Lc^t? XXV«, St 79 — £ jjtva lu. a. št. 31-22, 3J-23, 31.24. tl* u fou. m »udeiek. Ljubgaoa, PuecruijeTa 1 eieicu št. 31-25, 31-26. .«a Novo Q113SCO: Ljubljanska c. 42 .... zastopstvo a» oglase 12 Italije : ozemstvo UPI S. A., Milano. Kuouu. jjjuaijuasiio poki pn postno-cekovi:, u: ^av i o. 17.749 za ostale kraje „ , .-,■„<■ •■ -finti Cr.rr pt.st 11-3118 BBRmRTlTirEB^aB Kr Sžvolle ientsdis Gen tesse Itn Westen Süd: h und westlich Wien starke Sovt jetkräfte* auf gefangen — Von der Oxhöfter 4 e alle Einheiten und Waffen auf die Putziger Nehrung überführt — Verschärftes Bingen im Königsberg — Englische Angriffe bei Längen und BI ne gescheitert — Verstärkter Druck an der Weser — Heftige Kämpfe in Thüringen — Eisenach und Langensalza gingen verloren — Zwischen Heilbronn a"d Ettlingen feindlicher Einbruch abgeriegelt Bad Pyrmont und Hofgeismar auf die Weser zurück. An der Nordfroiit des Ruhrgebietes wurde eine feindliche Panzergruppe, die nach Dortmund durchzustos- sen' versuchte, durch zusammengefasstes Artilleriefeuer zurückgeschlagen. Auch im Kaum von Soest und beiderseits Winterberg- sowie am Sieg-Abschnitt blieben die Amerikaner nach Verlust von zahlreichen Panzern liegen- Östlich Mühlhausen in Thüringen sind heftige Kämpfe im Gange. Während Ei-scnaeh und Langensalz verloren gingen, führte mmsere Truppen aus dem Gebirgs-9>assiv fiel Thüringer Waldes heraus zahl-r ei ehe Angriffe gegen die rückwärtigen Verbindungen des Feindes. Zwischen der Rhön und Karlstadt am Main «fr;?ngten amerikanische Kampfgruppe < unsere Sieherungen nach Osten. Die Besatzung von Würzburg behauptete sich im Ncrcl'eil der Stadt gegen die feindliehen Angriffe. Unsere Truppen verhinderten im Raum von Marktbreit "in Gegenstößen grösseren feindliche*' Bodengewinn ur-ü wiesen sn der Jagst örtliche Angriffe zurück. Zwischen Heilbronn, in dem heftig gekämpft wird, und Ettlingen in Baden riegelten Panzer urtfl Grenadiere einen tieferen Einbruch südwestlich Bretten ;m Gegenangriff ab und vernichteten dabei 23 Panzer und Panzerspähwagen. Nach bisher vorliegenden Meldungen b.r.V.-n unsere Truppen gestern im Westen 67 Panzer und Panzerspähwagen der Briten und Amerikaner abgeschossen. la Italien wurden erneute Angriffe im Mont Cen»s und an der ligurischen Küste abgewiesen. An der Adria gelang es den Briten, nach starken Materialeinsatz einen kleineren Brückenkopf zwischen dem Co-mscchfo-See und dem Eemo zu bilden. Er wurde abgeriegelt. In Nordwest-Palmatien dauern die he-ft'nen Abwebrkämpfe an. Amerikanische Bomberverbände flogen gestern in den mitteldeutschen Raum ein i'jid trafen besonders die Wohngebiete von Leipzig, Halle und Gera. Aus dem Führerhauptquartier, 7. April. (Di\!B.) Das Ober komm ando der Wehrmacht gibt beKartnt: Im deutsch-ungnrischen Grenzgebiet stos-sen unsere Verbände zwischen Mur und oberer Raab in den Rücken einer feind-/ liehen Kampfgruppe. Im Brennpunkt der Kämpfe siit.ri' und westlich Wien wurden starke Kräfi- des Gegners nach an-1--aglichem ♦ieLimiegewirin aufgefangen. An der March und In den Südv^pstausläufern C. ■ Weisse» Karpathen wurden zahlreiche / iigriii'e der Boi-enevrlsten abgemessen. Von tier Front zwischen den Westbeski-den und dem Stettiner Haff weiden nur Kanipi. cinilliingen von örtlicher Bedeutung gemeldet. An der Danziger Bucht ist es durch den | \ >i -'üSdZtchen Einsatz von Verbänden der 9. j Sitiierungsdivisicn sowie weiteren Einhei- I t -u der Kriegsmarine und des Pionier-Lan- j riungsverbandes Henke troi- starken feind- i liehen Feuers gelungen, sämtliche Verwun- j deten and eiasatzfähigan Waffen von der j Oxhöfter Kämpe auf die Putziger Nehrung I überzusetzen. In der westlichen Veichsel- niedertma mieden örtliche A rine der >o\Vjete bis auf einen Einbrach abgewiesen. Vor der Fest:mg Königsberg nahmen die Angriffe gegen !i? Süd- und Nordfront an Heftigkeit zu. Sie scheiterten in harten Kämpfen an dem zähen Widerstand unserer Besatzung. Einige Einbrüche wurden Im Gegenstoss abgeriegelt. Tn Xordostholland wurden feUWche Abteilungen in heftigen GefecMen bei Coevor-r. ... j-fv Kampfabschnitten v . 7' -en und Rheine scheiterten englä- nnt er Verlusten. "»m: ier-Sees wurden Pan-Komnu zum Stehen ge- sehe Angriffe Nor -ir des zerspitzen be bracht. Der Druck a.< der Weser hat sieh verstärkt. Bei Stolzenau wurde ein Brücken-1.13,- dnre- unsere Gegenangriffe einee-SüdJtch Hameln übergesetzte auieH- eni ka Of: :m je bil zapahnjen sovražnikov vior Führerjev glavni stan, 7. aprila. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na nemško-madžarskem obmejnem področju so «ti!; naši oddelld med Muro in xgor>:.j-in tekom reke Rab v zaledje neke >..; . iažrsjkove bojne skupine. V žarišču bojev > . v,- n zapadno od Dunaja so bile močne s- v,".?i:.:i»iüve silo zaustavljene po začetneni ^ napredovanja, številni boljševiški napadi , m» - ... wnr.il cb Moravi in cb jagozapatinih j obronkih i i--i .ii Karpatov. Z b<\ilič& ni&c! zapadnimi Beskidi in Stet-t-nski;n Hašinu javljajo ie o bojnem delo-vunjn krajevnega pomena. O > Gdanskem zalivu je oddelkom devete z. " .- -e divizije kakor tudi nadaljnjim tdinicam vojne mornarice in pionirskega pristajahiega otlreda Henke z odličnim posegom kljub močnemu sovražnikovemu og-iju uspelo, da so vse ranjence in za bor-V , sposobno orožje prepeljali iz Oxhöfter i i npe na Putziger Nelirung. V zapadni \ ,-.'ir.i nižini so >.;."i odbiti krajevni sovjetski napadi razen enega vdora. Fred trdnjavo Königsberga so napadi proti jiižneniu m severnemu bojišču narasli t si . osti. Ob žilavem odporu naših pc-:dk pa so se izjalovili v hudih bojih. N- nj vdorov smo zapalmi^ s protisimki. V severni Nizozemski so bili sovražnikovi < 'nellä v ogorčenih bnjšh zaustavljeni pri Cloevordenu. Nafcbojnih odsekih pri Lingenu jn Rhein"jn so se izjalovili anglešlii napadi krvnimi izgnbaml. Severno od jezera 7 ' irimer «o bile so-v-ežnikove oklopniške o"t! zaustavljene prš Kornau. Pritisk ob Weser; ?e ie oja-eii. Naši protinapadi so pr! enava zjžili neko predmostje. Sovražnikove sile. ki so južno od Hamelna prekoračile rek'», prodirajo proti vzhodu. Zapadno od We«ere ,1e sovražnik naprej r>r>!rl? zašcštnice potiš-ri] Iz kopališča Pjrnront in Hofgeismarja do Wesere. Na severnem bojišči Poru rja je osredotočen topniški ogenj zavrnil neko sovražnikovo oklopniško skur i ino, ki je poizkušala suniti do Dortimm-da. Tudi na področju pri Soestu in na obeh straneh Winterberga, kakor tndi na cclšeku Sieg so bili Američani zaustavljeni po izgr.bj številnih oklopnikov. Vzhodno oa Mühlhansena v Tnuringiji so v teku ogorčeni boji. Medtem ko sta bila Eisenaeh in Langensalz izgubljena, so izvedle naše čete številne napade iz gorskega masiva Thiirinškega gozda proti sovražnikovim zvezam v zaledju. Med Rheinom šn Karsiadtcm cb Mainu so ameriške bojne skupine potisnile naše zaščitnice proti vzhudn. Würzburska posadka je v severnem delu mesta kljubovala sovražnikovim napadom. Naše čete sc na področja nri Marktbreitu v proti-sunldh onemogočile večje sovražnikovo napredovanje ter ob reki Jagst odbile krajevne napade. Med Heilbronnom, v katerem so ogorčeni boji, in Ettlingenoiu v Badenu so oklopniki in grenadirji v protinapadu zapahnili nek sovražnikov globlji vdor jugozapadno cd Brettena ter pri tem uničili 23 oklopnikov in oklopniških ogledni.:ikih voz. Po doslej dospelih vesteh so naše čete včeraj na zapadu uničile 76 britanskih in ameriških oklopnikov in oklopniških ogled-nlških voz. V Italiji so bili ponovno odbiti napadi na Mont Ceniš in ob ligurski obali. Britancem pa je po močnem posegu gradiva urpelo osnovanje majhnega predmostja mod Jezerom Comacchlo in Renom. To predmostje je bilo zapahnjeno. -V severozapadni Dalmaciji trajajo ogorčeni obrambni boji. Ameriški bomhniški oddelki so prüetefi včeraj nad sredn.jenemško področje ter posebno ■sadeli stanovanjska področja Leipziga, Haileja in Gere. r; «' %f^ n & il Prkmnfe generala Smulsa — Samo velesile bodo imele pravice Stockholm, 7. apr. Na imperijalni konferenci v Londonu je govoril general Snrats. V svojem govoru je dal Izraza bojazni, cia bi konferenca v San Francisc-u i t"ko končal.: s finskem. Za primer izja-lov'ienja konference nredvideva težko katastrofo. Izjavil je: »Mnogo znakov oteto--?. cia ne vlač.a med zavezniki oni duh, ki bi a,velel v' San Fx*anciscu do končnuve-i - r e varnosti.« Z- uts ie nr.dr.11e tudi podčrtal, da ne bc ' > neli v bodočnosti nobene icsede eni rnn'i neredi, ki se ne bodo piiiružili ve-lesiln-n, ter je izjavil. da so se male drža. ve v tej vcini izkazale za slabotne otroke. Če se ne bodo podredile velesilam bodo nrnnr-cPe. rt s je nriperočal malim nai -o-dom olgovarjajoce koncesije ter s tem lavno priznal izdajo, ki jo bodo zavezniške 1 Macedoniji. Mepr fefsn F^oseveltov - n&mz Severnoamerišk: -ena: odl-lonil predlog obvezne delovm- službe. Lizbona, 7 a.pr. Že več tednov v Zedi-njenih d:žavah živahno razpravljajo o predlof: u o uvedbi splošne delovne službe. Ta predr e-, lu ga je Roosevelt posebno toplo priporočal, so pretresli različni odbori senata n kongresa, toda parlamentarci so predlog vedno znova o.Ibili, Včeraj: je prišlo v washingtonskem senatu do P@¥@lfe ure Iz nvcCdika, ki ga fe isapisal minister dr. Göbbels za a2jMve|š3 številko tednika „Das Reich" Berlin» 7. apr. Tečajna točka nemških vojnih prizadevanj do zadnje odločilne ure je v tern, da pod vsemi okoliščinami s posegom vseh narodnih si) prepreči, da bi si zavezniki razdelili Nemčijo kot plen med seboj. Kajti drugače bi bili sovražniki Nemčije v stanju, da bi za kratek čas bili kos težki krizi, v karerj so in ki jih bo nekega d^e pri razvoju, ki bi ostal isti ali pe se še bolj razvil, udarila po glavi. To mnenje izraža minister dr. Goebbelf v najnovejšem uvodnem članku tednika »Das Reich«. Med drugim piše: Vsesplošna svetovna kri:-», v kateri živimo, zavzema vedno bolj in bolj strah vzbujajoče oblike, toda ne le za nas. temveč tudi za ostalo Evropo in razumljivo tudi za sovražne države. Mnogo več ko polovica našega kontinenta je, kakor so morali priznati tudi angleški in ameriški listi, tik pred smrtjo zaradi lakote. Iz tega izhajajo dalekosežni politični sklepi, o katerih se zdi, da so prikladni vreči tabor naših sovražnikov v ^edno večjo zmedo. Naši sovražniki morajo v kratkem času zmagati, če še sploh hočejo zmagati. Iz tega izvirajo njihovi stalni pozivi na naš narod, naj že vendar končamo borbo. To pa je en vzrok več, da ne poslušamo teh ciničnih zahtev. Vendar pa obstoja le en edin svetovni problem, v katerem so si bili naši sovražniki edini. Njihov spored se ujema le v eni točki, namreč, da je treba Nemčijo uničiti in nemški narod ugonobiti. Toda tudi v tem vprašanju predlagajo različne smeri in metode in vsak bi liotel drugemu iztrgati čim več plena iz rek. Nihče pa ne more trditi, da bi bilo treba izvesti te pe- klenske nakane, da bi bilo človeštvo srečno. Tukaj so povzdignili blaznost za vojni cilj in če ji dajo prosčo pot, potem ne bo le naš narod, temveč ves svet pahnjen v strašno nesrečo. 