Ventil 1 / 2022 • Letnik 28 Štiriletno osnovno šolo je končal v Kranjski Gori, nižjo srednjo šolo pa leta 1940 tik pred vojno na Jesenicah. V letu 1941 se je vpisal na Tehniško sre- dnjo šolo, oddelek strojništvo, v Ljubljani, sedanja Aškerčeva ulica. Zaradi italijanske okupacije Lju- bljane in ker je bil doma s Srednjega Vrha (nem- ška cona), je moral srednjo šolo nadaljevati v Ce- lovcu, kjer je leta 1943 zaključil tretji letnik. V Celovcu in v povezavi z domačim krajem se je kmalu priključil NOB, kjer je bil sprejet kot mladi- nec v SKOJ. Januarja 1944 je odšel v partizane, deloval je kot terenec, aprila je bil sprejet v KP in kmalu nato ujet ter odpeljan v Begunje. Junija 1944 so partizani minirali hotel Park. Bil je med stotimi, ki so jih pripeljali na Bled na streljanje. Streljanje je bilo odpovedano tik pred izvršitvijo. Štirikrat je bil obsojen na smrt in štirikrat je Go- spodar življenja odločil, da ostane živ. V avgustu 1944 je bil odpeljan v Mauthausen. V taborišču se je vključil v Jugoslovanski nacionalni komite Ma- uthausen in bil član borbene trojke za osvobodi- tev taborišča, če bi esesovci začeli z likvidacijami ob osvoboditvi. V domovino se je vrnil junija 1945 z glavnim transportom. Po vrnitvi se je javil na delo v železarni Jesenice. Spomladi leta 1946 je zaključil srednjo šolo v Ljubljani in se v septem- bru vpisal na Tehniško fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Že leta 1947 je postal demonstrator pri prof. Kuhlju za predmete Mehanika in Trdnost. V Ljubljani je spoznal ženo Olgo in začel leta 1949 ustvarjati družino. Iskanje rešitev v konstruiranju in preživljanje družine sta ga usmerila v biro prof. Kovačca. Bil je čas, ko se je tako delo v okviru fakultete spodbujalo in je bilo dovoljeno. Študij je končal 29. julija 1952 z diplomo št. 49. Istega leta je postal asistent pri predmetih Transportne naprave in Jeklene konstrukcije. Kot prepričan domoljub, socialno čuteč, vzoren mož, oče, ki je v skrbi za družino delal na fakulte- ti in v biroju prof. Kovačca, je zaradi stroke izgubil občutek za politično delo. Sledila je odločitev or- ganov KPS v letu 1952, da ga izključijo z razlogom: član partije se preveč zanima za stroko in manj za družbenopolitično delo. Za nekaj časa je bila nje- gova akademska kariera zapečatena. Leta 1955 se je zaposlil v Metalni Maribor. Postal je projektant in konstruktor številnih dvigalnih naprav: od mestnih do pristaniških žerjavov, dodeljena pa mi je bila tudi gradnja žičnic. Njegovi znani projekti so: tovorna žičnica od rudnika Velenja do TE v Šoštanju, oseb- na žičnica na Pohorje in kasneje žičnica na Sljeme- nu pri Zagrebu, na Popovo Šapko iz Tetova, žičnica v Sarajevu itd. Zaradi uspešnega dela pri izdelavi prej omenjenih projektov je bil leta 1959 povabljen nazaj na fakulteto, kar je za današnje razmere ne- pojmljivo. Izveden je bil razpis za univerzitetnega učitelja, na katerega se je javil in kot docent prevzel predmet Strojni elementi. Predmet je v celoti za- snoval in začel predavati v študijskem letu 1959/60, ko se je preselil nazaj v Ljubljano. IN MEMORIAM 12 Zaslužni Profesor Prof . dr . j ože h lebanja Prof. Hlebanja je sklenil svojo pot v dolini pod Špikom. Gospodar življenja mu je namenil zadnje poglede na Martuljkovo skupino, kakor jo je spoznaval z drobcenimi očmi dalj- nega 31. marca 1926. Njegova življenjska pot je lahko zgled mladi generaciji, ki vstopa v življenje 