševiki svoje puške zmetali v kukorice i bežali pred jugoslovanskov vojskov, te se od srca smejejo. To se je zgodilo pred sedmimi leti. Od tistoga časa se je v našem kraji že dosta spremenilo. Matijo lepo cesto pa železnico prek Mure, mamo elektriko i gimnazijo v M. Soboti. Edno jako potrebno delo pa nam fali, to je, Martinišče. Brezi toga se gimnázija nemre pravilno razvijati, brezi popolne gimnazije nemamo domačega uradništva, brezi toga pa de nam vsikdar vse naopak šlo. Zato na delo za Martinišče, posebno s srečkami, s težaki i oringov. — Širitelje ,,Marijlnoga lista" naj do 31. januara dajo na upravništvo glas, kelko naročnikov do meli v novom leti. Januarska i februarska številka prideta vküper v ednom zvezki. K leti je 25 letnica »Kalendara Srca Jezušovoga", šteroga naročniki M. lista dobijo brezplačno. S tem smo popravili pomote, štera se nam je vrinola i v Šteroj je stalo da bo 25 letnicá M. lista. Jubilejni Kalendar de 'zavolo svoje 25 letnice vekši i lepši kak letos, zato naj naraste broj naročnikov M. lista. Ki spravi nájveč novi naročnikov za »Novine« ali za M. list, j kda naročnino plača, dobi lepi dar. — Shodi Slov. ljudske stranke na Ravenskom i Goričkom so bili dobro obiskani. V M. Soboti je bilo v soboto do 130 naši zavüpnikov, v Gornjoj Lendavi do jezero poslüšalcov, ravnotak tüdi pri Sv. Jürji. Na Cankovi se jih je zbralo do 400, na Tišini pa okoli 350. Na vsej shodaj je govorio g. poslanec Pušenjak i domačije. Ljüdstvo je z zanimanjom poslüšalo predavanje i delo poslancov Slov. ljudske stranke odobravalo. Sklep je bio Vseširom te: 23. t. m. bomo ili vsi, na volišče i naše kruglice bodo vse šle v 1. škrinjico. — Volilni shodi Slov. ljudske stranke. V nedelo dne 16. januara ob pol 11 vöri v Gornji Petrovci pri cerkvi. V nedelo dne 16. januara ob 3 vöri popoldne v Markovci prí cerkvi. V pondelek dne 17. jan. ob 8 vöri v Veliki Dolenci. Pridite vsi Volilci Sl. ljüdske stranke. — G. nar. poslanec Klekl se za vse božične i novoletne pozdrave, ar nemrejo ešče zavolo betega pisati, po toj poti prisrčno zahvalijo. — ».Moderna" Sobota. Poleg drügi Zanimivosti mamo pri nas v Soboti tüdi to jako moderno znajdbo, da lehko kdešteč teater vidimo. — Na Silvestrovo noč sta se dva gospoda zbita, Se zna iména nihče nešče povedati, ar je to nemoderno. — Na trikralovo večer pa so tri »Vrle« dekline ali ženske, nevemo, ar so že vse ^črbinava kak grable v jesen, popevale i dranfale lüdi po Maloj Kaniži. — V nedelo pa je bio v ednoj oštariji ples. Nekša ženska, od štere je znano, da baje dolpomore na tnuziki i i na konci pali gorpomore, je možev! pravila, da ide na VeŠčico, V istini pa je plesat Šla. Mož je šo za njov, jo dao pozvati od plesa i njoj naložo na hrbet par žaréči, mezlikovi klobas. Pa nej oekak pravi, da nesmo moderni. — Naročnikom Novin. Novine do letos ravno telko koštale kak lani, to je na poseben naslov 30 din, na vküpni naslov Pa 25 din, Prosimo pa širitele, naj vsaki mesec pobirajo naročnino i nabrane peneze pošlejo upravništví. Do meseca juniuša mora biti naročnina že zvekšega plačana. Naročniki s tem, da za časa plačajo naročnino podpirajo list, da je tem lepšf. — Naši [shodi po Dolinskom. Jako obiskani shodi so se vršili v Beltinci, Bratonci, Dokležovji, Ižekovci i Melinci. Vseširom so ljüdje s pazlivost^ sledili rečam govornikov i se odločno izražati za politiki Slov. ljudske stranke. Najlepše je bilo na Melinci. Prišlo je izredno dosta mladencov, ki so zaklüčili shod z gromovito: »Živio, voditeo Slovencov dr. Korošec, živeli g. poslanec Klekl I" Na zadnje pa Iepo zavrisnoli slovensko narodno himno. Država. — Kraja na pošti. V Ljubljani je poštni automobil pobirao po varaši pošto. Med drügim je pelao na glavni poštni urad tüdi vreče, v šterom je bilo 80 jezer.dinarov. Kda so prišli na svoje mesto je poštni uradnik opazo, da njemi ravno to Jvreče menka. Oblasti so ji dale itaki nekaj spoloviti i zapreti. Hitro pa so Znajšli, da je vkrao Šofer, šteri je vodo automobil. Pomagala njemi je njegova rodbína. — V pijanosti se je vtopo eden marinar v Sibenii. Noge so ga ne več držale i se je prevrgeo v morje. Bi se lehko rešo, pa v pijanosti je ne mogeo plavati. — Smrt slüžbenice. Na Reki je edna dekla brisala obloke na 6. štoki, prí deli njoj je spodletelo i je spadnola na vulico. Na trdi tleh se je vsa razevdarila. — Mjesečlna divno sja, iz kava-ne idem ja . . . si je popevala edna vekša gruča tovajov v Osjeki, kda so vdrli na stanovanje ednoga profesora i pri njem med drügim vkrali nekaj pijače, štera njim jé živila pod kapo. Policaji so veseljató prijali i pri spitavali opazili, da so to ne navadni pijanski, nego tüdi nesramni S tovajčeki. Poslali so je v kajho na jnčmensko kašo. — Stari vratar. V Ljubljani je mro v bogoslovnom semenišči 86 let stari vratar ki je 49 let vršo svojo vratarsko slüžbo. — Prepovedano Je v dnevaj 22 23. t 24. toga meseca zavolo volitev točiti vpijanlive pijače. —< Strahoviti ogenj je nastano v Peč varaši, na Črnogorskom. Ar je pihao veter, so ognja ne mogli staviti. Zgorela je Polovica varaša, med tem tüdi 22 trgovin. Zavarovane neso meli, zato znaša ves kvár do 10 miljonov dinarov. — Težko je zbetežao v Maribori g. Ivan Sojč, ki je v našoj Krajini delao več cerkveni del, nedavno pa oltar presv. Srca Jez. v Cankovo. — Koline v Belgradi. Pravoslavni imenüjejo svoj božič ,,badnjak“. Navadno ga jako slovesno svetijo. Redna hrana za badnjake je pečeni gudek. Štatistika pravi*, da so za božič pojeli v Belgradi več kak 15 jezero pečeni pujCakov. — Samomori i smrtne nesreče rninočega leta v Maribori. Mariborčani se hvalijo, da so vsi várašje s telkimi stanovniki kak Maribor meli v mino-čem leti več satnomorov i smrtni nesreč kak oni. Satnomorov je hilo 10, drügi smrtni nesreč pa 20. — Nove koleke dobimo. Država namerava s 1. februarom vödati nove koleke. Do maja se ešče lehko dajo stari zamenjati za nove, potom pa več ne. — Pa so ga oplehtali. Vesnički Človik mora biti v varaši pazlivi ne samo, da ga ne povozijo v varaškom dirindaji, nego, da ne pride v roke kakšim uzmovičom. V Ljubljano so prišli vesnički oča. Dobro so se počütili v drüžbi dva huncuta, šteriva sta bila gosposko oblečeniva — nobel Žani. Hodili so po oštarijaj. Rep pa je bio žalosten, spelala sta njemi 500 din i žcpno vöro. — .Mrtvoga ga je nejšla. Pri Št. Janžu je nesla žena jüžino svojemi možovi, šteri je bio pri rudniki v slüžbi. Ne ga je nejšla na navadnom mesti, le po dugom iskanji ga je opazila mrtvoga z velkov ranov na glavi. Najbrž se na ledi poškalo i spadno pod 2 m. visiki most. — Prve Slovenske novina ljubljanske novice" so izšle 4.