2e zaradi tega pa so tej blaznosti postavljene naravne meje, ki j Ur moramo uvideti, da potegnemo iz njih svoje sklepe za vztrajno nadaljevanje boja za našo svobodo. Človeštvo je sredi težke in tragične krize, toda zaradi tega človeštvo ne propade, ravno tako kakor ne bo naš narod propadel zaradi tega. ker mora obvladati usodo in smrtno nevarnost. Ta kriza poteka po svojih naravnih zakonih in ona lahko le pospeši nadaljnje trajanje vojne. Pokaže pa se popolno pomanjkanje' zgodovinske presoje, če kdo presoja današnji položaj vojne izključno le po vojaških dogodkih. Ti dogodki igrajo za odločitev sicer važen, toda ne odločujoč pomen. Poleg njih so še narodni, politični, socialni in gospodarski problemi, ki se javljajo vedno bolj glasneje in bodo nekega dne stopili v oolni pojavi na plan. Naše oko mora veljati tudi tem, ker to zaslužijo danes bolj kakor kadar koli. NajodPčnejša nemška vojna vrlina je torej še vedno vztrajnost. Če se je breme vojne enkrat odmaknilo od nas, potem se hočemo predati novim nalogam miru Kakdr dolgo pa počiva na naših ramenih, velja za nas le etia zapoved: z nemo zagrizenostjo kljubovati sovražnikovemu navalu, mu nuditi za vsako ceno ogorčen odpor Ln ne kolebati. Nas nista izpremenili niti sreča, niti nesreča. Mi smo ostali to, kar smo bili, in bomo to tudi ostali, dokler nas ne odpokliče smrt: borci za večno nemško državo. Uspešni obrambni bof. ob prekopu Weser-Ems — Nemški protinapadi na Thiirinškem — Izjalovljen poskus boljševiškega prodora proti Dunaju i velesile v San Franciscu dopolnile nad ma- | limi narodi. Mesetarj'enje za Dardanele [ ženeva, 7. apr. Državni podtajnik v britanskem zurfanjem ministrstvu Hall je čfc>-i spel v Ankaro. Tamkaj pričenjajo za kulisami kupčevati s Sovjeti za Dardanele. Sovjetska aktivnost na Balkanu Stockholm, 7. apr. Sovjetsko aktivnost v balkanskih deželah podpirajo v vedno večjem e'" „gu z oborožitvijo krdel in osnovanjem tajnih skladišč orožja in streliva. Britanske čete so na Grškem odkrile velika tajna skladišča. Največje je bilo v komunističnem glavnem stanu v Serri v Berlin, 7. aprila. Nemške čete na Thurin- škem so z žilavo obrambo svojih oporišč vezale močne sovražnikove sile ter so s tem preprečile nadaljnje severnoameriško prodiranje proti vzhodu. Sovražnik, M je bil s tem zaustavljen na sredini zapadnega bojišča, je ojačil svoj pritisk na obeh itrilih. Severni odsek med rekama Ijssel in Weser se je razvil v iarazito težišče. Nemški padalski lovci in grenadirji so onemogočili vsako odločujoče napre,':vanje sovražnika ln nemški oklopniški oddelki so zapadno od reke Elms z odbitjem naprej prodrlih brv tanskih naskakovalnih klinov vzpostavili staro glavno bojno črto ob cesti Rlieine-Hengels. Močne" sovražnikove sile pa so prodrle s področja pri Osnabrücku preko prekopa Weser-Ems proti severovzhodu. Med zgornjim tekom reke Hunte in Wesere, kjer je poizkušal sovražnik pri Stolzenau zaman prestopiti reko, so se razvili težki oklopniški dvoboju Nadaljnje sovražnikove sile pritiskajo južno proti odseku ob Weseri med Mindenom in H am einem in iz doline reke Dismel proti zgornjemu teku reke Wesere. Tudi na teh odsekih boji še trajajo. Na severnoameriške napade, izvedene proti nemškemu odpornemu področju med rekama Lippe in Sieg so odgovorile nemške čete z mogočnimi protinapadi Pri tem so vrgle ob severnem robu industrijskega področja sovražnika nazaj do reke Läppe ter ponovno vdrle v Hamm. Tukaj tudi dobro napreduje nemški napad na Siegen. Sovražnik pa je v zaščito svojega globokega boka južno od Fulde s številnimi oklopniškimi krdeli pritisnil proti odseku Sinn in reki Main na obeh straneh Würzburga. Nemški zaporni oddelki pa so le malo popustili pod pritiskom ter so v protisunku vrgli severno od Würzburga sovražnikove sile na zapadno obalo reke. Med Mainom In Neckar jem se sovražnik ojačuje, vendar pa še pričakuje nadaljnjega razvoja Med Heilbronnom In Karlsruhe napadajo severnoameriške čete z glavnino svojih oddelkov dalje proti, jugu. Sovražnikov naval na področju ceste Heilbronn-Bretten se je v bistvu zlomil ob žilavem odporu nemških grenadirjev. Le pri Kailsruhe so Američani po številnih napadih končno vdrli v nemške črte. Toda tudi tukaj so bili za^ ustavljeni pri Ettlingenu. Kake«- na zapadu, so nemške čete ttm v boiih na jugu vzhodnega bojišča prepre- čile nameravani sovražnikov prodor. Boljševiki so izvedli številne brezuspešne napade na nemško-madžarskem obmejnem področju oroti nemškim polože.jem ob Muri in severnozapadno od Szombathelyja, medtem ko so si Nemci nazaj osvojili Kraja Feldbach in Fehring. Težišče bojev pa je ležalo jugozapadno in vzhodno od Dunaja, kjer so bili preprečeni sovražnikovi prebijalni poskusL Ob Donavi pa je zava-lovila borba oreko Bratislave m dalje severno je uspelo Sovjetom poglobiti svoje vdore v Malih Karpatih. Med pogorjem in Moravo so nemški oddelki v nudili, še trajajočih bojih zaustavili proti zapadu pro. dirajočega sovražnika ob svojih odpornih položajih. Vsi ostali boji na vzhodnem bojišču imajo po zlomu boljševiške ofenzive v zgornji sleziji le krajeven pomen. Na področju Schwarzwasser-Jägerndorf grupira sovražnik svoje težko prizadete oddelke. Močnejši sovjetski napadi, lq so üh podpirali oklopniki, topništvo tn borbeni letalci, so bili usmerjeni proti zapadnemu bojišču pri Breslau. Tudi novi naval se je zlomil v krvi, razen dveh vdorov, ki pa sta bila v takojšnjem protisunku zapahnjena. Medtem ko javljajo z bojišč med Sn-deti In Stettiner Haffom o topniških dvobojih in praskah naskakovalnih čet, se nadaljujejo boji na območju Danziškega zaliva. Potem ko je hrabra posadka predmostja v Oxhöfter Kämpe izpolnila na vzoren način svojo nalogo, da veže močne sovražnikove sile in zapira vhod v goten-hafensko pristanišče, so jo prepeljali z vsemi ranjenci in z vsem upora on im orožjem na Putziger Nehrung, kjer sedaj nadaljuje svoj odpor. V zapadni nižini Visle so nemški grenadirji odbili številne sovjetske napade Obdržali so Fort Neufahr, vrgli sovražnika v protisunku nazaj ter po uničenju 23 oklopnikov odbili ostale napade. Pri protinapadih so zajeli štiri topove ti dovedM števflne ujetnike. »Ne moremo računati z nemškim zlomom!« Eisenhowerjevo sporočilo Rooseveltu — Londonski glas o težavah angio-ameriškega napredovanja na zapadn splošne debate in glasovanja o tem predlogu, ki je bil končno s 46 proti 29 glasovom odklonjen. Washingtoriski politični krogi menijo, da je to piedvsem delo olstopivšega vodje vojnomobilizacijskega urada Byrneea, ki je kratko pred debato podal posebno optimistično izjavo o stanju ameriške oborožitvene proizvodnje, ker je mml točno vedeti, da bi morala taka izjava iin^t; odgovarjajoče posledice pri glasovanju o Rooseveltovem predlogu v senatu. Za Roosevelt a osebno pa pomeni odklonitev njegovega predloga težak udarec. ženeva, 7. apr. General Elsenhower, zavezniški vrhovni poveljnik na zapadnem bojišču, je izjavil v pismu Rooseveltu, ki ga je priobčil Reuter, da ni možno računati z nemško kapitulacijo in da je zaradi tega ootrebno pregovoriti nemški narod z vsemi sredstvi agitacije k prelünitvi odpora, da bi se preprečile težke krvne zavezniške žrtve. žilava in zagrizena borba tudi majhnih nemških edinic je dovecila zaveznike do prepričanja da je zmaga nad Nemčijo v zvezi s krvnimi žrtvami, ki si jih ne morejo več privoščiti spričo že do sedaj ogromnih izgub in vojnih operacij, ki jih imajo že pred seboj. Eisenhower piše severnoaemriškemu predsedniku: »Možno je domnevati, da ne bo prišlo nikoli do kapitulacije. Naša dosedanja izkustva nas učijo, da nemške čete nadaljujejo borbo do zadnjega moža, četudi so izgubile zvezo z večjimi oddelki. .Tako razpoloženje jasno pomeni, da ne smemo računati z nemškim zlomom ali s prekinitvijo nemškega odpora.« Zavezniški vrhovni poveljnik izraža nato upanje, da mu bo uspelo, pripraviti nemški narod do prekinitve odpora s pomočjo agentov in vesti, povzročajočih jpaniko. V drugačnem primeru se bo nadaljeval nemški odpor ne le v vsej Nemčiji, temveč tudi v francoskih pristaniščih, na Danskem, Norveškem in Italiji v nedogled. »S tem pa bi se pomaknil dan zmage v daljave,« čuje itemoL Boljševiški pritisk se je ojačil prt Königsbergs. V četrtek je izvedel sovražnik nič manj kot 22 napadov, ki so jih podpi- rali oklopniki in topništvo. Vsi napadi so i;ili odbiti. V Kurlandlji pa so popustili močni boljševiški napadi do nepomembnih prask na. skakovalnih čet. Tudi ta premor v bojih so si priborile nemške čete s tem, da so prizadejale sovražniku občutne lagube. Stockholm, 7. aprila. Neki govornik londonskega radia poroča o težavah, na katere naletijo Angloameričani pri svoji sedanji taktiki hitrih sunkov z oklopniškimi silami. Koridorji, ld si jih delajo zavezniški oklopniki, večinoma niso širši od cest, na katerih prodirajo kolone. Tako se dogaja vedno znova, da se nemšk branilci zdržijo za zavezniškimi četami ter jim odre-žejo zaledne zveze. »Na ta način izgubljamo dnevno velike količine moštva in gradiva Celotne Izgube, ki smo j:h na ta način doživeli v zadnjih dveh tednih, morajo biti zelo velike. Drago a no morali plačati ri-ziko, v katerega smo se podali.« Radijski govornik primerja nato preskrbo za naprej prodrle zavezniške oklopniške osti s pomorskimi konvoji. Tovorne ladje so v tem primeru tiitonski tovorni vozovi, zaščitnice pa predstavljajo hitri oklopniki in druga oklopniška vozila. Zaradi nesigur-nosti zaledja so vezane močne zavezniške sile. Zadnjo besedo v tej vojni bodo imeii nemški vojaki! Madrid, 7. apr. »Zadnjo besedo v tej vojni bodo tmeM nemški vojaki,« paše časopis »Informaciones«. Nekaj je gotovo: nemški vojak se bori na največjem ali najmanjšem področju za rešitev nemškega duha in njegovo usodo. Cena nemškega zadržanja pa bo fcoočoa zmaga, Zgradba na pesku Bolj in bolj kaže, da je zgradba, ki so jo glede bodoče ureditve sveta postavili na konferenci v Jalti in o kateri so toliko trobili svetu, zgrajena na pesku, tako da se bo zrušila, še preden bo končana. Pri tem niti ni treba misliti na osnovno zmoto, ki je v upanju združenih sovražnikov Nemčije, da so vojno že dobili in da bodo lahko po svoje odločali o usodi sveta. Ne glede na t», da vojna še daleč ni končana in da visijo zato vsi povojni načrti še^ v zraku, je jaltska zgradba samo v sebi tako nesolidna, da ne more biti trajna. Bombastično zmagoslavje, ki je odmevalo iz tiska in radia tako imenovanih »združenih narodov«, ko je bil objavljen komunike o sklepih jaltske konference, se je sumljivo hitro poleglo ter se umaknilo razočaranju, skepsi in pesimizmu. Pokazalo se je. da so imeli prav oni trezni opazovalci ne le na nemški strani, temveč tudi v nevtralnem in deloma celo v Nemčiji sovražnem taboru, ko so že od vsega početka opozarjali, da je iskren sporazum med Angloameričani in boljševiki nemogoč, temveč da bosta obe strani še nadalje stremeli vsaka za svojimi posebnimi imperialističnimi cilji. Pokazalo pa se je tudi vnovič, kako neiskrena so bila in so vsa angloamerišSa zagotavljanja o svobodi, enakopravnosti in samoodločbi narodov. Da diktatorska Moskva niti najmanj ne sprašuje, kaj in kakšne so želje raznih narodov in kaka so njihova stremljenja, je bilo vsem jasno že od prej. Po jaltski konferenci pa se je še bolj, kakor že prej po teheranski izkazalo, da se tudi »demokratska« Washington in London prav nič ne brigata za voljo manjših narodov, temveč gresta pri vseh svojih odločitvah cinično mimo njih in preko njih. Zato je razumljivo, da se je srednjčh te malih narodov v Evropi, pa tudi po drugih kontinentih in ne najmanj v Ameriki sami polotilo veliko nerazpoložesnje, izvirajoče iz razočaranja in zagrenjenosti, a še bolj iz skrbi za lastno usodo. Prvotno navdušenje za novo konferenco v San Franciscu, ici naj bi jaltsko zgTa-dbo dovršila, je zaradi tega prav hitro izhlapelo. Srednje in male države, ki so pod angloamari-škim vplivom, sicer določajo svoje delegacije za San Francisco, toda brez veselja in brez zaupanja. Bodoča konferenca se bo na ta način sestala v ozračju, ki bo za njen uspeh vse prej ko ugodno in za udeležence vse prej ko prijetno. Ze ta pojav sam po sebi je za Severno Ameriko in Anglijo, ki želita še nadalje markirati demokracijo, zelo nevšečen. Se večje skrbi pa povzroča njunim sedanjim vodilnim krogom zadržanje Sov. unije, .ki vedno bolj odikrito kaže svoje nezanimanje in celo svoje nasprotstvo do konference ob ameriški pecifiski obali Močno javno klofuto je dala svojima zapadnima zaveznikoma že s tem. da je sklenila poslati v San Francisco delegacijo, sestavljeno le iz predstavnikov tretje in četrte kategorije, medtem ko bosta ameriškemu in angleškemu zastopstvu načeiovaia oba zunanja ministra Eden in Stetrnius. Nevtralni listi poročajo, da sta Roosevell in Churchill še enkrat brzojavno prosila Stalina, naj vendar tudi on pošlje na konferenco zunanjega ministra Molotova, da pta je Stalin to prošnjo odklonil če k vsemu tem« prištejemo še sovjetsko saibotiranje v pogledu izvedbe jaltske-ga dogovora glede Poljske, pa samovoljne kremeljske nastope v raznih drugih vprašanjih, ni nič čudnega, če ameriški listi vedno manj prikrivajo svojo skepso glede i konference v San Fransiscu in glede možnosti, na soliden način zajamčiti svetovno varnost. Listi že odkrito govore o krizi zaupanja med »velikimi zavezniki« in o naraščajočih nesoglasjih med njimi Roosevelt je izpostavljen že prav močni "kritiki, ki mu očHa preveliko nepopustljivost do Stalina, slišijo pa se slični glasovi že tudi v Angliji na račun Churchilla. Mnogi se pri tem z bojaznijo sprašujejo, kaj vse utegnejo vsebovati tajni dogovori, sklenjeni v JaM, ko so prav porazne že ooe točke, za katere se je izvedelo doslej. Ce se Moskva ne drži niti svečano objavljenih sporazumov, koliko manj bo spoštovala določbe tajnih dogovorov! Tako z upravičenim vznemirjenjem razmotriva razočarana javnost v Veliki Britaniji. Severni Ameriki in drugih državah, kjer še niso doslej dovolj spoznali boljševizma in so se vdajali še utvaram, da je možen z njim resničen sporazum. Vzporedno s tem spoznanjem pa narašča tudi skrb,. kakšni so nadaljnji načrti Sovjetske unije ki s kakimi zahtevami vse bo še nastopila. Zaenkrat še ni gotovo, ali se bo spričo kremeljskega sabo ran ja in podminiranja konferenca v San Franciscu sploh sestala. A tudi če bo Rooseveltu uspelo preprečiti blamažo, ki bi njen preklic ali samo njena odgoditev pomenila za vso ameriško in angleško politiko, konferenca ne bo mogla roditi nikakega uspeha. Udeleženci bodo mogli k razočaranju, da kljub tolikim zmagoslavnim napovedim iz Washing-tona, Londona in Moskve vojna še vedno ni končana, pridružiti le še novo razočaranje, da je tudi svetovni mir. ki so ga napovedali v JaJfci, le zgradba iz peska in na pesku. Eihttgenova pwflava v Lizboni Lizbona, 7. aprila. Ob stoti oblet-i niči rojstnega dne znamenitega nemškega raziskovalca Röntgena, je portugalska rentgenska družba priredila spominsko sloves-. nost v svečani dvorani velike lizbonske ä bolnice. Vzgojni minister prof. dr. Casiro da Mata je bil predsednik te proslave, državni podtajnik v vzgojnem ministrstvu dr. Amo-rin Ferreira pa je imel predavanje.