Št. 20. Y Ljubljani, 31. oktobra 1891. Leto VIII.
METOVALEC.
Miran gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno ^ glasilo
c. kr. kmetijske družbe ♦S* vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/» strani 8 gld., na »/< strani 5 gld. in na '/» strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
Obseg:: Nekaj o prezimovanji čebel. — Osnovna pravila o svinjereji. — Naprava za napenjanje dratu — O napreganji žrebet. — Gospodarska zadruga v Materiji v Istri. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Tržne cene. — Inserati.
Nekaj o prezimovanji čebel.
Naj podam v naslednjem spisu čebelarjem, posebno začetnikom, nekatera vodila za prezimovanje čebel s premičnim satovjem. Če jih bodo izpolnjevali, upam, da se bodo mnoge škode obvarovali; vsaj jaz nisem uže več let imel spomladi zelo oslabljenega ali celo mrtvega panja. Komur pa ni svetovati, tistemu tudi ni pomagati, naj pa tudi sam sebi pripisuje škodo, ker je bil preneveden ali prezanikaren, da bi svojim čebelicam pripravno počivališče za zimo poskrbel.
Paziti je tu treba: 1.) na stanovanje ali čebelni panj; 2.) na ljudstvo in njegovo imetje.
1.) Čebelni panj mora biti sam topel al' pa tako narejen, da se jih lahko dene več vštric in drug vrh druzega, da grejejo drug druzega. Zatorej naj bo les za panje navadno po 1 palec debel. Odevati jih z mrvo in drugo šaro ni dobro, ker se dostikrat miši vgnezdijo ter čebele poškodujejo, ali vsaj zelo nadlegujejo.
Prostor v panji mora biti množini čebel primeren; močne čebele potrebujejo več, slabejše pa manj prostora. Močnim čebelam škoduje veliko bolj, če imajo premalo, nego če imajo preveč prostora; nasproti pa slabim več škoduje, če se jim preveč, nego če se jim premalo prostora v panji odloči.
Prijazni jesenski dnevi nam najbolj zanesljivo kažejo, koliko prostora vsak panj potrebuje za zimo. Kolikor prostora čebele v panji napolnjujejo ali zasedajo popoludne prijeten jesenski dan, toliko prostora jim pusti za zimo ter do tje pomakni deščico. Steklena okenca niso prav dobra, ker so premrzla. Vse poke se morajo zama-zati, da ne more toplota uhajati. Vsa ta dela naj se pred zimo toliko zgodaj opravijo, da čebele utegnejo vse
ostale razpoke še same zalepiti. Zadnji ostali prazni prostor je treba s kako toplo tvarino zamašiti.
Pri stoječih panjih, kateri imajo žrelca le na izlet-nicah, dobro je kakih pet palcev više ozke razice za zrak vrezati.
2.) Ljudstvo in njegovo imetje. Vsak panj mora imeti dovolj polnih in praznih satov. Kdor bi čebele silil, da bi sedele na polnem satovji, ter jim vse prazno satovje pobral, opravil bi slabo. Čebele se v takem panji kaj lahko prehlade in ravno najmočnejši panji pomerjo za grižo. Čebelam se mora prazno gnezdo pustiti. Po primeri naj bo tretjino praznega in dve tretjini polnega satovja v panji. Medu naj bo kakih 20 funtov, da ne bo treba čebel po zimi s pitanjem nadlegovati. Polno satovje naj leži drugo za drugim. Med polnim satovjem praznega pustiti je zelo napačno. Če se v hudi zimi čebele namerijo na prazen sat, dostikrat poginejo od lakote. Prav dobro je, da se rojem da kak sat iz starega panja, ker starejše satovje je toplejše za zimo, nego mlado in ima tudi poleg čistega medu večidel kolikor toliko cvetličnega medli, kar čebelam za zalego posebno za prvi začetek zlasti dobro služi.
Kar se ljudstva tiče, ne moremo posebna začetnikom nikoli dosti priporočati, naj slabih panjev nikoli ne prezimujejo. Boljše je dva močna za pleme pustiti, nego šest slabih. Medu potrebujejo ravno toliko, mnogokrat pa tudi več, dobička pa spomladi večidel ni nobenega, dostikrat Da tudi spomladi ne učakajo. Kavno tako skušajmo, da jeseni le dobri panji kaj nanesejo, slabi komaj za se za prezimovanje, ali pa še tudi toliko ne. Enako je, kar se rojev tiče. Močni panji dajo po dva, tri roje; slabi pa komaj enega — spet slabega, večidel pa nobenega. In hudo zimo prežive le močni panji, slabi
malokdaj. Če ne umerjo od glada, pa zaradi mraza, i Kadar spomladi nenadoma nastanejo po toplih dnevih mrzli, takrat izgubi vsak panj mnogo čebel; bolj močnemu panju se izguba kakih stotin čebel ne pozna veliko, slab pa dostikrat tako opeša, do mu ni živeti ne umreti.