-jan. 1.1797. Teda je letos ravno 130 letnica, ka so Slovenci dobili prve novine pisane v svojntn maternom jeziki. Svet. — Zavolo bublkopfa; v smrt. Vsaki čas ma svoje posebnosti pa tüdi svoje norosti. Dnesden so jako razširjene takzvane modne norosti. Pst, ka se ne bi zamerili kakšoj cartiavoj kralici mode. Posebnoj denéšnje mode je »bubikopf« nemško ime za ženske vlasé, štere si je dajo po moško zrezati. Na angležkom se je Že drüga dama obesila zavolo bubikopfa. Se zna da je bila stara i je bubikopf^bio jako grdi. Vse se je z nje smejalo i to jo je tak razžalo, da se j-j. obesila, prle kak so njoj znovič zrasli vlasjé. — Nameravani Umor. p Herman Wendel, nemški vučenjak, ki jo izdao več knjig, v šteri od’ nas i naše države jako prijatelstvo piši, si je nnko-pao sovražtvo nekši Makedoncov, šteri so ga šteli vmoriti. Policija je v pra-4 vom časi za to zvedila i hüdodelstvo preprečila. — Gledališče v ognji. V Mont-real varaši v Kanadi se je vüžgale gledališče ravno, kda je bilo v njem puno lüdi. Na kričanje, da je ogen 1 je nastala med gledalci strašna zméš-njava. Pri dveraj so eden po ’ ovom * tlačiti i raztlačlli več lüdi.—Nár-eaUirjv so se zapeli z mrtveci skoro vsi izhodi. Mrtvi je do 60 lüdi. . — Hripavost je poprijeti beteg, šteri je včasi smrtonosén. Na Nemš- . kom v Berlini i v drügi vekši varaši jih je v tom betegi že dosta zbetežalo 1 več spomrli Domača politika. Večina poslancov je na božični počitnicaj i na agitadji za predstoječe volitve. Ar je naša držáva pri pogodbi, Štero je Italija sklenola z Magjarskov, jako pogorela, so se zbrali zastopnikih vladi nasprotnih strank na razgovor od zvünešnjega i domačega političnoga položaja. Samo finančni odbor je prí deli. Ide se pali za proračun za prišestno leto. Na seji je meo poslanec naše stranke dr. Smodej jako oster govor s šterim je pokazao na slabe strani potroša. Žalostno je to, da v novom proračuni nega nikšega kredita za ceste i popravlanje mostov, štere je Povoden razdrla. Zato ;je poslanec Smodej 'povedao, je proračun ne istinski, nego namišleni i za to nevaren. Zanimivo je tüdi to, da so v pro-' računi odpüstili več uradnikov na kmetijskoj šoli na Grmi.. Ta šola je že 52 leti stara. Tam nemajo penez za zdržavanje stare i razvite šole, v Rakičani pa Ščejo vpelati novo šolo, štera bi pa, či bi jo resan Šteli vrediti, koštala .Žmetne miljone. To je znamenje, da je v Rakičani takša šola nepotrebna i to ide samo za to, da par demokratov dobi slüžbo, štere I so nepotrebne. 3. NOVINE 16. januar 1927. Svetovna politika. Našivi sosidi Italija pa Albanija sta sklenoli posebno pogodbo, štera je več ali menje napelani proti nam, Čirávno je naša držáva z Italijov zvezana u posebnov prijatelskov pogodbov. Nešterne novine znajo tüdi povedati, da je mela pri sklenjavali italjansko-albanske pogodbe vmes svoje prste Anglija, ki se boji Rusije, šteroj se Jugoslavija Počasi palik približavle. Romunski krao Ferdinand že dugši čas betežen na črevnom betegi. Posebno zadnje dneve se je njegov stališ preci poslabiao. Romunski krogi na kraleskom dvori so v velki skrbej, ka bo s prestolom, či krao merje. V kralesko! drüžini obstoji najmre velka Svaja, što naj bo Prestolonaslednik. Povemo ešče tüdi to, da je v Rumuniji krao Zednim tüdi verski poglavar rumunske pravoslavne cerkvi. Zato je tüdi s toga stališča pitanje prestolonasledstva važno. Pengő se imenüje nova magjar-ska penezna edinica, štera je stopila I. toga m. v promet. 