- Proslavi so prisostvovali najbolj znani zastopniki portugalskega duhovnega življenja. Rudarska stavka v Belgffi ženeva, 7. anr. V rudarskem polročju i-ri Liegen je izbruhnila, generalna stavka, . s čimer so še bolj povečane zavezniške te-1 žave. Vzrok naše tragedije Vet, čas sedanje vojne, ki jc zaradi komuni-»tčnega rovarjcinja v posameznih deželah dobila povsem svojevrsten značaj, smo Slovenci mnogo razpravljali o vzrokih, ki so dovedli do • naše domače tragedije. Mnoge anahtične razprave so iz raznih strani osvetljevale nastali položaj ter pr Sle do raznovrstnih zaključkov. Ak/rda je danes še težko, temeljito in izčrpno zajstj vse vzroke, ki pomenjajo našo tragično sedanjost, ker smo sred; dogajanja jn previra-nja, ki še ni končano. Vsekakor pa moramo stremeti, dn korisitno delo nadaljujemo, zbiramo vse drobce, da si bomo ustvarili točno sliko narega preteklega in sedanjega stenja, iz katere bomo iskali poti za bodočnost, če stmo že zamudili najti formulo za sedanjost. Eden izmed vzrokov, ki nas je vrgel v vrtinec revolucije, katere si Slovenc ne bi smeli dovoliti, je med neštetimi drugimi tudi duhovni in politični pr mitjvizem našega jjuöstyä._ Tak-"3ha ugotčvfteT7Flri&rda'^rpEa7'vendar si pred njo ne smemo zakrivati oči. Slovenci smo bolehali za prepričanjem, da spada naš narod v vrsto ostalih duhovno in i^l tično dezoreth narodov Evrope in cveta in da z njimi lahko vzdržj v vsakem pogledu kakršno koli tekmo. Nihče pa se pri tem ni zavedal, da smo politično mlad narod, ki n mogel v kratkem času nadoknaditi zdravega organičnega razvoja, kakršen je bil mogoč drugim, tudi drugače zrele " m in s po'itiöno, kulturno ;n gospodarsko tru (S c jo obdarjenim narodom. Dva faktorja moramo pri svoj; analizi vzeti y pretres: naše podeželje in naše meščanstvo. Pretežno agrarni značaj naäega podeželja ima za posledico tudi posebno agrarno menta-liteto č'oveka, katere najznačilnejša znak je duhovna preproše na. Stalno ročno delo in tra no sožitje z naravo ustvarjata človeka, katerega obeertje prirodna naivnost, dobrostč-n®:- in zaupljivost. V« to so skušali kormn-ni--Li spretno zlorabljati, ko je zlom Ju gobavi je v aprilu 1941. zanesel tudi med kmečko prebivalstvo negotovost in zmedo. Gradiliso na narodnj ^čut^podeželskega človekiTTn na iiJSgriTOjzauplj:vostTTega alf oncc-a so res zbega': in zapeljali" š svojimi bleščečimi gesli in svojimi zapeljivimi obljubami, ogromno večino pe sta kmetu prirojeni in privzgojeni objektivnost m konservativnost obvarovali, da že od vsega počelka ni nasedala komunistični agitaciji. Sprva ;b?ažcno smehljali?. Vhod v šotor, kjer je bil dogovor podpisan, so okrasili z oljkovimi vejicami, ki naj bi simbolizirale sklenjeni mir. Savojci so mislili, da je zanje vojna končana... ia o Ofr» «J ® IH tftfc* J.,i .-?«> Pmš eSmi h&mlm' m festlševUii etMsMi 15 po^ukJk p&iltf-kov Stockholm, 7. apr. Londonsko in vvashing. tonsko soglašanie z brezobzirnimi in razbojniškimi metodami, ki jih izvajajo boijševiki. je dalo Kremlju še novih pobud, da postopajo s še večjo brezobzirnostjo napram svojemu koalicijskemu partnerju. Neka londonska vest potrjuje ponovne-brezsrčno brutalnost, s katero se skuša boljševizem uveljavljati in proti kateri se Churchill in Rooseveit, četudi i v - ~rda to rada storila, ne drzneta nastopiti. Poljski infoemaci-iski minister v Lon 'onu ie objavil v petek, da so Sovjeti odvlekli 15 pol tekih politikov, med temi tudi zastopnika poljskega ministrskega prxlsedmka in delee-ata londonske bogurske vlade, kakor tuli predsednika odbora narodno enotnosti in zadnjega poveljnika razpuščene narodne armade. Uradna vest poljskega inform ^c.i-'skcsra ministrstva razkriva zločinske ok Ino^ti. ki so se jih poslužHe sovjetske-oblest? ori odstranjen ju vodilnih poljskih političnih osebnosti. Poljski politiki, ki so v 'u na garancije, ki so tih jim dali Sovi-'-i. b:!i na tleh sovjetske Poljske, se s konference z zastopnikom sovjetskega poveljnika prve lifmmu mmlF j belo uške armade gene ral "m Ivanom dne J 27. hnrca niso vrnili. Našle ln joga dne so ! isto tako izginili tr i? naslednji' mlrffcstri, i 8 člane**' ruskih "ohtičnih strank in neki I tolmač. Ncva poročila o sovjetskih nasiljih ; napram Polj.ekom na pravijo, de co irie.no-I vahe osebr.r i dobik p;* naročilu polkovnika Pimenova (GPU) povabilo, ki ra je podpisal general Ivanov, da se s «vrtane jo ž njim. pri čemer je bilo izrecno podčrtana Vflžn '=:t -n ninnost sestanka Z brez-primernim cinizmom ja stalo ob sklepu vabila: »kot scrvjetskl častnik jamčim za va*noft povabljenih c??b.< Poli~ki informacijski mlnfste.- izjavlja z^TIrl^rčno: xDe.-lei še r.:r,;5m"i r;'.: ? k e vesti o usodi jn bivališču t ah 15 oseb, ki jih je povnb 1 e-pnoral Ivanc-v.« Razumljivo ie. da re Washington in London tuli ne b'tsta mnosro zanimala za to -razkritje o rovetskem zločinstvu. ker v rn-—.j pr>-H*>ovefo n.:o~kovcko v -vvry) vprašanjtt. Krem olj bc< lah1.o z zacV'^eniem ugotovil, da se io v poliskrm vnrašaniu. oTime« v Zedinjenih državah. »Ako bodo ostale razmere v Franciji še nadalje takšne, izjavlja list, »potem i o ostal-; ob koncu tega stoletja od sedanjih 40 milijonov Francozov samo še 2o milijonov. Kako more Francija potemtakem sploh se pričakovati, da bo upoštevana kot četrta velesila?« * Kakor poroča agencija Reuter iz Londona, je bila ločitvena tožba, ld jo je vložil filmski zvezdnik Oiiver Stagve proti svoji ženi Sarah Jlillicent Kcrmione Spencer Oliver, hčerki W.nstona Churchilla, odločena v korist moža. * Po vesteh iz Cunkinga je tamkaj izzvala velike skrbi grozna lakota, ki grozi 20 milijonom prebivalcev severnega dela province šetuan. Zaradi velike lanske suše je znašala jesenska žetev samo 20—30 % normalnega pridelka, ponekod tudi samo 10%. Ker je nas.topil proti koncu zime izreden mraz in je zato zmrznil krompir, ki je glavna hrana prebivalstva, se je položaj še poslabšal. Vodilni list v Cunkingu se pritožuje, da je prebivalstva pri vsej bedi, ki jo trpi v teh po lakoti ogroženih "krajih, še močno zatirano in izrabljano. Tamkajšnje oblasti nalagajo prebivalstvu nedovoljene davke. Ze sedaj se seli del prebivalstva v druge province. Cele rodbine so končale svoje bedno življenje s samomorom, nekatere pa se hranijo samo še s travo in koreninicami. « Angliji bo imela po vc-fini izredno težko stališče v Evropa. Njena moč itn vpliv sta kelecr kdaj koli u .e.i.ik • _pecca-. o no i:i njeno že sedaj m oro manj ( p. o j, pr.i;-cc:.l i.a o .'• tor«. Prepad med odg« sa.botoj i p: je mržn> praar < u iti le tako, da bo ^vrng .ja, p. i O... si z£ip*:„ pnea zaupanpe naa^oriov. Vrs svet v.di uanes, v kak mei' je v v ii*-- *> •*" ^ : -1* svojo nekdanjo močno posier;? • ter da ža do's'o ni več teko močna, da b; mcg-.a uve-1 javiti s.'. je težr e. p- vr:. to dejstvo, n.eni »Spectator«, pa bi m. a'.o sp.ičo lazoolo-že *ja v Fianc:j; opons ttd An.gleže, ua so civ>- ki-at b ; • p ">.-i*.".rd v s? v Ji d j- ij ii da ne tzgufce zi .u-pr-nhi zapaiw Evj pe, ki je danes v iosjSB i:- kor k :j tet. Tcda namesto tega se obi'£a Veika B: i.anljn kakor baika/s' a '»va, ':ar v vJj do tega, da ba naza nje i-.s **a'.i b Ckansita država. l * Polursdni argentinski krogi p.>wijo, da bo a. g-nt i »'ka vla'Vv v b":ž.:ji bod>Č:o ü odredua racio.nii-anji mef>V_ Pl; tem menije, da bi na'preje uvedi i br. zne ni dftsu Na ta način bi p.di zviš.d.i p üMjke mesa v Zed neac drža.ve in Anr ijo Kakor pravi neka vest agencijo E/N iz Buenos Airesa, je Sto©:!© 25.000 delövoev pr. hiadfitaucah v La PI a ri v st' vko tA* je s tem ohrcxni-Ijetia celotna pi':czvi dnja tv;dke Swift in Ärmour. V . La Pla.ti so zaöasiio ukii liii pixxtojo mesa. Stavlse v Zed'rj^rJh državah v Astgliji Stockholm. 6. aprila. Medtem ko je v Zedinjenih državah pričelo 80.000 delavcev s stavko, je narastlo stavkovno gibanje tudi v Angliji v vojni industriji. 30.000 delavcev v nadaljnjih osm'h angleških tvornlcah je sklenilo, da prekine v četrtek in petek z delom, javlja agencija Associated Press lz Londona. General planinskih čet Ferdinand van z viteškim križcem k redu želez poročevalec Heinrich Spieker v graš požrtvovalni borbi nemških gorskih mamo: Po kepituiac;}i Finske se je obrnila pozornost nemške javni: ßü z a?;tj k cuum četam, ki n/a skrajnem se vem tvorile ne- premaiglilvo ^poa-o nasj^roti Mur:.;an.s-eu, sovjetskemu operacijskemu centru na cib li ' Ledenega morja. Ko so dobile nemške čete na severu poezije za p'.vstopen odmik, je pripadla, nemškomu plan raskemu zb:ru t ta. obali Ledenega morja težka naloga ščiiiti krila oddelkom, ki so odhajali od Louhija in Kandalakše proti se /erezapadu. To jc pomenilo, da mora ptocinski zbor do nadaljnjega oh ran tj položaje, ki jih je več let uspešno držal. Ta nrJ iga je bila tem tM>lj kočljiva, ker je bilo jasno, da pripravljajo boijševiki močne rv.ixde, s katerimi bi radi predrli fronto. Zbiral r.Q velike oddelke vejaštva in velike množne voj ega m»aiterJRia. V tem položaju je bilo predvsem potrebno, da Nemci spričo naraščajočih sovjetskih priprav ne izgube ž.vcev, temveč v neomaja vztrajnosti izvišs svk-je naicge. Ta naloga je bila za poveljstvo tem težja, ker je fronta tvorila okrog 300 km äii"*:k močno prrtj vzhodu potisnjeni lok in je vrh teg obsegala okrog 700 km obale. Da jc t>- ©gelnn postojanka kljub tomu v ceibti kroni!a svejo nalogo,, dokler niso bile odp-kkcane "tudi v njej se boreče divizije, je v prv: vi-sii zasbjga ge-nerelo. planinskih čet Ferdinanda Jodla. Kdor koli se sestane z vsokim, moenhn oficirjem, dobi kot pivi vtis njegove močne osebnosti neporušen mi.r, ki ga izžareva. O genei-alu pripovedujejo, da ga n; J ■ nihče slišal izgovorit- nepremišljeno gir.sno mu tm k m mmmm Vsžko angleško pvlztiBKje Angleško-poljski pakt jc služil le za obkrožitev Nemčije Stockholm, 7. aprila. V Angliji so v obliki Bele knjige priobčil: garancijsko pogodbo, s katero so Britanci poslali Poijake v vojno m s katero so izzvali sedanji svetovni požar. Pakt predvideva, da mora v primeru, da je ena stranka zapletena v sovražnosti s kako evropsko silo, priskočiti druga stranka prvi takoj na pomoč ter ji nuditi pc«J-poro vseh svojih sil. NajpomembnejŠe pri tem priobčevanju pa ja protokol k* temu paktu, Iti so ga objavit istočasno. Kakor javlja Reuter, pravi j ta izrecno, da je pod izrazom »evropska sila« mišljena Nemčija. S tem se jasno potrjuje, da ni služil britansko-poljski pakt zaščiti Poljske, kakor trde zavezniki, temveč, da je bil enostransko usmerjen proti Nemčiji. Njegov cilj je bil obkroženje Nem-č je in priprava za vojno. To ugotovitev j britanskega priobčenja. je treba obdržati v spominu kot nadaljnji doprines k britansko-sevjetski krivdi vojne. töei^asiteü severooamsmki imperializem Stockholm, 7. apr. V nekem govoru pred »Academy of Political Science« v New Yor-ku je izjavil šef ameriške mornarice admiral King, da bodo Zedirjene države po J «U jc bil, kakor smo že poročali, od! ikoni-ga križa. Ob tej priliki je napisal vojni ki »Tagespost*« zanlnuv članek o junaški, čet na skrajnem severu. Po članku [«sne- besedo. Niesr.va povelja so kratka, skoro suhoparna, vsak pra 'čuti zia i^joma moč krepkega vojaškega duha, moč oüeixiosfc, ki ji r,i t.rely mnogih in gLasnih besed, temveč učinkuje sanm po sobi. Ta njegova samozavestna mirnost se je pckaz»o.Li zlasti. ko so bile tudi nemške div^z je na obalj Ledenega raerja vključene v odmik-. ,1 ne po-krote in ?o boijševiki z n-adm:čnimi silami n prestano poskušali, da bd vsaj nok»:tere dele nemških divizij obkoliij ia ur.:*nlj. Čeprav je bil sam vecin.o v snutni nevarno t pred sovražnimi letcici, topovi in cestro-stelci, je b'l general neprestano m žariščih borbe v pin-ih vrstah. Tt*l prejie.la %e s sam > svojo navzočnostjo je vlival težko se borečim gorskim strelcem in grerroJ.ir-jam mir in zaup»3nje. Tako se mu je posrečilo. da je ne le svoj zbor načitno p:i-prijal na d ^čena. meati. temveč da je tudi v polni meri izvrf-r čfeno mu : v Jogo, zaščit.ti glavnino na Finskem stoje".h oddelkov. General planinskih čet Jo i'l izhaja iz rodbine, Yd je dtk nemški vojski že marsikaterega oficiria- v visokem in odg:vornem položaju. Dve leti je šef štaba generalnem polkovniku Dietlu. Pri svojih jakJh je zelo pr-ljubljen in so. r.vezAii nanj z neomajnim znu*>anj* :n. O J kovanje z viteškim, križcem je zun . nje prl:jianje vsokih aisiug-, ki si j h je er. rrl Jodl pridobil kot poveljnik in s"s\ojo c^ebno hrabrostjo. vojni obdrži-le najmočnejšo moirtari da bodo morale oboižati oporišča, bila osvojena z amer ,J.:o Itn-jO. Ad ii v p F ;rie< King je izv i potrebuje oporišča. V t v olj iti le s svoio lr„ skit-eti za garancijo te liko in spooobno morn morn.aiice si je priu?