21. stoletja. Srednji Vrh, petstoletna domačija klenega rodu Hlebanjevih, je bil njegov pravi dom. V strmih rebrih se je kalil trden značaj Slovenca, domoljuba. Prof. dr. Jože Hlebanja Ventil 1 / 2022 • Letnik 28 Prof. Hlebanja je pripadal generaciji povojnih gra- diteljev gospodarskih objektov in opreme, zato ni imel možnosti neprekinjenega študija, kaj šele spoznavati stroko brez industrijske prakse. To na- čelo je bilo in je še danes logika razvoja profesor- skega kadra po svetu in za to se je zavzemal ves čas. Ob velikih službenih obveznostih se je inten- zivno posvetil študiju zobnikov in tako leta 1967 branil doktorsko disertacijo z naslovom: Uporab- nost cikličnih krivulj za boke zob zobnikov. Po opravljenem doktoratu je bil izvoljen v naziv izre- dnega in kasneje v rednega profesorja. Ob upo- kojitvi mu je Univerza v Ljubljani dodelila naslov zaslužni profesor. Ciklične krivulje in iz njih izpeljano S-ozobje (kri- vulja dotikalnih točk v obliki črke S) se med nje- govimi študenti imenujejo kar H-ozobje. Do svojih zadnjih dni je pripravljal različne verzije rešitev cikličnih krivulj. Po ozobju ga pozna svetovna strokovna javnost. Izpeljave matematike zakona ozobja je izvajal dosledno in dokazal prednosti na neštetih področjih. Iskrivost v idejah, zavezanost resnemu delu, tr- dnemu izražanju stališč so bila načela prof. Hle- banja na vseh funkcijah, ki jih je prevzemal in re- sno izvajal. Bil je zavzet pri gradnji nove fakultete. Sam je večkrat dejal, da mu »kolegi« niso odpusti- li jasnih stališč in zato so mu dopustili, da je imel najvišjo funkcijo kot prodekan. Njegovi sodelavci ga poznamo kot dobrohotne- ga vodjo, ki nam je v iskanju rešitve vedno prišel nasproti z argumenti in logiko narave in nam tako izkazoval doživeto življenjsko širino človeka, ki je prevečkrat doživljal krivične obsodbe sopotnikov in se je zato raje umaknil v svoj ožji krog. Vedno je poslušal vse strani in se po opredelitvi zavzel za vsakega posameznika ali skupino vedno tako, da je pokazal trdno, verodostojno stališče in oceno. Če je prepoznal resnico in jasno besedo, se ni nikoli umaknil. Znal je oceniti, ali je zavzetost za določeno idejo upravičena ali ne. Vsi, ki smo ga spoznali in sodelovali z njim, smo v njem prepo- znali neverjetno karizmo, priznano doma in v tujini. Sodelovanje z njim je bilo tudi v poznih letih ve- lika duhovna dobrina, ki so jo spoznali mnogi so- dobniki in njegovi študentje, sodelavci. In takega bomo ohranili v spominu. Prof. dr. Jože Duhovnik 13 IN MEMORIAM 21 st International Sealing Conference – 20-ta mednarodna konferenca o tesnjenju – Stuttgart 2022 12. in 13. 10. 2022 | Stuttgart Organizatorja:  Institute of Machine Components (IMA) of the University of Stuttgart – PD Dr.-Ing. habil. Frank Bauer,  VDMA – Fluid Power. Moto konference:  Tehnologija tesnjenja – stara šola, novi dosežki Tematika:  S ta tična t esnila,  Rotacijske gredne tesnilke,  Tesnilke za semintjakajšnje gibanje (hidravlika- -pnevmatika),  Osnovne tesnilne tehnike,  Mehansk a t esnila,  Materiali in površinska tehnika,  Varčevanje z energijo, trenje, obraba,  Standardizacija, patenti, zakonodaja, preskuša- nje,  Uporaba in izkušnje. Informacije – kontakti:  Fluid Power Association within the VDMA, 21st ISC; dr. Maximilian Hartmann, Lyoner Str. 18, 60498 Frankfurt/Main, Germany; tel.: +49 (0) 6966063-1513; e-pošta: maximilian.hartmann@ vdma.org Znanstvene in strokovne Prireditve