1 pengö je vreden 12 jezero 500 dozdajšnji vogrski Papirnati kron, v našoj valuti pa okoli .10 Din. Pengő je ne novo ime za penez, nego so*je)že meli 1848 leta/za časa KoŠutovoga gospodska. V Nemčiji majo že dugo časa vladno kozo, šteroj so zrok Socialni demokratje. Tem je najmre ne po voli spametna i trezna politika zvünešnjega ministra dr. Stresemana. Stresemanovo zaslüženje je, da je skoro popunoma minolo ^prijatelstvo med Nemčijov i Francijov i da je stopila Nemčija v Zvezo narodov. Na Kitajskom se zadnje čase kaže vsikdar hüjši odpor proti Angležom, šteroga vodi mlajše v narodnom dühi vzgojeno izvbraženstvo (šolani ljüdje.) Angležje so meli po vsej važnejši mestaj, posebno kre morja svoje močne vojaške posadke, štere so mele nalogo, da čuvajo angleške haske na delešnjem izhodi. 'Prekusnice. Žhidov,,Jajtheies bi .rad küpo na senji dojno kravo. Edno je najšeo, štera je mela velko vűmen i jako kisika. Jajtheles se je spozabo i bi jo skoro na? glas Pohvalo pred vertom. Vert pa si je svoje mislo. Krava je najmre strašno brsala pri dojavi, pa njoj je dao žganico spiti, da je postala popunoma krotka. Stari Jajtheles žene domo i že oddaleč kriči ženi: »Shalika, tnein šhac, hlepo kravo shatn ti khüpo.« Stara pa hajd dojít. Nego zdaj je krava: pokazala svoje mühe, brsa-lá je tak, da je stara z dojačov vred vkrej odlefela. Stara kriči na po moč, Jajtheles pa biži k sosidi, ki je pa bio župan. ,,Jhaj, jhaj, ví ghospod, kha naj dhelam, khrava naphravila binc, i ghospa je vkhrej odlefela." Župan je znao, ka se je pri sosedi zgodilo i njemi pravi: ,,Sedite si sosid na kravo, pa nede mogla več brsati." Jajtheles beži domo i fak napravi. Komaj pa je začela stara dojiti, krava pali napravi binc, i oba sta letala starajz.dojačov, stari s krave. Sosid pa je to gledao. Jajtheles ide znovič to pravit župani i ga tanač prosit. Župan: »Da ste ne dobro na kravi sedeli. Vi bi morali nazaj gledati, gospa pa vam naj noge odspodi z ednov vajatjov vküpzvežejo." Naročeno, včinjeno. Jajtheles zlezi na kravo tak, ka je nazaj bio obrnjene Shalika pa njemi je noge vküpzvezala. Pa zdaj se je komaj začno pravi teater. Krava je začela kak besna skakati i brsati, Jajtheles pa je na njoj letao, ka ga 9 psov nebi zgrabilo. Ar pa je živinče bilo preci sloko, je pri tom jahanji nájveč trpo njegov pošteni zadnji tao. Na ves glas je kričao: »Shalika, Shalika, mein leben, rheži vajat, rheži vajati* Stara je mislila, da mora prerezao vajat, za štero je Seka bila privezana. Hitro prereže, krava pa bojk vö i gor po vesi. Kda se je neseo Jajtheles mimo župana, ga je te pitao: »Kara pa kam g. Jajtheles tak strašno hitro i nobel ? jajtheles pa ves obvüpani: »Ghospod župan, nhe mhene pitati 1 Jaz ne vhem, krava bole zna, ona nhaprej gleda." Tak ešče Jajtheles dnesdén ja-ha, či se ga je ne kakša Shalika smilila i njemi razvezala noge. DIJAŠKO POLJE. List »Slovenska Krajina**. Prvega dne v zadnjem mescu preteklega leta, se je nenadoma poja-vil v naši krajini list, ki naj utrjuje med narodom narodno zavest in s primernih Članki poučuje mladino, ina priprost način s svojim delom koristili staršem inj narodu. Tako nekako pove na zadnjih