-ž: izredno obsežne ameris rlce po vojn', ki naj zagotovi < šldm ocvoriščem. Z objavo teh vojnih ciljev pa King predstavlja i i t':* : .... eznem: i se ne no, tem ra\-:ce z « Ser :1 pravice ke trerovsl ter so :ral Lmerika e zai o— č mora volj v e-meriške držanja inoma-ameri- vernoamerižkoga !; takb požrešen in : ski. Kar so A:ner. hočejo obdržati i .s odmiral pnik selena; iti je ravno :i kakor bi itau-ikrat zase-'i:, to r za večne ■v-.av rr.t-f - - w.'-,a i ■ ^ * v Air - VE 23 Stockholm, L. aprila. Arthur Horner, predsednik podruži.ice ručart-seogu 1 june-š jenstva sSüu-WlJ-.: -j« je izjavil govor-u ob priliki letne £ -:u] *ocin.. nes premogovna kriza v Angl ji kakor kdaj koli v teku vojne. V sti je mogla Anglija seči .> rezervalv vendar' sta zrn • J:aha pro.zvt nja in naraščajoča potreba ze; re tal zmanjšali, da so Argi J: v najvt .. . U-vah, kar se tiče preskrbe is premo:: /.n. :eKsm je da-•nejba teklo-ovmn PthtQüzslovm mz&zz* v IT iLnf^ fei* S*-i . JO St Skoro neoip-azno za širšo javnost je dobila Ljubljana svoj Piiiodos-ovn- muzej. Z odlogom pi paia-itjiaske up. a ve g e- neiui.a Rupir^ka z uue 8. maja irfü ae je dosedanji iNa^ooui niiiifcj razdelil v d v a. saim.Bt jna m neodv ei;a muzeja: kulturno zgooovküiicega in pairoaoslovnega. Tako se je izpouniiii stara zelja sivveniueili pr^odo-slicvcev. P^a- eje je bia iz-lana odredba o ustanovitvi iKieveLovalne delovne skupine za vaositvo p.ar de, d;.rje odi.edl>i o razvojnem m deJovnem pregnajnuu Pmv.il Plovnega muzeja in o uprav ao gosj^od^rslu sim-tvi muzejev ljubijansKe pokiajine. VoutJtvo Prirodi>sl*- vnega muzeja in njegove de-ovne skupine je b.^o poverjeno ravnatelju dr. Frauu Kosu, ki je bi do.g»i. leta »spi-ritUo mo /ens et aga is s. prii-otiopisnega ed-delka Narodnega muzeja, znanstveniku, čigar Široka prnodoisiovna niza.edano.5t in .moderne delovne met:de dajejo že same najbetljše jamsevo za uapesen nadaljnji razvvj ljubljanskega Prirtxiosiovnega muzeja u teh spremembah je ravnatelj dr. Kos priobčit pregledno p.ac^i.o v pravkar jzišAL prvi ku j, g- »prirodosl'" vn Ji izv ; tij«, ziujo-stvenega giasJa rjovega muzeja. V sestavku »i */iiaiieK in razvoj Prirottobl ovne ga mu-zr,- ■ Ljubljani«, je pisec najpiej p uiaiii no/i i-iia^j te institucije, ki p- s:ej ne bo več ie p os:'/na naprava v starem, statičnem muzejskem smislu, 3*pač pa mora po- sfjati v življenju slovenskega naroda znan- i Zej z njegov , des alveno, joaa-odia-&©s p;dai-sko, muzeoioško, i sistema tke-,, ki sla p.o le pod muzej ni zaaatea loo)^ to naprej v srni. tivne, piiir. ei-jaln e m cfoio.vije et'COl.tgije L;i b:ok*ske inoifo • gi I-innejškega a;ste::ia gre raz it loške in etoü' .ike sicixpjje, rz zbirk se kažejo razvojni c kli; lal z morfološke in s.-- „e .: pisec bavi p»edvs&m. z biowi>iiöan loškimi vp:-šča te -»o-ste in p dog!»: nj, ki utegne»)» ž vo zacui kc-viijaite naarj. .jjj&ua n-o. io kc4- bi bila v takem p. imeru zao . rejšiii avtorje:, se dr. Kos ke. j. namičnega n».* čck. v v . .. tv - • z fumtciionaaio, douamično in eko'c fcfiqgijo -n postov- ja. nasproti s« nejikim. SsteanaJ^kino zi . i-:*.-i;a Jbui sodobnejše pojmovatje ei»oia gonje. To velja tu-.Ji za rašco- im u.em s k smer, v L se v •avno i didaktično», prii-vaistvc».jo n pub.ici- ; za prirodosibvni ! s.ieno aktiven, v mnogem z žovljenjsi-cimi . «« ----------- reaj ;cstmi ijuosLva iiep.sreden čirujte.j, po- j tiouam nar.da pi lagojen moderen zavod« čit/stcJj n;;jde v zgcočošem članku da-. Kosa | hisuoriat do.3eiai.jih prizadevanj po us..ano- ; i v.tvi Pi irctios&ovnega muzeja, besedl'.o vs h j I la.fi izdanto odreoo in reif, ranah ukrej>o/ | mehovi, marveč živi jene v cel i tei- pomočilo o delu v novem progr&..iaii--i skem okviru, pcsčbej še g.ede vcastva pri-| ivde m priročnih spJimenJkov s.ovenske ' zemlje. KijU'o izrednim l-azraeraan, ki tudi i znanstvenemu delu nalagajo neogibne ©me-( jitve, se je Piiioioslovni muzej pod vod-i stvom di*. K isa začel ©l-ganiziratl kett živo I središče pr-re-doslovno raziskerooizkega in • praktično in.ciat4vnega dela ca tem važnem po.iivcjj n:tše splod. >e ku. ure. ze debeJi i:i obilno ilustrirani zvcaek i »Pnrok-os ovn.h izvestij«, ki je izšel na 220 ! straneh v redakcij r.a\-natelja tU". Fra.ia Kesa ia v tisku Učiteljske tiskarne, pr.eu- rfologijo i a £>.;. ta ,rv. č lior posme-u e vspiiica-ol« ogi je. ■ v eKo-smataidh lagačem zgodovina j «-(d-. o raz-rg naj g;ja itd., ... : v je o n*-vem delovnem vzgonu pod častitljivo streh- poslopja na Ble.weisovi cest, kjer so daaes idinženi trije samostojni muzeji: Ku.tiua: zgoiovinsKi, Piircdx-äovni in Etografski. V tej publikaciji, ki je v čast izd»ajatelju in uredniku, je izš.O pet pr. -pevkov. Dr. Fran Kos rbi-a-vnava v . _» . raavoja po-sa: ie-".:.-oa vrsJf-. pitajo poglede v primla. Te > e.. stavo zo; logi je, b:«ton'ke ln :nerfc. i izpo-i-lrJ. praktična, upcirabna zooio j stari pasivni muzejs-ui m ^-m p aktivni, progresivni, kinetič;;i mu ; - sistem. _ . .. S tem poročilom, v katerem s? m blo mogoče izogniti tujkam jz str* k sa na-zivoslovja (njih razlaga bi avv prostora), smo hoteli kroni M J. pojav, kj ne sme b:ti neopaž šni kron "ki slovenskega ko' -ur i nia. Nove metode :n novi d- o i Pr-ir-doslovraem muz .-ju utegni tudi prektlčnh korkli vse Opozarjamo ziastf na p čast pi-Jspev c.aijsi razprav, nekatere probleme m pojave iz biolcgiie -n ekologf.je tnglavsivih iZJtomid isti ;-isoe se b:*K3 v zgodovinskem letu 1945. Izvestja aaWjucu-je že omenjeno poročilo o reorganizaciji Prirodoslovnega muzeja. Prostor nam ne dopušča, de bi se po-drob eje pomudili pri navedenih razpravah, ki vse obrGiraavajo domačo prirodo in domačo znanstveno arov ter so zaradi tega tem večjega pomena. We so^zannnu leveč zabedežiii i v sn!o-ra ziv-je- sistemi v aejo prinosti neši kulturi. ien s-s-cematicr. ?-ga preučevanja življenj*:: h pogojev n>še favne in flore, zH varstvo pnrode m pow dobno. »Prirodoslovna izvestja« na bode s •svenimi razpnavajni, katerih -:='. Franpe Virant t- Sredi pomladi je odliönt .nu Slovencu in enemu najpopu-larnejših Ljubljančanov mnogo prezgodaj i; ..-::.ila luč življenja. Njegova smrt je brid-v. kniia v srcih njegovih mnogobroj-t. i^ateljev, Id so ga visoko cenili, kakor je povsem zaslužil. Blagopokojnik je v si xommh razmerah dokončal zdravniški štu-d j. Po povratkd z prve svetovne vojne se IÜ v Ljubljani, kjer je bil kot zdravnik med pacienti splošno priznan. Kot pri-Jat ij in družabnik je bil izredno prijeten, duhovit, iskren, plemenit in zvest. Bil je Človek izredno širokega obzorja — kozmo-olit in p histor. Njegove besede niso bile : ~;o bili svojci treh družinskih pri letalskem napadu 9. mar-j t. i ter družine z več kot štirimi ne-rbljenimi otroki. Podopora za praz-tla tako nepričakovano, da zahvaljevali zastopniku rnest-ter blagrovali velikoduš-ilka, ki se ie sam odrekel pri. • jš :om za praznike, da je mogel osrečiti . o.-, lepa socialna gesta slovenskega rhega delavca zasluži javno prizna- n ie! • " ro: za oškodovance po bombnem napadu Svečama Pax 2000 lir, ■ rič-Pf' .-Erker 3000 lir, Rižama j O lir, E o lena in Ivan Vodnik ?>00 lir i sto cvetja na grob Mice Mladičeve, . oaasiCBB&s^ ■ aiaxjiBMiJjaBil—aa— Obvestila Slov. Rdečega križa Pozivi V glavni pisarni, Marijin trg 5, naj se javijo gg. Ermin Rataj, major in Norbert Wurzbach; v poizvedovalnem oddelku, pri referentu HI pa g. Dimitrijevič U .-za ofoier in ga. Dobrilovič Marija odnosno njih svojci. Zahvala. Slovenskemu Rdečemu križu so : "i.ii ga Croccn Marija iz Ljubljane Lir 50, rodbina g. ing. Ferlinc Bogdana iz Ljubljane pa namesto venca na grob pok. j. Mire Mladičeve Lir 300. — Prisrčna hvala.' wadzddtvo carinarnice 1076 Ur, slovenskih likovnih umetnikov 500 Hr namesto cvetja na grob Ivana SajcvLca m Lojzeta Žagarja, Poljedelska in industrijska d'užba SAJCI 10.000 lir, tvrdka Na glas 5000 hr, tvrdka Bratje Pavletič 2000 lir Franja in Leopold Valentinčič 1000 lir, družina Jožeta VanellHa 500 namesto cvetja na grob Antona Bevca; za Idrijčane tvrdka Golli 1000 lir; za Socialno pomoč neimenovan 1000 Lk; Društvu slepih obitelj dr. inž Branka Brčiča 300 lir v počastitev spomina Anastazije Tavčar, za stare in onemogle v mestnem zavetišču polje.lelska in industrijska družba SAICI 5000 lir, za slepe mastne reveže 2500 lir ter za gluhoneme mestne reveže 2500 lir. Pri upravi »Jutra - so položili družina Kocjanova 300 lir za siepo mladino v počastitev spomina Naslje Tavčarjeve, prijatelji in znanci Adolfa Eisenbarta v počastitev njegovega spomina 300 lir za. gluhonemo mladino, Sedlar Vera in Ivan 500 lir za Slovenski Rdeči križ v počastitev spomina dr. Franceta Viranta, Franc in Almy Urbane 500 lir za slepo mladino v počastitev spomina Mice Mladičeve, SK Ilirija 500 lir za Dom slepih namesto venca ha grob Zdenke Bloudkove in Vera Papeževa 200 lir za dom slepih v počastitev spomina Micp Mladičeve. u— Za žrtve letalskega napada na Ljubljano je uprava »Jutra« nakazala Socialni pomoči nadaljnji znesek 9.245 lir kot donos objavljenih osmrtnic in zahval za ubitimi žrtvami. Uprava »Jutra« je doslej za te. osmrtnice in zahvale kasirala 19.215 lir in celotni znesek nakazala Socialni pomoči. < u— Knjiga »Samomor Jugoslavije« od dr. Danila Gregoriča je razprodana. Da bomo mogli ustreči številnim naročnikom, pripravljamo prvi ponatis v izpopolnjeni izdaji. Obveščamo vse interesente, da bomo knjigo dostavljali po vrstnem redu naročilnic. — Založba »Luč«. u— šperovci, Slovenci legionarji pošiljajo svojcem de aar. Izplačila v hotelu Metropol — Miklič poleg kolodvora od 8. IV. do 10. IV. in to od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Najaviti se pri vratarju hotela. — Rauh, Bauzugführer. u— Varietejska predstava za pionirje. Dne 8. aprila se bo vršila ob 19. v dramskem gledališču varietejska predstava za slovenske pionirje. Za stojišča niso bile izdane nobene vstopnice. Dostop na stojišče samo z izkaznico Pöll-a. u— Semenski krompir. Lastniki vrtov in malih zemljišč v Ljubljani, Dev. Mar. v Polju in na Ježici morejo dobiti za letošnjo saditev omejeno količino semenskega krompirja, ki je bil prispel minulo jesen iz Nemčije. Nakaznice za ta krompir bo delil »Prevod«. Izdajalo se bo na vsako osebo v dru- Obvestila »Prevoda« PRODAJA MESA V nedeljo 8. t m. oddajamo od 6. ure dalje v Ljubljani 10 dkg govedine na odrezek »št. 38 Apr.