straneh v bolj neredni obliki o namenu svojega poslanika, na koncu pa še pridene, da je pravzaprav mladinski list. Lastnik tega lista je sreski odbor Podmladka Društva Rdečega Križa v Dolnji Lendavi. Kakšno je to drüštvo, je razloženo na štirinajsti strani lista na tak način, da bodo morda ljudsko šolski otroci, za katere je to drüštvo namenjene, razumeli njegov namen, ali pa tudi ne. List vsebuje tudi nekoliko člankov, Y prvem Članku, z naslovom .Slovensko sprotoletje« pripovedüje pisec o legendici Marijine podobe na oltarju pod logom v Turnišču, nato pa primerja Slovenski jezik v düšah mladine enkrat s podobo drugič z ol-tarjem, končno pa vse zmeša. Čütil je najbrž, da se mu poraja lepa misel, a rojena je na papirju sila neokretna. V istem slogu nekako in z istimi vrlina-mi je pisana črtica »Štrki«. Članek Naša domovina«, ki je povzet iz zgodovine naše krajine, je primeroma še najboljše delo v tem listu. Članek »Raba nas zove« je navdušen govor za kakšne narodne prireditve, preveč poljuden ali celo mladinsko poljuden pa oi. Sledi še razprava gospodarske vsebine, na koncu pa ,,Zabavni kotiček". List je menda našel nekoliko odmeva in v ■ Slovenca« mu je Fr. K. napisal celo navdušen Pozdrav, kjer pravi, da je zunaj zima, a v listu vse gorko. Tudi jaz imam rad list, ki diha toploto v mrzli zimi. Mislim pa to le: Prepričan sem, da so imeli ljudje, ki so začeli izdajati ta list, blag namen. Morda je tudi program tega lista res njegov smoter, in se bodo ob njem morda tudi zdrüžili stari i mladi, ki imajo pred očmi narodno-prosvetno povzdigo prekmurskega ljudstva, ne vem pa, Če moremo priporočati vsako reč, ki ima na sebi prekmurski značaj, kakor vse to lepo pravi Fr. K. Priznati moramo, da je krvavo potrebno nuditi našemu ljudstvu čim več. zdrave literature, s Široko, versko, prosvetno, gospodarsko, socialno pa tudi ^poslovno vsebino. Zaradi tega se pa še nikakor ne smemo veseliti vsemu kar se pojavi prí nas in se za vse navdüšiii in vse pozdravljati kar kdo nudi našemu ljudstvu, kot pristno »prekmursko" blago, ki je za „prek-murski narod" nad vse potrebno in koristne. Poleg vsebinske jasnosti in dovršenost! je potrebna gotovo tudi jezikovna orijentacija. Pokazati moramo ali našemu ljudstvu lepo pravilno književni slovenščino, ali pa književni slovenski javnost! naše Čisto narečje. Meša oboje skupaj tisti, ki ne zna dobro ne eno ne drugo, ne koristi pa s tem nikomur nič. Jezik, ki ga govori ljudstvo v naši krajini, je bogata, malo izrabljeoa dediščino stoletah pokoljenj naših davnih slovenskih očetov. In ker se je v sedanji dobi že kolikor toliko sfalilo formulirenje slovenskega [pismenoga jezika, upoštevajo v pretežni ve-večini narečja južno zapadnih krajev slovenskega ozemlja, moramo mi sedaj samo še obogatiti ta jezik z dragocena viri našega narečja — in nič več. Drugo bo prinesel razvoj daljših dob. Pozdravljamo književne pojave v naši krajini, a znati je treba kaj hočemo in kako moramo. P. Bajlec, akademik. 10.000 ceplenoga trsja na podlago Rip. Portalis in Gőtte Štev. 9. — Muškat, Silvaner, Velki Rizling, Poščip, Žlahtnina, prvovrstno se dobi pri FRANCU SERŠEN trsni-Čaru v Vržeju, p. Križevci. Cena po dogovoru. NAZNANILO. Tužnim srcem sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je naš ljübljeni soprog, očé, tast in stari očé, gospod JOSIP POLLAK pekarski mojster dne 8. t. m. v starosti 66 let prcminul in smo ga v nedeljo 9. položili k večnernu počitku. Ob ednem bodi izražena vsem in vsakomur posebej tem potom naša najprisrčnejša Zahvala za številno dokaze izkrenega sožalja. Izrečna Zahvala pa gg pe-karskim mojstrom in komandi mesta, kokor tudi vsem ostalim darovalcem za krasne vence. Prisrčne hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalüjoča rodbína Pollak. Brez posebnega obvestila. 20 plügov zemle s hramom, 2 plüga goric s hramom je k odaji. Domači funduš meri 4 pluge, drugo je pole. Imanje je v Medjimurji v Črnamlaki. Več pove Lackovič Jožef Hotiza Štev. 12. K ODAJI JE edno imanje z več plügov zemle, hiša s Škednjom, gorice i preša. Podrobni pogoji se zvedijo pri g. AL. IŽAKOVEC, Podgradje p. Ljutomer. ZAHVALA. Po smrti nepozabnega soproga, očeta, tasta i starega očeta, je od naše strani nemogoče nebrojne izraze dobrodejna ljubezni i sočutja posebej zahvaliti. Za to prosimo vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so z venci, s prisrčnimi besedami in udeležbo pri pogrebu sočutno tešili naša po težkom udarcu usode razboljena srca, naj tem potom prejmejo našo zahvalo. Žalüjoča družina KARDOŠ. KÖSZÖNETNYILVÁNITÁS A felejthetetlen férj, édes apa, após és nagyapánk elhalálozása alkalmával lehetetlen részünkről a számtalan jóleső szeretet és együttérzés megnyilvánulását egyenként megköszönni. Ezért kérjük mindazon rokont, barátot és jóismerőst, akik koszoruküldéssel, szivélyes soraikkal és a temetésen va'ó megjelenésükkel. a sulyos sorscsapástól megtört szivünk fájdalmát részvétükkel enyhitették, fogadják ez-uton hálás köszönetiinket. A gyászoló KARDOS család. Trgovina ČEH in GAŠPAR se je preselila v novo zozidano hižo (prejk Hartnera poleg nove pošte.) V tej novi prostoraj sva trgovino preci povékšala, zato se odsemao Vsefele blago v ešče vékšem obsegi dobi kak dosemao, kakti: Vsefele špecerijsko blago, kak najfineša kava, riža, dišave, petrol, spiritus, liköri, rum, tej i vse k tomi slično ; nadale vsake vrste kühinjska posoda, navádna, Sphinx, cinana, alutni-nijska itd. Kameno vogelje, drva, mašinski i Jedilni oli i vse vrste material za Zidanje. Skladišče Kmetijske drüžbe itd. 4 NOVINE 16. januar 1927. Štev. 888/26. Razpis. Upraviteljstvo javne bolnice v Murski Soboli razpišüje po naloga Velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 28. XII. 1926, L. br. 3437/1 dobavo življenskih in drugih potrebščin zavoda za L poletje 1927 in Sicer; 1. Mesa. govejega 2400 kg, te-lečjega 1000 kg, drobovine 100 kg; 2. kruha samo belega: 400 hlebčkov po 1 kg, 12.000 žemelj po 8 dkg.; 3. mleka: 12,000 litrov; 4. moke in mlevskih izdelkov: ržene moke L 2000 kg., ajdove moke 300 kg., pšeničnega zdroba 300 kg, koruznega zdroba 300 kg. ječ-menčka 300 kg., prosene kaše 200 kg; 5. specerijskega blaga in viktualij: bobove kave 30 kg, cikori-je 100 kg, riža 300 kg. sladkorja krist. 300 kg, sladkorja y kockah 100 kg, soli 500 kg, makaroni 300 kg; 6. drv: 80 ms bükovih in 40 mB borovih. Podrobni razpisni in dobavni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi zavoda proti plačilu pristojbine 5 Din. Ponudbe, opremljene s kolekom za 100 Din, se morajo izročiti upravi zavoda najpozneje do 16. januarja 1927. v zapečateno, zavitku z zunanjo oznako. »Ponudba za dobavo ............ ...... po razpisu z dne 2.1.1927. Štev. 888/26 ponudnika N. N.«, nakar se bodo predložile takoj Velikemu županu v Maribor v odločitev. Ponudbe se morajo glasiti na stalno ceno z morebitnim popustom v odstotkib. Ponudnik se mora v ponudbl izrecno izjaviti, da so mu znan! podrobni razpisni in dobavni pogoji, ter da iste priznava. Vsak ponudnik mora položiti istočasno s ponudbo kavcijo v višini 5°/o vrednosti Polletno dobavljenega blaga. Kavcijo je položiti v gotovini ali pa v nevinkulirani branilni knjižici pupilarno varnega zavoda. Nezadostni kolekovane ali - prepozno vložene ponüdbe in One pri katerih kavcija ni bila položena, se ne bodo vpoštevale. Upraviteljstvo javne bolnice v M. Soboti, dne 2. januarja 1927. Podpirajte NOVINE. PREKMURSKA BANKA D. D. (SZTARA GASZA) MURSKA SOBOTA. 53. POSLOVNO LETO. V LASTNI HIŽI. . 6 Vplačana glavnica Din 1,250.000.— Rezervni fondi Din 40.000.— Vloge na knjižicah in na tekočem računu Din 14,000.000.— Celoletni Skupni promet Din 600,000.000.— VLOGE OBRESTUJE OD NOVEGA LETA NAPREJ po višini šume PO 6—7—8°|0 IN PLAČUJE VSE DAVKE NA VLOGE. Dava posojila na fal interes na vknjižbo (inta-bulacijo) i odprete kredite na poroštvo (kezes). Edina banka v Prekmurju, katera je od Ministerstva finansije pooblaščene na trgovanje z valutami (kak Dollar, Frank, Lira, Font Silling, Pengö itd.) štere po najkulantnejši dnevni ceni kupuje in Prodaja. Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije in borzna naročila. Nakazila v tu- in inozemstvu brez vsakih stroškov. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročila. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. ODA SE po fal ceni Mladina garnitura 6, HP. 48 col. Peč je Márschal, Schiitlevorth še včista dobrom stani druml na krugle, nov;i ponjava, in ves pribor. C. na 30.000 Din. Opita se pri FRANC PERGARJU klučavntčarju v Turnišču. Naročnina ino oglasi se sprejema- ■ io za ..Novine" pri l. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v .Murski Soboti št, 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Proda se lepo posestvo z gospodarskimi poslopji, z zidano hišo vred. Lepa klet, po dogovoru z vinom in sodi. Obstoji iz. 3 oralov goric, na lepi solčni legi, njiv sadonosnika in gozda, skupaj 12 oralov. Nadaljna pojasnila daje g. HUGON ZOTTER, trgovec v Gornji Radgoni. Posestvo je od Gornje Radgone oddaljeno 3/4 ure. Važno! Pazite! Naznanje vsem onim, šteri ščejo v Severno ali Južno Ameriko potüvati kakti v Argentinijo, Uruguay, Braziliji i v Australijo, naj se oglasijo prí podzastopstvi Francoske linije v D. Lendavi Poslopje Hotel KRONA, štera linija je najbogša in naj bol hitro prevaža prek vode, v Severno Ameriko 5 dni za Južno pa 14 dni na vodi. Vsa pojasnila, informacije dobite brezplačno v mojoj trgovini v Dobrovniku ali pa v D. Lendavi v pisarni, Hotel Krona prek od sodnije vsaki tork, četrtek in Soboto. Pazite na takše agente, šteri okoli hodijo, pa je ne poznate, ne dajte Se zepelati od njij, ka bi Vas od penez Spravili, zavüpajte samo domačemi človeki. V 8 dnevaj lehko že odpotüjete. Podzastopnik Francuske linije Josip Gerenčer. KMEČKA POSOJILNICA v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Zá PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