« aprilske nakaznice MPU. DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA TEŽKE IN NAJTEŽJE DELAVCE ZA MESEC APRIL bo mestni preskrbovalni urad delil po številkah potrdil, tako, da pridejo na vrsto: v ponedeljek 9. aprila št. 1 do 100. v torek 10. aprila od 101 do 200. v sredo 11. aprila od 201 do 300, v četrtek 12. aprila od 301 do 400, v petek 13. aprila od 401 do 500, v soboto 14. aprila eni 501 do 600, v ponedeljek 16. aprila od 601 do 700, v torek 17. aprila od 701 do 800, v sredo 18. aprila od S01 do 1000 ter v četrtek 19. aprila od 1001 do 1200. — Urad posluje v ta namen za stranke vsak 'dan od 7. do 11. ure in popoldne od 16.30 do 19. ure. MOREBITI SE NriODDANA NAKAZILA za nabavo kmlia za gostinske obrate takoimenovane bone, bo mestni piesKrbo-valni urad, oddelek za gostinske obrate v bivši M ah rov i hiši na Krekovem trgu 10, prejemal do konca aprila. Z mesecem majem izgube nakazila za nabavo kruha za gostinske obrate vsako vrednost. čina krompirja. Nakaznice se bodo zaceie deliti v sredo 11. t. m. Krompir, ki se bo delil, izvira iz odličnih selekcioniranih sort, Iti so odporne proti boleznim in zeio rodovitne. Gomolji so drobni, do srednje debeli in se morajo zato saditi celi. Zanimanci se opozarjajo, da so vobče za seme primerni le srednje debeli ali bolj drobni gomolji, ker jih lahko sadimo cele, kar je ed no pravilno. Ako imamo debele gomolje, ki jih moramo rezati, je to za odpornost rastiin proti boleznim ia za višino pridelka vedno škodljivo. Morebitne hraste, ki bi se opazile na nekaterih gomoljih, so popolnoma neškodljiv pojav. Kmetovalcem, ki pridelajo zase dosti krompirja, se semenski krompir pod zgoraj označenimi pogoji ne bo delil. u— Priznane vrste semenskega krompirja vabijo kmetovalce in pridelovalce, da zamenjujejo preostali razpoložljivi krompir pri gospodarskem uradu mestne občine za semenskega, ki je še na razpolago. Vendar pravijo zamenjale:, da je med semenskim krompirjem precej nekaljivih gomoljev, četrtina semenskega krompirja gre na ta način v upadek. Drobnejši krompir semenskih vrst je hvaležnejši od debelejšega, ker ga ni treba narezavati in pomeni v tem pogledu prihranek na času. u— še nekaj lepih, toplih sončnih dni je treba, pa se bodo razcvele tudi hruške in jablane. Ranejše vr-ste koščičastega sadja, zlasti marelic, so deloma že odevele, deloma pa so sedaj v bujnem cvetju. Začenjajo se odpirati cvetne čašice breskev, sledile jim bedo češnje, renklote, slive itd. Roji čebel v suhem in senčnem vremenu v trumah obletavajo razveteno sadno drevje, ki vzbuja v srciii sadjarjev upanje, da bo v jeseni precej domačega pridelka. u— Dijakom — dijakinjam nudimo vso pomoč za šolo ob najprikiadnejših urah: Specialne instrukcije, Kongresni trg 2-II. u— V aprilu nadaljujemo s setvami, ki smo jih začeli marca. Sejemo na planem solato, zelje, ohrovt, cvetačo, kolerabe, rožni kapus, redkvico, grah, špinačo (navadno ln novozelandsko) pa. tudi razne cvetlice, ki jih ni treba presajati. Zadnji teden posadimo lahko tudi že nekoliko pritličnega fižola, presajati začnemo na plar.o kolerabe, solaco, rano zelje, ohrovt, por. Drugič že lahko pikiramo paradižnike. Sadike po toplih gredah utrjujemo. Kdor hoče saditi špargije, naj se leti tega dela takoj, ker je aprila najugodnejši čas za to. Stare špargeljnake je treba cpleti, okopati in urediti za rezanje, ki se "začne že ta mesec, öas je proti koncu aprila, da pripravimo zemljo za paradižnike, kumare, buče, melone. Sadili pa bomo vse to šele proti sredi maja. Zasajamo jagode. Sadno drevje po-žlahtnjujmo na razne načine. Proti koncu ZATEMNITVENI ČAS za teden, ki začne 9. aprila 1945 in teče do vštetega 15. aprila 1945, od 20.35 do 6.05 meseca prvič pokosimo trato. Vrt posnaži-mo in posujemo pota. Pripravimo tudi potrebna sredstva za zatiranje škodljivcev, ki se začno pojavljati že ta mesec. u— Zvezna pisarna slovenskih narodnih pionirjev se je preselila z Miklošičeve ceste 29 na Sv. Petra cesto 2-II. u— Učite se strojepisja, praktično znanje potrebno in koristno vsakomur! Novi eno-, • dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 9., 10. in 11. aprila. Ure dogovorno: Christofov učni* zavod, Domobranska cesta 15. u— Malarije iu trahoma niso lani v Ljubljani zasledili v nobenem primeru obolenj. Trahom, ta nevarna bolezen, je med Ljubljančani žc tri leta izostal. Malarija se je v Ljubljani pcjavua 1. 1928. in 1938. Druga leta je ni bilo. Kljub temu je vprašanje asanacije močvirnih predelov mesta in okolice še vedno potrebno. u— Srednješolcem (-kani) priporočamo učenje strojepisja! Učne ure dogovorno zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po želji. Novi tečaj: 9., 10. in 11. aprila: Cliristofov učni zavod, Domobranska cesta 15. u— Več eomač^ga platna! Po kmečkih domovih, kjer ne pride iaj> platna coma, je žalostno. Saj kmet nima nikdar deivuja za rjuhe. Stare zaloge platna so por. «hijene ila če niso kupili koten me, ki je za. spanje tako malio primerna, imajo postelljo, da je človeka sram, ko jo vidi, kaj šele, da bi spe>i na njej. Sedanji öas nas ki: če in vabi: »Sejte zopet lan!« K temu nasvetu, ki ga priporočamo zi&sq tudi kmeU/valcem v šivetki cikoMci Ljubi.lfcne, je pripisamo v »Kmetijskih novicah«: Res, da nam to da velilko dela, zato pa imamo zim:-, da vrtimo kolovrate. B .š videla, ljuba kmečka gospod nja, kako biete vesela ti ln vsa tvoja družina, če bo.>te spoji na platnu, ki si ga sama napravila, u— Strojepisni tečaji se nemoteno vršijo zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer. Učne ure dogovorno po želji. Novi tečaji 9.. 10. in 11. aprila. Informacije: Trgovsko učilišče »Cliristofov učni zavod«. Domobranska cesta 15. u— Kižarna sporoča svojim odjemalcem, da je komisar za cene pri Pokrajinski upravi z odlokom št. 477-1 z dne 23. marca 1945 določil novo ceno za riž in sicer v R žarni lir 505 in pri detajiistih 570 lir za 100 kg. S štajerskega N°vi grobovi. V Celju so pokopali go. Matildo Higersperger, roj. Rudolf. 15. marca je umrla v Gradcu ga. Roža Benkoviče-va, 14. maroa pa so na grašaem p, 5tcpa_ l&šču potožili k vcčntjuiu počitku upoitoje-noga potš-negta uradnika Ruperta Laškol-mi'ka. V Gmo.cu je nadalje umria kuaaiica Ana Ribičeva, stara 76 let. Pri mlatilnem stroju je izgubila roko 27-letna posestnikova hči Marija Draxlerjeva. Stre'gla je mlatilnici ter je prišia z roko v boben. Stroj ji je roko najprej zmečkal, potem pa odtrgal. Tat pCštmii Omotov je jedva ušel smrtni kazni. Mariborsko sodišče je pred ki vitkim imelo oiprcviti s p.btmim uslužbencem Mihaelom Jurkovičem. Mož se je mo:al zagovarjati zaradi številnih tatvin poštnih i paketov, Iti so bJli namenjeni vojakom na bojišču. Z oziram na dejstvo, da je bil Jur-kov č prej vojciit, in da je invalid, mu je sodišče spregledalo smrtno kazeir... kj jc sicer zagrožena za tako vse obsodbe vredno pričetje. Ker je skesano p znal svoja dejanja, je bil obsojen samo na pet iet težke ječe. Lastno mater je umoril. Dne 13. februarja so našli v Leobnu 73 letno vdovo po poštnem upokojencu Marijo Doležalovo mrtvo. V začetku so menili, da gre za roparski umor. šele pozneje so prijeli 34 letnega Antona Doležala, sina umorjenke, ki je bil na sumu, da je umoril svojo mater. Doiežal je izprva tajil krivdo, pozneje pa je dejanje priznal. GOSPODARSTVO = Nove pošlue y.na.mke. »Si^-itC-il list« objavlja popravek k naroclbi o i zanj i uovin pošuiiii anunix. V prvotni objavi Je po pomoli izpadla vr^la. Poleg lraukovnili zmmK po 1-5U m 2.50 lire oe izdajo tudi i ran kovne ssiiamke pj 2 lir: v temuomodrl barvi » siiko kosiar.jeviške=a gradu. = Najvišje cene zi prevoz s konjsko vprego. Koml^f.r za ciae je ocJoorii naslednje nove ccne za prevoz s konjsko vprego: 1. za e.:o\prežnl voz pri obtezitvi do 1.5 to.ie 300 lir na dan (3 ur), za dvovprežnl voz pn obit..: t vi do 3 ton 500 lir na dan :za \ožnje, ki trajajo nad 8 ur se cm« zaračunati 25 prlbltek, za. posamezne vež..je z enovprežnim vozom 45 Hr. z d\ovprtžnlm vozom pa V5 lir na uro; obtežitvi preKO navedene teže te sine r..čunatl 10 "c pri .'tek); XI. za aterd-n» vožnje v območju mesta Ljubljaiie za vajenske pošiijke eaega naslovnika 50 lir za tono, pri več naslovnikih ao teže 1.5 tone 35 lir. do 3 ton 70 lir, za težo nad 3 tone 6J lir za tono. III. Za prevoz kuriva v območju Ljubljane 62 računa za tono 5Q lir. — Občni zbor Ljubljanske bo*ze Je sklican za torek 2*. t. m. ob 17. url v lx>rzniii prosto: ih, Gregorčičeva 27. če občni zbor ne bi bil sklepčen. bo dri;g občni zbor v torek 1. maja cb iscera času in z istim dnpvnim redom ne glede na število zborovalcev. — Zastoj švedskega izvoza železne rude. Odkar Je preneha; Švedski izvoz železne rude v ! Nemčijo imajo rudiiiki železn* rudt v severni ti vedski v Kurunavour: veüke sfcbl, kaj naj počno z nakopano rudo. Iz 'področja rudnikov je šla doslej ruda po večini do luke Lulea v severnem Bolniškem zalivu, oa koder so Jo izvažati v Nomčijo. Pred vojno so šle pošiljke tudi preko Narvika. Lastniki rudnikov &o se morali eedaj odločiti, da bodo kopali železno rudo naprej in da jo bočo prepeljali v obe lukl, kjer bo £a'.osrečeni in ponesrečeni poskusi z raketami, ki jih je današnji daleč prek sil s prosluiim "novjm or:žjem V 1 in V 2. BELE2NICÄ KOLEDAB Nedelja, 8. aprila: Dlonlzlj. Ponedeljek, 9. aprila: Marija DEŽURNE LEKARNE Nedelja: mr. Bak&rčlč. St. Jakob« trg £ mr. Kamor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv. Petra 78. Ponedeljek: mr. 8uSnlk, Marijin trg 5; mr. Dfcu-Klanjšček. Gosposvetska 4; mr. Bohlnac ded., Kimska 31. Nedeljsko dežurno zdravniško sluibo bo rrSIl mestni zdravstveni svetnik dr. Pran Ciber, Sto-fci Oia ul. 7, telefon 36-41. Zatemnitev od 20.25 do 6.20. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERNO GLEDALIŠČE Nedelja, 8. aprila ob 17. uri: Bernad Snaw: Fygmaiion. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek. 9. aprila ob 17. url: Viktor Par.na: Stara pesem. N. Rimsky-Kor=akow; Šeherezada. Red B. DRAMSKO GLEDALIŠČE Torek. 10. aprila ob 17. uri: Bernard Bhav: Pygmalion. Izven. Cene od 40 Lir navzdol. Od torka IU. t. m. dalje se bodo vršile dramske predstave v dramskem poslopju. Aua škerl: Urs latinščine »Torej, med vsako pozitivno in negativno oiisiilo, se nahaja kontradiktorno raz-riarje,« je odmevalo v prijetnem altu po okusno opremljeni sobi prostranega stano-van Svedrove družine. r. aa, osmošolka Nevenka, se je učila filozofijo. • : /m značaj,« je patetično dekla-aje dolgih korakov po sobi od okna do vrat. »Ta aktivni značaj je... je zo o k a gnojni izpuščaj.« o zvezek. S koraki tanga je prl-plcz:. .-a 1-1 klavirju, ga večkrat udarila po črnobelih zobeh in navdušeno zapela: »Aii smo vsi še mladi ...« Vt c rezljane lesene stenske v je zdiltnil minuto dalje. Udarilo je pol četrto. ;-.e,enka je sečila v naslanjač in slučajno oo: . 'a roko v žep svoje domače obleke. Ot | Ja je neko pismo. saj res!« se je spomnila. »Bogdan. M o i £e enkrat prečita ti.« (..' . -a je zalepko in polglasno čitala: x V-..ircj.:_-:na... upam, da mi ne boste... Por.ižno pošiljam vstopnico___bom človek . . . Bogdan Profet, slušatelj filozofije.« Veselo se je zasmejala, skrbno spravila pismo in poredno stopila pred ogledalo: ..Klanjam se, gospod Bogdan! Kako sem vam kaj všeč?« Huclovnušno je pomežiknila svoji dvojnici v zrcalu: 2-So.l L; videti moj božanski profil, vi resni filozof?« Zadišala je znane korake, ki so jih glu-šile otgocene preproge. »Ma:i;:ca! Urno h linjigi!« Kot i)i kihnil, je sedela pri mizi in jeclaje zlogovala: »Nakioaski kot obeh tangent je ... je .,.« Gospa Kunigunda Sveder je komaj slišno odprla vrata. »O, ti revček moj! Te zelo muči matematika?« »Mami! Veš, ta naloga je tako nasoljena, da je res ne znam sama. Smem iti k sošolki Veri, da bova skupno napisale?« »Seveda smeš, Nevica! Saj vidim, da ti lica kar gorijo od napora.« »Kako odidem v gledališče brez tvoje vednosti,« je v mislih dostavila Nevenka. * Tretjič je zabrnel mali gledališki zvonček, ko se je vsedla na oblazinjen sedež. Na njeni levi strani je sedel Bogdan Profet, lep mladenič kostanjevih las in črnih oč:. Pred dobrim mesecem ga ji je predstavila neka sošolka kot bratranca, ko so se slučajno srečali na cesti. Danes je pa sprejela njegovo pismo s skromno prošnjo, da bi prišla v gledališče in mu s svojo prisotnostjo povečala vrednost predstave. Lahno se ji je priklonil in se nasmehnil. Ugasnile so luči. Tema. Samo sf gnal ne lučice so zeleno-rdečih oči zaspano zrle v zatemnjeno dvorano. Prvi sanjavi akordi so zadrhteli iz pojočih strun violin. Vmes je tožila srebrna pesem harfe. Nevenka se je predala opoju sladkobne melodije. Zaprla je oči. Na svoji roki j'e nenadoma začutila Bogdanovo. Postalo ji je tako lahko, tako sladko pri srcu. Po končani predstavi jo je prosil, če jo srne malo spremiti. Dovolila je. V prijetnem kramljanju sta prišla do Ne-venkinega doma. Obstala sta pri vratih. Bogdan se je ozrl v nebo in pridušeno šepnil: »Ni zvezd.« »Ni zdezd,« Je ponovila Nevenka in se zazrla v njegove temne oči, ki so se čudno lesketale. Podal ji je roko. »Jutri ob petih na svidenje na oni strani ceste. Obljubite mi. da pridete,« je mehko zaprosil. ^Pridem. Lahko noč!« Hvaležno jo je pogledal in odšel. Naslednjega dne je stal že pol ure pred napovedanim sestankom pred Nevenkino hišo. Ura je minila. Se vedno je vztrajal. »Pride Mora priti! Saj je vendar obljubila še včeraj, da pride prav gotovo,« je govoril sam s seboj in se tolažil. »Mogoče je pa užaljena in bo ostala doma?« Zaškrtalo je pri rjavili vratih ono stran ceste. Prišla je. »Oprostite! Učila sem se latinščino,« je živahno razlagala, ko sta zavila proti osamelemu drevoredu. ^Dopoldan sem se pri latinski uri zasmejala. Predstavila sem si namreč našega nerodnega profesorčka v kopalnih hlačkah, pa je bilo r es tako smešno, da sem se morala zasmejati. »Saj nisem hudobna, samo tako rada se smejem,« je dostavila počasneje, kot v nekakšno opravičilo. »In kaj je naredil profesor?« je zanimalo Bogdana. »Postavil se je pred mene, napihnjen od užaljenega ponosa, kakor Neron pred goreči Rim in zakričal: »Vi! Vi, Sveder! Zapomnite si: Stultus sino causa ridet! Bom že pravočasno poskrbel, da se bom nazadnje sam smejal. Sedite!« In sedaj me tako skrbi, ker lat nščine res nič ne znam.« »Imam predlog, katerega morate odobriti ali zavrnili seveda vi. Bi me sprejeli za učitelja latinščine?« ' Za trenutek je obstala. On, da bi jo poučeval? Nemogoče! Le kaj si bo mislil, ko nič ne zna? »No, kako bo?« jo je vzdramil iz premišljevanja. »Sprejmete?« »Prav. Pa naj bo. Kar pridite drugi teden, recimo v torek popoldne. Bom že vse uredila, da bo prav.« »Iz srca rad,« se je nasmehnil. Dolgo sta govorila. Vse preveč dolgo. Temnilo se je že, ko je prišla Nevenka domov. Na nemi očitajoči očetov pogled, je pesimistično vzdihnila: »Ta šola me bo spravila äe ob um ...« Torek. Pred vrati Svedrovega stanovanja je stal Bogdan in si že najmanj desetič popravil modro samoveznico. Slednjič je le pozvonil. Priletna služkinja S» Je peljala v dnevno sota* »Trenutek, prosim! Gospodična pride takoj.« Ostal je sam. Sedel je v naslanjač. Pogled, mu je splaval po sobi. V kotu je stala nisalna miza, obložena z najrazličnejšimi papirji. Poleg njih je sedel ljubek mecvedek z rožno pentljo okrog vratu. Leseni opaž so krasili keramični izdelki najrazličnejših oblik :n velikosti. Na črnem klavirju je stalo dvoje vaz z rdečimi nageljčki. Na divanu sta pa sedela majhna punčka v belem plaščku :n srčkan fantek v rdečih hlačkah. Končno je Nevenka ie prišla. Zazdela se. mu je še lepša, še mlajša kot na cesti. xGospodična, tako lepo je pri vas! Človeku se zdi, kot da je še enkrat rojen.« Samo zasmejala se je. Na mizo' je postavila skodel co čaja in krožnik peciva: »Tako, pa hitro popijte, da ne bo mrzlo! Potem se bova pa učila.« Prav rad je ubogal. »če ste pripravljeni, lahko začneva,« je primaknil -svoj stol k njenemu tako blizu, da je čutila utrip njegovega srca. »Numitor avocavit dictilans,« je pričela s tresočim glasom. »Nevenka!« jo je nenadoma prekinil. »Gospodična Nevenka! Ste že kdaj ljubili? Resnično od srca?« Osupnila je. Kaj spada to tudi k latinski uri? Ujel je njeno roko ln jo obsul s poljubi. »Nc!« jc izdavila, »še nikoli nisem ljubila nikogar, razen staršev in ... in, prosim, nikar se ne smejte, in onega medvedka na mizi. »Potem ...« Stavka pa nl dokončala. Objele so jo namreč močne roke'in na ustnicah je začut ia vroč poljub. »Potem te naučim najprej najlepšega stavka, kar jih nremore latinščina,« je povzel Bogdan. še močneje jo je stisnil k sebi in zase-petal: »Ego te amo!« Kot v odmev so komaj slišno zašepetale Nevenkine ustnice: »Ego te amo, Bogdan!« Bila je ura latinščine. Oddainiška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA NEDELJA. 8. APRILA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—8 00: Veseli zvoki za nedeljsko Jutro. fc.OU—3.30: Orgelska glasi: e. (prenos). 8.30—S JO: Versko predavanje. 8.50—9.00: Poročila v slovenščini. 9.00 do 10.00: -Pozdravi iz domovine« — Eacajsl i or-.e-s:er vodi D. M. ttjtnee, sodeluje Koir.crnl zbor. 10.00—10.15: PoročUa v iwmUHnl. 10.15—11.39: Osrednji nem. ki spored. 11.30—12.00: Sloven ka ljudska odddaja. 12.00—12.30: Napoved sporeda — nato opoldanski koncert. 12.30—12 40: r>cro-člia v nemščini ln slovenščini. 12.40—14.00: Nemški ljudski koncert. 14.00—14.10: Fcročila. v nemščini. 14 10—15.00: Osrednji nemški spored. 15.00 do 15.45: Klavirski koncert. Svoje skladbe za c.lad'no igram pianist Marjan Llporia ln pianist Lucijan Marija gker-ane 15.45—16.00: 15 minut za podeželja — inž Ciri Jeglič: Tudi na kmetijah iro:Hmo letos pridelati Čimveč zelenjave. 16.00—13.00: Koncert za vojaze. 1,1.00 do 19.00: Nesmrtni glavaa nemških skladat~ljev. 19.00—19.30: Ura pf.r.il, 19.30—13.45: Porofila v slovenščini. 19 45—20.00: Kaj prinaš? prihodnji teden. 20.00—20.15: Poročila v nem < :ni. 20.15 do 22 00: Osrednji nemški -pcrec' "2.00—22.15: Poioäila v neSčini in napoved sptrida. 22.15 do 24.00: Glasba pred polnočjo (pr-nos). Rpjzstava slik M:?<*£?. Ši!3tsrč'ča Za Veliko noč je priredil slika.- Miloš šušteršič razstavo' svojih najnovejših clj-nih slik v razstavnih oknih A. Kosovega umetniškega salona v prehodu nebotičnika. Vseh slik je 25 in datirajo iz najnovejše d tud; iepc slovensko me ke-pčn, ali pa mala podlasica., sta pozim; prav tako živahni kakor v drugih letnih dobah. Hrane, namreč top'okrvn h živali, jima tudi v nafhujšam mrazu ne zmanjka. Nemara jo še h/k up-en: ta kaker siicer. saj kepen cslo pobegi na zimo in ga tako majhni sesalci in ptiči še teče opazijo, ko jih zalezuje. Mak podlasica pa stkr> največ po mišjih in krtovih rovih, kjer barva nima pomena; pri na"» navadno ne postane bela. Poleti se hranita podlasici tudj s piazlci n tudi žuželk ne za-me^avata. Tudi porocHo v nekem dnevniku o velikem d i h n r j n, ki ž-vi v severnih deželah Evrope in napaeüa z dreves žrvah kakor ris, i© r.-rpačno, kar se tiče imena. Ta zver je ro-s o m a h a . kakor mu pravijo Rusi aH j e r f, kakor Švedi. Slovenska predstava po nom-skom najini b bila mogoča, požerun ali ne-nasiit kajti sr'no požrešen in krvo^^čen je ta severni zastopnik k in Z dihurjem ,fe toroj kof kima pač v sorodu, toda je povsem druge vrste. TtxS SSteze smradnrce ;ma ob zadnjici, kakor jih imajo vse kune, ki to je nemara zapeljalo poročevalca, da je dal rosomahi ime dihurja. Rosomaha je tudi neprimerno večja od cKiurja. sa/j je v trupu kakih 80 cm dolga in do 45 cm visoka, torej dvakrat večja od d;hurja Res je sicer, da so živali ste vrste, če žive v severnih krajih, navadno nekoliko večje od južneiiSh, toda nikdar ne v takem razmerju. Ta pojav ima po razlag; nekaterih pr rodopiscev za žival to prednost, da večja žival izgublja razmerno manj telesne toplote kakor manjša, kajti večje telo enake oblike ima sorazmerno manjše površje, Spodrsikom v dnevnikih, dasi naj bi izostafi. ne pripisujemo posebnega pomena; prebero se in navadno pozabijo. Vse hujših posledic so napake v učnih knjigah, kajti ostanejo učencem v spominu za trajno in učinkujejo često napačno za ravnanja v poznejšem življenju. Zlasti za prirodopia mora biti šolski učben k rasna knjiga brez pogreSkov in brez takih navedb, ki niso utrjene n znanstveno utemeljene. Tn vendar imamo tud take učbenike, ki tej temeljni zahtevi ne ustrezajo Vzemimo le v roke novejr* Prirodopis za I. razred meščanskih sol Knjiga mrgoli napačnih podatkov. površnosti, log čnih spodrekov ter enostavnih izmišljotin. V dokaz temu navajamo nekaj »cvetk« kar s prvih strani. Zajec. »Ker so veke premajhne, ne more oči popolnoma pokriti, zato pravijo ljudje da sni z odbrtrm očmi.« (Zajec spi z ^zaprtimi očmi, vdke so dovolj velike, da pokrijejo oŠ m>nrunoma. To slednje bi pisec lahko pri vsakem zajcu izmeril. (»Dlaka se menja, kakor nanese letni čas; vedno pa je taka. da se ujema z barvo prigode.«") Zajec menja dlako enkrat v letu. Kakšna pa je barva prTode? Sicer pa tu-cß n. res, da je zajec po barvi prilagojen vedno svoji okolici, kvečjemu Je, če je v ložu.) »Zaradi škodljivosti, okusnega mesa in kr/.aa ga lovci strastno preganjajo. zato je p'üljisk b zajcev od leta db leta manj.« (Lovci zajca ne preganjajo, ampak love. streljajo: pa nc zaradi škodljivosti; zajčjega krzna ni. pač pr rabijo dlako za klobuke; poljskih zajcev ni od lota do leta manj.) Poljske ni i si. »Nosiek v hajo kakor zajček, kar znači, crn dobro vohajo, a še boljše dišijo.« (Z noskom?) Polh. »Radovednost kmalu prižene polha do pasti..-.- (Menda vendar le voh.) Krt. »Krtovo truplo je z gostq žametasto in (l) čmo dlako pokrito. Na varnejšem mestu, pod skalo ali drevesom si izkoplje večjo kotlino, kamor hod počivat« (To se ne ujema z resnico; svoj stan s: napravi krt kjer koli, žeto redkokdaj . pod skalo ali celo pod drevesom.) Srna. »Snovi zei rast — rogovja — daje koža, ki ima polno krvn h žilic.« (Snovi prinaša kri. ae daje jih koža.) »V drugem letu življenja »na srnjak nerazčlenjena (!) rogova. Tretje leto dobi rogova, ki imata sprednj-pcerožek, v četrtem pa zadnji parožek. V nadaljnjih lefi|h rogovje nima več novih prira.sit-kov-parožkov, le močnejše in daljše zraste vsako leto.« (Zmeda med rogi m rogovjem! Na ^i-rost postaja srnjakovo rogovje sdabše in knjS*. Po Lcfcarfri rog- m ttt prirastek.) Jelen. »Planinci pripovedujejo, da ao v gozdovju triglavskega pogorja (?) in kamn-^kih pianin že naletefi na navadnega jelena, kij je podoben srn; (na druga črnega poč ne morejo), le da je velik (tol kšen) kot majhno govodo « (Kaj pa v ljubljanskem, logaškem in kočevskem okraju? Ali tam ni jelenov?) Prašič. »Prašič je domača žival. ki je zaprta v svinjaku, v katerem se lahko prosto giblje.« (To je zanimiva lepo povedana novost za učence!) »Ta dva črva — namreč tr-hina in trakulja — se fisc'ta v svinjskem mesu v podobi zrnc-ikor« (Ikre. zametk; trakulie, niso zrn ca, ampak precej veliki mehurci. tri-h ne pa so doraslt v mewu in obdane z apnenčasto hipinico.) Pe-s. »Podlanka in v njej se nabadajoči zrak pod kocinami vamjeta psa pozimi mraza. poleti vročine, t. j. ne mraz ne vročina ne moreta v t)c'o.* (Naiobe toplota ne more z telesa.) »Hrbtenica leži na hrbtu.« (Menda ne v hrbtu.) »DiviTr psov nc poznamo več.« (Kdaj pa smo jih noznali? Nikoli.) R i s. »Pri nas je iztrcbljen. Živ: pa še v mrzlih krajih. Sbirija.« (Kaj pa Ogrska. Sr-i>'ja. Bolgarija?) Vidra. »Tudi vefro in jazbeca prištevamo h kunam, ker imata zversko zobovje.« (Potemtakem tudi volka m tigra?) »Vzcro « so tudi tile in tem slrčni srtavki, k. jih je v knjigi na pretek: »Glodači segajo daleč v čeljust, zato se podočnjaki ne morejo nitj ukoreniniti Glodači so pripravn za glodanje. zato jie kunec glodalec Netopir Ode ima izpremenjene v nekaka krila. k: pa niso pokrta « perjem kot pri pticah Netopir leta vceasto. Zato imenujemo niega in njegovo sorodstvo »prhutarji«. Eden. tri. so liha števila, zato pravimo konju lihopr«tar Maha _ 7. dolgo žimo na kratkem repu. Koza. Samice navadno nimajo rogov, le pri neka ter h pasmah jih imajo samice.« Kakor s sesalci, je tudi s priči. Le dva primera za zgled Kanja. »V:soko v zraka opazuje polje in ko zagleda miško al zajca (samo ta d\a?). se kot blifk (!) spusti na tla.« (Kadar kanja išče hrano, lota prav nizko ali pa preži na plen z mejnika parobka afi druge vzpetine) Za zgled* bujne domišljije navajamo op s vrane. Vrane Pravkar je priletela na njivo jata vfan. da sii poišče zajtrka. Vse stop cajo okoli in sj iščejo hrane. Le ena sedi na drevesu m skrbno g'eda na vse stran . Ta sitraž: in budno przi, da tovarišice pravočasno opozorj na nevarnost. Kg se sovražnik približa jim pokaže smer, v katero morajo odleteti. na ta način, da sama odleti v isto (!) smer s krikom »kra-kra«!« Za pganje krnjfig je treba poleg volje tudi resnosti, zmožnosti in znanja. Ta knjiga je kakor hoja po ledenem k'ancu, kjer se ti cb vsakem koraku spodrsne. S. B. S ŠOLSKIH KLOPI ' »Z ljudmi morate biti vedno ljubeznivi,« razlaga učitelj v drugem razredu. >Ne sme miniti dan, da ne bi komu kaj dobrega storili in ga osrečili. Ali si na primer Ti. Peter, včeraj koga osrečil?« I>a, gospod učitelj. Bil sem pri teti, ln ko sem šel, je bila srečna. VF' "KOjFNEC, uradniške a npine, ^redrvih iet, sprri-rac dcžl->o pHirnifVre moči, siclsidiščnita, iniasanta m tem*: primerno. PonudSe Jutr« pod »Vfcstea«. 7601-1 POŠTBEŽNTCO, enkrit tt-densio, popoidrarske are. sprejmem. Naslov v Jutru. 7639-la • DELAVKO, vrtno, 2?-pol dneva «talno, «pre^Tve Rot, Mestni trg % 7448-! a • KUHARICO, srimostoino, sprejmem k tričlanski družim Našlo r t Jutro. 7470-la • SO3ARTC0, pridno in poStcno. takoj sprejmem. MasloT t J"1 trn. 7238-la • KUHARICO, dobro, ts-koi spreimem. Narlcv v Jotm. 7237-ia VAJENCA r\ klpča^ničar-st*® sprejnjem. Naslov v Jotru. 7434-44 VAJENKO m frizersfeo obrt ipfejmctn takoi. Jenko Fanči, Kongresni trs 3. 7370-44 i l VRTNARJA, cenilcs za vrtno drevje, iščem. Naslor rrasHte r Jutru pod »Ceni--!e«. ' 7484-3 UČITELJICO za pouk nemščine sprejmem. Ponudbe Jotru pod »H'itra mrtoda«. 7314-3 ŽIVILA v shrambah preglejte! Škodljivce v njih pokončujte! Inž. Prežel). Wolfova. ulica 3. ^ 7551-6 PBTE, namazae, kuhinjske, predvojne, prodam. Samo dopoldne! Naslov v Jutru. 7603-6 HARMONIKO, krom.-.tičpo Z 60 basi, skoraj novo, prodam ali zamenjam. — Okom, Ambrožev trg 3/1, levo (Cukrorna). 7609-6 RADIOAPARAT, petcevm, prvovrsten, moderne oblike, ugodno prodam. Ulica stare pravde 5/1. 7613-6 RADIOAPARAT. majhen, petcevni, prodam. Dolenc, Levstikova 21. 7614-6 VRANE Vam pozobljejo posejano koruzo. Uničujte jih! Inž. Prezetj, Wolfova uiiea 3. 7550-6 BLAGO za moško obleko, zelo lepo, prodam aii zamenjam. Celovška 49/1. 7615-6 MRAVLJE v stanovanju z lahfcoto uničite. Inž. Preželi, Wolfova ulica 3. 7547-6 FRAK obleko in žake obleko ugodno prodam. Ogled: Tnrk, krojač, Ribja ul. 3. 7537-6 RJUHI, dve, popolnoma nerabljeni, stara kakovost, prodam. Naslov v Jutru. 7542-6 GRAMOFON »Columbia« ig 15 plošč prodam. Pe-tefo, Wolfora 3. 7544-6 LIMONO V ČAJU dobro nadomešč» iimonm ekstrakt f-Citrol«. SteklfoW:o prinesite s seboj. Dros-erija Anton Kane, Židovska niic.-i 1. 7253-6 STENO, predsobi», z brn- šeiim zrcšrtom, prodam. — Barvarska, ste»» 5. 7604-6 VOZIČEK, otroški, predvojni materija!, dobro ohranjen prodam. Bnrvarsfca 5. 7605-6 PIS. STROJ »Smith-Bros«, dobro ohranjen, prodam. — Ponudbe Tutru pöd »Smith« 7602-6 ZAVESE, lepe, nove, 3X4 metre, m nov prt ugodne prodam. Naslov v Jutru. 7599-6 PREKI.TE, flžolove, ter kole za drevesca prodam. T>o-leniska cesta, pri gcwtiliii Rastobar. 7595-6 VOZIČEK. Športni, prodam. Moste, Zvezna 17. 7M5-6 RADIOAPARAT, nov model, šestcevni, prodam. — Okorn, Ambrožev rg 3/T, levo Cukrarna. 7620-6 FOTOAPARAT Agfj, 6X?. tem-iosiv površnik in mod ne hfeče prodam. Naslov v Jutro. 7621-6 TRICIKEL. močan, s prrw dobrimi gumami, prodam. Bohoričeva 13. 7624-6 ŽIMO, novo, 15 kg, prodam. Naslov v Jutru. 7625-6 PIS. STROJ »Torpedo«, ncrv, portabl, prodam. Naslov v Jutru. 7626-6 HARMONIKO, trivrstno, znamke Lubas tn sin, ugodno tsodtfm. Ogled od 9 dc 11 ic cd 14 do 16. Naslov v Jutra. 7424-6 GOLAZEN, vsakovrstno, v stanova-njih, na vrtu in na polju, pokončujte z odgovarjajočimi mž. Prezljcvimi sredstvi. Woffova ulica 3- 7548-6 ČEBULČEK po znižani • ceni nudi- Sever et Komp., Ljubljana. 7257-6 BLAGO, boljše, za moške srajce, in 16 m kotenine prodam ali zamenjam. N, pralno, lepa kakovost, in svilene cvratne rute prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 7294-6 NOGAVIČKE, otroške, s hlačkami, tn dva ducata betih robcev prodam aH zamenjam. Naslov v Jutra. 7295-6 KLAVIR. Koncertno krilo Stingl, skoraj nov, prodam. Ogled od 14 do 15. Levstikova 18, pritličje. 7395-6 HARMONIKE, dirtonične, 31/; tonske »Flajs«, 2% tonske »Hohner«, mali in veliki format, za učenje, m klavirske z SO basi, 4 registri, »Scandalli« m »Victoria«, prodam. Beljaška 34. 7596-6 HLAČE, svetle, za 15 do 17 letnega mladeniča, prodam oz. zamenjam za protivrednost. Frankopanska 27. pritličje, levo. 7586-6 KROMPIR pred setvijo razkužite! Imeli boste za % večii pridelek. Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. 7549-6 SPALNICO in kuhinjo prodam. Potočnik, Ob Ljubljanici 57. »92-6 RADIO, petcevni, prodam. Nasiov v Jutru. 7306-6 KOLO, moško, dobro ohranjeno. poceni prodam. — Mam," Mestni trg 17/111. 7589-6 OBLEKO, sivo, poletno, primemo tudi za predelavo, prodam. Kroja,5tvo Zupančič, Povžetovs. 33. 7590-6 VOZIČEK, globok, ugodno prodam. Mehanik, Celovška cesta 102. 7571-6 OTRE koncertne, pc^teljo brez žirrtnice ta zračno blazino prodam. Naslov v Jutra. 7573-6 OBIEKO, belo, deško, ob hajilno, volneno, prodam. Peliedelska 13b. 7575-6 RADIO, tricevni, znamke »Orion«, ugodno prodam. Naslov v jiutra. 7576-6 ČEVLJE, otroške, drva pora, prodam. Kobald. Ambroža trg 6. 7577-6 PERNICO, polovično, s puhovira perjem, prodam. Zaloška c. 80, podnrešje. 7579-6 PRT, nsmrani, kelim, naprodaj. Ogled iz prijaznosti v salonu »Moda«, Pra-žakova 15. 7580-6 OBLEKO, raoško. hlače in čeviie prodam. Ogled v ponedeljek od 14 do 16. Naslov ▼ Jutru. 7554-6 FEČI, lončene, m štedilnike prodam. Naslov v Jutru. 7555-6 SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 19-do 20, uie. Nasiov v Jutru. 7561-6 FTŽOLOVKE, nove, smrekove ffahrove, kskove, vsako količino, dobavim takoi- Ponudbe z navedbo količine in cene Jutru pod »Fixolovke«. 7562-6 OBLEKO, moško. predvojno bkrgo, za veliko postavo. prodani. Naslov v Jutru. 7563-6 GALIČNA škropila, pripravke zoper zavijača in druge sadne škodljivce, dobijo vinogradniki, sadjarji m ♦rto-.irii v strokovni sestavi pri: mz. Prezelj, Wolfova ulica 3. 7552-6 RADIOAPARAT, »Blau-mmkt«, 3+1, prodam za 7000 Kr. Andcljšek. Poljedelska Zelena, jama. 7565-6 ZIMNKiO, dvojno, volneno, ter dva podvzglavnika, pernata, in dve svileni pregrinjali, vse v najboljšem stanju, prodam. Hotel Balkan. soba št. 15. 7567-6 LES, stavbni, Kl zaklonišče, in suha drva zamenjam oz. prodam. Terčefcj, Mumova ulica 4. 7568-6 OBLEKE, Beio vokiene, ženske, rjuhe, črne škornje št. 40-—43, pro-6 VOLNO, belo. za preden je, m nove visoke čevlje it. 41 prodam »H »nwnjam. Po-kopalgfea &/L ČEVLJE, damske, visoke, krom, nove, št. 40, moške športne polčevlje št. 43-44 in moške lak äste polčc-vlje št. 40 prodiin. Društvena ulica 23. 7490-6 OMARO, moderno, trodeL no, novo, Se nepleskamo, prodam. Zg. Šiška, Matja-nova pot 13. 7497-6 POSTELJICO, leseno, s slamniačo, ter električni kuhalnik na eno ploščo poceni prodam. Malgajeva 13. 74^6-6 PREPROGO, krasno, perzijsko, 3S4X240cm, pro. dam. Naslov v Jutru. 7466-6 PIS. STROJA, dva. 1 pisarniški, 1 v kovčku, m dva fotoaparata Zeiss Ikon zelo ugodno prodamo, Merkur, Puharjeva 6. 7487-6 VRTALNI STROJ, ročni, električni, brusilni stroj in stabilni motor zelo ugodno prodamo. Merkur, Puhar-ieva 6. 7488-6 KOLO, moško, predvojno, gume skoraj nove, in pleten fotelj ter več komadov pohištva prodam Florian-ska 10/11. 7343-6 KREDENCO, nizko, kuhinjsko, in zložljivo železno posteljo prodam. Ogled ob delavnikih. Naslov v Jo*™. 7373-^ BLAGO. 3 m. s podlogo Za moško obleko prodam a-li zamenjam za tc-mno. N.slov v Jutru. 7526-6 SLIKE naših starejših in mbiših mojstrov, kupim. Pridem na dom. Naslove pustiti v upravi Jutra pod »Slike«. J-446-7 HARMONIKO, klavirsko, otroško. 25—10 basov, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Harmonika«. 7607-7 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi razne umetnine in različne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva ulica 2. 7616-7 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in različne steklene predmete. Plača takoj. Stritarjeva 2. 7617-7 LTUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike io mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljubli. Zvon«. 7237-7 ČEVLJE, moške, 5t. 40-41. dobro ohranjene, lcupim ali dam protivrednost. Naslov v Jutru. 7623-7 KOLESA kupoje tvrdka »Promet«, nasproti križev-nižke cerkve. 7184-7 ROČKE (kante), pločevinaste, kupuje »Petronafta«, A. Hmelak, Ljubljana, Ci-rü-Metodova 35a. J-442-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«. 7218-7 SLOV. KNJIGE. dobre, kupim. Ponudbe Jutru pod »Bibliofil«. 7216-7 POLICO ali omaro za knjige kupim. Ponudbe z mero in ceno Jutru pod »Po-Kca«. 7533-7 HLADILNIK na električni tok, uporaben aa kuhinjo, kupim. Naslov ▼ Jutru. „ 7239-7 SLOVENSKO m tuje leposlovje ter ostale izvirne knjige io prevode — kupuje Janez Dolžan — bife»», Stritarjeva ul. 4m* STEKLENICE vseh vrst. pletenke, šiviljske odpadke, pločevinaste sode vsakovrsten papir in tehnične predmete stalno kupuje ter plača najbolje Metalia. Gosposvetska 16, tel. 32-88 — nasproti Delavskega doma. J-448-7 KOLO. dwmsko, novo ali malo rablieno, kupim. Naslov v Jutru. 7584-7 TRENČKOT, nov ali zelo dobro ohranjen, kupim. Ponudbe Jutru pod »Tren-čkot«. 7587-7 KOLO, majhno, za dečka, kupim ali dam protivrednost. Nartkrv v Jutru. 7572-7 BLAGO za moško športno obleko, boljše,%kupirn. Naslov v Jutru. 7558-7 DVIGALO, od 1000 do 2000 kg (Flaschenzug) . kupim afi dom protivrednost. Pooudbe Jutru pod »Dvigalo«. 7631-7 URAM, Modro ptico 1D druge knjige, samo dobro ohranjene. kupt knjigarna Žužek, pasaža J 447-7 ŠIV. STROJ, nov ali dobro ohranjen, kupim, delno dam tudi protivrednost. Šiška, Levičnikova 26. 7553-7 KINOAPARAT, sobni, kupim . Ponudbe Jutru pod: »36 mm«. 7494-7 KOLO, moško ali žensko, kupi nekadilec. Da tudi protivrednost v blagu. Ponudbe Jutra pod »Kolo — blago«. 7483-7 KRPE, šiviljske in krojaške kupi Gerkman Ludvik, Hrenova 8 . 7447-7 KUPIMO: šivalne in pisai-ne stroje, moška in damska kolesa, športne in globoke vozičke, otroške posteljice, snažne sobne in kuhinjske oprave, visoke omare, posamezne komade pohištva, žimnice, riulie. kapne, preproge, porcelan, steklenino, iedilni pribor in drugo. Po. nudite trgovini »Ogled«. Mestni trg 3. 7333-7 SLIKO umetnika Jame oz. Grohairia, tud! man'šc delo, kupim. Ponudbe Jutru pod »Moja želja«. 7380--- KOLO, moško ali damsko. dobro ohranjeno, kupim in delno zameniam. Ponudbe lutru pod »Hrana«. 7400-7 CEV, gumijasto ali tkano. lVi do 2 cm debelo, novo ali že rabljeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Cev«. 7411-7 CELULOID, kakršne koli barve, 50 cm. «kupim ali dam protivrednost. Naslov v Jutru. , 7525-7 GRAMOFON. električni, kupim. Ponudbe Jutru pod »Električni gramofon«. , 7534-7 BANIO. kopalno, kalrpso ali slično. kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Banja«. 7541-7 OGRODJE ženskega kolesa kupim. Ponudbe Jutru pod «Dobro ohranjeno«. 7545-7 j Zamenjam KOLO, moÖco. aovo» xr-meafOA aa damsko kolo. Poiradbe Jut» ped »Pred-roffKX. _ 7610-8 KROMPIR, »emensKi. zamenjani za žensko ali moško obleko la 12 letnega dečka. Ponudbe Jutra pod »Doto - ---- GNOJ, goveji, uiežan. zamenjam za proticrednost. Naslov v Jutra. 7/519-8 ŽARNICO, radijsko. EK2, malo rabljeno, zamet*; am za protivrednost. Pooudbe Jutra pod »Natura! i ie«. 7622-8 KROMPIR, semenski, zamenjam za d« roško perilo tn oMft, Naslov v tutru. 7341-8 DRVA. hrastova, kupira ali zamenjam za. bukova. Naslov pustite v Jutru pod: »Hrast«. 7591-8 GOJZARJE, predvojni material, zamenjam za dobro moško kolo. CiriV-Metodova cesta 84. 7569-8 KROMPIR, 100 kg. prvovrsten, semenski, zameniam za dobro ohranjene železni-čarske hlače, ostalo doplačam v denarju ali v natura! ijah. Naslov v Jutru. 7632-8 KURIVO zamenjam zaudi selitve. Ponudbe Jutra pod »Hranila«. 7506-8 SUKNJO in površnik zamenjam za čevlje št. 43-44 ali semenski krompir. Naslov v Tutru. 7519-8 KROMPIR, semenski, zamenjam za protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Krompir«. 7425-8 Za KOLO. moško ali damsko. d-rm protivrednost. Po-nudlv> Jutru rod: »Dob""! pnevmatika«. 7399-8 PROTI VF EDNOST d-m za flanelasto rjuho. Naslov v Jutru. 7591-8 PARCELO, stavbno, za zidavo maniše stavbe na Kode! jevem a'i v Mostah, kupim do višine 500.000 lir. Ponudbe Jutru pod »Tud' drugie«. 7611-20 PARCELO, stavbno, kjer koli v smeri proti St. Vjdu. kupim do 250.000 lir. Ponudbe Jutru pod »Zapužc«. 7612-20 PARCELO, stavbno. lepo. na suhem gramoznem terenu, prodam za 225.000 lir. Ponudbe Jutra pod »Nuino denar«. 7637-20 PARCELO, lepo, stavbno, 1100 kv. m, prodam sa 400.000 lir. Ponudbe Ju tru pod »V prve roke«. 7286-20 PARCELO, stavbno, veliko nad 1000 kv. m. prodam samo direktnemu kupcu pod ugodnimi pogoji. Naslov v Jutra. 7287-20 PARCELO, stavbno, kupim v Ljubljani. 7342-20 HISO r Ljubljani z lokalom. po možnosti z gostilniškim, kupim do največ 2,500.000 lir. Ponudbe J»-tra pod »Gostilničar«. 7535-20 PARCELO, stavbno, v središču mesta ali ne daleč od njega, kupimo proti takojšnji gotovini do zneska lir 1,500.000. Ponudbe Tutru pod »L. V. M.« 7536-20 SPORT Rugby je nad sto let star »Rugby« — igra z jajčasto žogo — je predhodnik nogometa. Ta športna panoga je bila leta 1823. uvedena na Soli v Rugby-ju, odkoder je odnesla tudi svoje ime. Pravila za to igro so približno že 70 let do zadnjega določena; samo leta 1877. je bila uvedena sprememba glede števila igralcev, ki je bilo od tedaj znižano od 20 na 15.» V Nemčiji so pričeli z Rugbyjem že leta 1S65., in sicer v Stuttgartu. Prvo nemško društvo, ki je pričelo z gojitvijo rugbyja, je Heidelberger Ruderklub. Leta 1878. se je že 12 ki u bo v bavilo z igranjem rugbyja in ti klubi so se pričeli baviti z mislijo ustanovitve posebne zveze, kar pa je bilo izve-! deno šele po 22 letih, ko je bila ustanovljena nemška zveza za rugby. Od tedaj se je rugby lepo razvijal do pričetka prve svetovne vojne. V povojnih letih je delovanje v Nemčiji zavzelo takšen razmah, da je segel tudi preko nemških mej. Posledica tega obsežnega delovanja je b!la ustanovitev mednarodne zveze za rugby v Parizu leta 1934. Nemški igralci rugbyja so že davno navezali športne stike s sosednimi državami. Leta 1894. je bila odigrana prva mednarodni tekma, v kateri je nemške barve izven doma zastopal SC 1880 Frankfurt. Mnogo kasneje, leta 1909., so se pričela tekmovanja za nemško prvenstvo. V dosedanjih finalnih igrah so bili stalno v ospredju zastopniki Hannovra, Heidelberga in Friankfurta ob Meni. Vsega je bilo Izvedenih 33 meddržavnih tekem, kar je spričo majhnega števila narprotnikov na evropski celini kar dostojno število. Od teh jih je Nemčija dobila 18, izgubila pa 15. V dveh. treh vrstah Malo je zdaj športnih dogodkov, čeprav stopamo prav za prsv v najlepši letni čas zanje, in redki so v teh časih športniki, k; bi jih dolžnost ne bila poklicala na druga pomembnejša tekmovališča. Tu in tam pa le še zasledimo drobno vest, ki kažo. da tudi v športu še ni konec vseh dni. Pri tem so seveda naši viri največkrat le nevtralni... V Švici 90 minuli mesec pridno smučali in tekmovali ter Izvedli celo vrsto svojih tradicionalnih tekem na belih poljanah. Pri eni izmed njih, in sicer za prvenstvo moštev v alpski kombinaciji v Arosi, je znani, 43 let stari David Zöge v smuku pa-til za seboj vse še enkrat mlajše telrmeoe in tudi v slalomi. Je prišel na najboljše mesto zastopnik stare garde znani Edy Bomintjer. žilavi so nekateri! Zaradi kritega kolesarskega, dirkališča v Ženevi 90 lani izbruhnile krize in ppori, zdaj pa so se razni konkurenti podobnih podjetij sporazumeli in tako bo dvorana v Ženevi dne 22. t. m. spet odprta. Rodek primer nenadne ?mrt! med športniki so pred kraiklm zabeležili trudi v Švici, in sicer med kolesarji. Komaj 281etni profesionalni prvak Paul Neuenschwanaer se je med dirko nekje v hipu zgrudil in obležal mrtev na mestu Drugega dobrega švicarskega športnika Je Ui«ia iztrgala iz življenja po krivdi anglo-amerišklh letalcev. Svetovni rekorder v hoji Teli Schwab, ki Je bU zdaj star že okrog 50 let. se Je nedavno lz Nemčijo vrnil v svojo domovino, kjer ga Je kmalu nato zadelo do smrti. Schwab brani še zmerom 5 svetovnih rekordov v hoji. Spanci . in Portugalci so ■ daleč od vojnih dogajanj ln tako je samo po sebi umljlvo da ne lahko posvečajo vsem željam mirnih dni, torej tudi nogometnemu veselju. Pred kratkim so v Lizboni odigrali meddržavno tc-krno med seboj, ki je v obojestransko zadovoljstvo ostala neodločeni 2:2 ali 1:0 za Špance do odmora. Portugalci so na ta remis vsekako lahko bolj po-nosnL «Sort OetUmana: «8 NE SAMO ZA ZLATO tioiiuuj Ethel Flake je bila spet sedla. Malce začudeno je pogledala mladega moža. »Kiüderyja poznate,« je rekla. -Kako M drugače vedeli, kakšen je na pogled!« »Poznam ga ne. ali opisali so mi ga tako. Podoba je, da je tudi drugod prodajal stvari, ki so izvirale z neke ladijske razbitine. Kaj ni povedal o nji nč natančnejšega?« >Na žalost ne preveč.« Dekle je vzdih-nilo. »Toliko je pripovedoval, da je premotil mojega očeta in je ta odpotoval z njim v šanghaj, kje;- sta hotela ukreniti nadaljnje.« »Nadaljnje? Kaj pa naj bi se zgodilo?« »Kolikor vem, možje, ki so bili naši: razbitino, niso mogli spraviti vsega tovora na varno, ampak samo neznaten del. Najbrže, jaz teh reči ne razumem, je treba za to posebnih tehničnih priprav, "in brez potapljačev takisto n: moči nič doseči. Vsekako je Kiddery očeta toliko časa obdeloval in mu toliko sanjaril o potopljenih zlatih zakladih, da je privolil v financiranje rešitve razbitega parnika. Pred kakim letom dni sta odrinila. Iz šanghaja sta hetela s svojim lastnim kuterjem nadaljevati potovanje na tisti otočič.« *In — kakšen je bil uspeh?« Ethel Flake je vzdignila ramena tn Jih spet pobesila. »Ne vem. Od t'stega dne nisem slišala ne o očetu ne o Kidderyju ničesar več.« Z mrtvim glasom je končala. Bojim se, da se jima je zgodila nesreča, a!i pa, da Je Kiddery očeta--« Glas se ji je utrgal in zgrozila se je. Stric in nečak sta zastrmela drog v drugega Nato se je Aleksander Baray znova obrnil k Etheli Fiakovi. »In v vsem tem dolgem času niste nič podvzeli ?« »Kaj naj bi bila podvsela, Mr. Baray?« »Aii se vam očetov dolgi molk ni zdel sumljiv?« »Moj oče je bil že od nekdaj posebnež. Vznemirila sem se šele. ko je ni in jo deste mesecev, rje da bi bila prejela le najinani. glas o njem. Po zračni pošti sem se obrni.a s pismom do britskega konzuiata v sang-haju in dobila odgovor, da ne vedo prav ničesar o tem, kje bi utegnila biti moj oče ah neki človek z imenom Kiddery.« »Torej vam niti ni znano, ali je vaš oče sploh dospel v šanghaj?« »Ničesar ne vem. Ali moj nemir se je večal od dne do dne. In tedaj sem oklenila, da bom poizvedovala po očetu. Peljati se mislim v Šanghaj. za to na potrebujem večjih sredstev.« Pokazala je na kipec. »To je vzrok, da prodajam.« Aleksandru Barayu je kar- vr&alo v glavi. Misli so ga metale zdaj sem zdaj tja. Morda pa vendar še ni'bilo prepozno. Zjutraj se je bil zbudil, nič posebnega ne sluteč. Po »City of Liverpool« je hote: poizvedovati. To se mu zda.j mahoma ni rdelo več tako važno. Od včeraj je po zafid Cornishevega opisa vedel, v katere- . Ločju mu je iskati razbitino, in od tistega trenutka je tudi vedel, da more biti ta samo »Mihael«, k: se je takrat potopil z vsem, kar so bili očetje z nevarnostjo za svoje življenje zbrali, da bi vpletli v venec domače znanosti nov lovorjev list. Zdaj je šlo samo za nekaj: treba je bilo dejanja! Dejanja! A kaj, če pride vendarle prepozno? če najde razbitino »Mihaela« že oplenjeno? Aleksander Barav si je potegni £ rV.ro po vročem čelu. Predobro je čutil, da je ura odločitve prišla. PARCELO. 600 kr. m. t 52ki, AleJovčeva cesta, dato v mjem ta. protivrednost. Naslov v Jutru. 7583-17 LOKAL za mizarsko delavnico aii p« že obstoječo delavnico vzamem v najem. Ponudbe Jutra pod »Delav-72«-47 STANOVANJE, dvosobno, lepo, prostorno, zamenjam. Kaluža, Gosposka 5/11. 6720-2 ia GARSONIERO, prazno, ali prazno sobo išlčem v mestu. Nasdov v Jutra. 7618-23a SOBICO išče gospodična z lastnim perilom aa takoj ali kot sostanovalka. Ponudbe Jutru pod »Točna plačnica«. 7574-23a SOBO za takoj išče miren gospod. Prispeva ev. v na-turalijah. Ponudbe »Tutru« pod »Takoj«. 75*6-23a SOBO. prazno, s štedilnikom ali souporabo kuhinje, kjer koli, iščeta zakonca. — Ponudbe »Jutru« pod: »15. apiil—1. maj«. 7559-23a SOBO za Bežigradom iščem — labko z lastnim perilom. Plačam dobro. Ponudbe Jutru pod »Bcž;erad«. 7560-23a SOBO v središču, brez pe-rila, oddam boljšemu go-spociufc Ponudbe Jutru pod »S-cdišče«. 7603-23 JOPICA, siva, otroška, volnena (nujno potrebna revnemu bolehnemu begunč-ku), je bila izgubljena dne 2. aprila ob 19. uri aa Rožniku. Lepo prosimo za vrnitev proti nagradi v Jutru. 7606-37 UGLAŠEVALEC pflafovir-jeV. Jurisek. Zrinjskega 7/11 telefon 39-23. KLAVIRJE «trokovnja škf, popravlja m ugla šuje PrvR feranjska iz delovaiiLica klavirjev. LJubljana Pri voz 10. — Telefon 33-40 J 402 37 AKTOVKO in paket s hlačami in čevlji sem izgubil na velikonočno soboto od Keršiča do bloka oa Celovški cesti. Lepo prosim najditelja, da vrne proti nagradi : Sp. Šiška, Lepodvoi-ska 3. 7566-37 UMETNO VALJENJE vsak petek ob 8. uri. Žegoza, Gallusovo nabrežie 33. 7502-37 ROKAVICO, pol usnie, pol pletenje, desno, sfvo, moško. sem izgubil. Najditelj naj io odda proti nagradi v Jutru. 7593-37 KITARIST kupi od ponudnika šolo Carcassi (4 zvezke), Albertz. Pags-nini-ia itd.. Ponudnik nsj pusti naslov v ogl. odd. Jutra pod »Kitarist«. 7301-7 ^ P°tovanja, oprostitve, vse druge vloge in informacije: Komerc. pisarna 7. *,.JC Lojze, Gledr?H5kj> 7. KINEMATOGRAFI KINO LTNION. Odlična komed ja »Vzorni soprog«. Heinz, Rühmann. Leni Marenbaeh. Predstave ob 15.. 17. ln 19. uri. KINO MATICA. »Ob zvokih glasbe«. Ob 15.. 17. tn 19. url. KINO fc-LOGA. »Velika nagrada«. Ob 15., 17. to 19. uri. KINO MOSTE. Tel. 29.18. »Germanin« LoulsTrcn-ker v filmu borbe znanstvenikov v afriški džungli. Nedelja ob 15, 17 ln 19; delavnik ob 19. Predprodala od 9. do 11. ure. Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije in posredovanja »SERVIS BIRO«, šelenburgova ul. 4. tel. št 21-09 t Umri Je v starosti 47 let moj mož. oče, brat, stric ln bratranec SKOCIR CIRIL Bodi nu zemlja lahka! Ljubljana. Jesenice, Radovljica. Žalujoči ostali. t Umrla Je v 86. letu starosti naša ljubljena mati, stara mati to teta TEREZIJA DOBROVOLJC roj. KRANJC K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, 8. aprila na pokopališče k Sv. Antonu na Verdu pri Vrhniki. Žalujoči ostali. fNa posledicah poškodb pri zračnem napadu Je tzgubn življenje v Izvrševanju j svoje službe naš vzglednl nameščenec, gospod ŠMELCER AVGUST lz Preske na Dolenjskem. Pokopali ga bomo ▼ nedeljo, 8. aprila t. L, ob 10.15 uri t Zal, na pokopališče k Sv. Križu. Pokrajinski prehranjevalni zavod »Prevod«. Iii ' "' VJKX&VSSKi. t Za vedno nas je zapustil v starosti 75. I' t naš dobri mož, ata, stari ata in stric, gospod IVAN WIEDESWOHL nadoreglednik eL cest. žei. v pokoju. Pogreb bo v nedeljo, 00 10.45 lz k&prle bv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoče rodbine: WiederwehL Makovee. t Za vedno na?- je zapustila v 81. letu eta^ rostl naša mama. stara mana itd-, .;ospa * LINDTNER MARIJA vdova po cUvč. upravitelju. Pogreb bo v ponedeljek 9. t. ta. ob 9. url z Zal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. LJubljana škofje Loka. 7. aprila 1045. Žalujoči otroci iv ostalo scroöstvo. namm&ki jWBBBB&ezz msBasmgm _J Dne 5. t. m. Je v starosti 85 let O'iSla v T, večnost naša srčno dobra maraa in se-f striči 1 a. goepa. Josipina ŠpeJar? roj. Vrh posestnica. Pogreb Je bfl v Trnovem na Notranjskem. Sv. maSa zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega oznanjenja'v Ljubljani, dne 11. aprila, ob 7. uri. Koseze pri Ilirski BistricL Ljubljana R. 4. 1945. Postaovljenec Joško špelar, bratranci in see^rične. V, Kot žrtev letalskega naoada Je umri v T 19. ieiru svoje mladosti na.-; Ijubljecii sin tn brat, gospod VLEPIČ ANTON JU dijak. Fokopan je bil dne 6. marca 1945 na Jer-enicah. Maša zadušnica se bo brala dno 12. aprila 1945 v cerkvi sv. Jurija v Stožicah. Ljubljana, Stožlce, 4. aprila 1945, Žaluj oči t oče Frane, brat Stanko in sestra Slavka. IUIimMHHIIBIN—l lili 1 esaoBm j Kot irtev letalskega napaua Je umrl v 2a. letu svoje mladosti naš ljubljeni sin m f brat, gospod HROVAT JOŽE dijak 7. gimnazije. Pokopan je bil dne 6. marca 1945 na Jesenlcr.h. Maša zadušnica se bo brala tme 1L aprila 1945 v cerkvi sv. Jurija v Stožicah. Ljubljana, Stožlce, 4. aprila 1945. Žalujoči: 4 oče Maks, mati Marija, bratje Branko, CSrfl ln Metod ln sestrica Mimica in oetalo sorodstvo. Z A H V AL A Vsem, ki ste spremili našega dragega moža. brata, svaka, strica in zeta, gospoda IVANA RUTARJA na njegovi zadnji poti. čustvovali z nami ter s c\etjem in prispevki v dobrodelne namene počastili njegov opomin, se najtopleje zalival ju jemo. Maša zadušnica za našega dragega pokojnega se bo brala v sredo, dne 11. aprila ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Petra. Milena R-itar in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Vsem, ki ste poslednjič snr~-mill našega ljubega moža. očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda IGNACA VEHARJA miz. mojstra in meščana ljubljanskega, mu darovali cvetje, se poslovili s petjem in nam Izražaii sožalje, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo g. Jančlgaju sa v Imenu mesta izraženo sožalje, nadalje g. dr. Kačarju ter č. s. Nives za požrtvovalno nego v težki bolezni. Sv. maša zadušnica bo v torek 10. t. m, ob pol 8. uri v župni cerkvi v Trnovem. Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo. Aa uiedn šlvv, vi • nek ,zda- jatelja: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno: Fran Teran — Za inseratni del: Ljuborair Volčič