Če pa ima čebelar jeseni le lahke panje v čebelnjaku, naj jih združi po dva, tudi tri vkup, dokler so zadosti močni; gotovo bo imel veči dobiček z malim številom močnih panjev, nego z velikim številom slabih, kateri nam navadno napravljajo obilno truda in stroškov brez dobička. Marsikomu pa celo na zadnje vse čebelarstvo pristudijo, da ga popusti ter pravi: S tem ni vse vkup nič — muha ne da kruha.
Močne čebele naj obsedajo jeseni dvajset satov; katere pa vsaj deset satov ne morejo pokrivati, naj se z drugimi združijo, ali pa naj se jim potrebno množino čebel doda. Satovje, katero imamo tu v mislih, je navadne mere t. j. devet in pol palcev dolgo in 5 do 6 palcev široko.
Še nekaj pogojev za dober uspeh ne smemo pozabiti. Ivedar panjeve za zimsko stanovanje pripravljamo, pazimo, kakšno matico ima panj. Matice, katera je že tri leta gospodarila, ni vredna, da bi po zimi za njo skrbeli. Mogoče, da bi bila še drugo spomlad rodovitna, mnogokrat pa ni. Če matica po zimi odmerje ali ti prihodnjo spomlad ni več rodovitna ali le trote povija, je panj celo leto zastonj v čebelnjaku, ali pa še celo popolnoma izgubljen. Zanašati se le, ne svetujemo nikomur, še najmanj pa začetniku čebelarstva, ker lahko se mu prigodi, da bo kmalu vse popustil. Kdor starosti matice ne ve, naj jo po končani paši (še bolje proti koncu paše) pregleda. Matica, katera po satovji urno lazi, kakor mlada ali nerodovitna, zlasti če je z malo zalego, kolikor je je še tak čas v panji, vse v redu, sme se brez skrbi za pleme pustiti.
Kdor s svojim čebelnim ljudstvom tako ravna, sme se nadejati, da njegov trud ne bo zastonj.
Osnovna pravila o svinj ereji.
Visoke cene so poslednji čas jako povzdignile svi-njerejo, in zdi se nam potrebno, da ob kratkem povemo, na kaj se je treba ozirati pri umni svinjereji.
Katero pleme naj si izberemo? Koder prodajajo praseta, najboljša so velika, bela plemena, če se lahko prodajajo praseta ali če se potrebujejo za domačo potrebo, dobro je pariti bele in črne prašiče. Glavni pogoj umni svinjereji je pogosto osveženje krvi. Zaradi tega je treba večkrat menjati merjasca. Merjasec mora biti krepke postave, normalnih kosti in zdrav. Svinja mora biti nežnejše postave, jako kosmate glave, imeti mora mnogo sescev, močne ali vender iine kosti in močne ude. Piča brejih in doječih svinj bodi tečna in lahka; cmokasta ne sme biti, pa tudi ne tovarniški ostanki. Po leti je dobro dajati svinjam zeleno pičo, še bolje je pa goniti jih na pašo. Nadalje se priporoča oves, ječmen, koruzna moka, grah in bob. Da svinja praset ne požre, treba je trebež (posteljico) takoj odpraviti iz hleva in svinjo dobro krmiti. Če praseta z ostrimi zobmi ranijo sesce, odlomi jih jim. Kar se tiče krmljenja praset, treba zlasti gledati, da se stara svinja dobro krmi. Če v krmi nedostaje apna, naj se dodene 20 do 50 gramov fosfornokislega apna. Prasetom ponujaj večkrat ječmena, odvajaj jih s kuhanim mlekom, in sicer polagoma. S prva jim dajaj presnega mleka, potem pa slabšega, naposled pa sirotke. Prašiči vsake starosti se morajo slednji dan dovolj pre- i
hoditi po planem. Prezgodaj se živali ne smejo rabiti za pleme. Merjasci niso za pleme pred devetim mesecem in tudi le do četrtega leta. Da se morajo dobro krmiti, razume se samo po sebi. Najrodovitnejše so svinje v tretjem in četrtem letu, najlepša praseta pa imajo v drugem in četrtem letu.
Snažnost v hlevu in v koritih je neogibno potrebna za umno svinjerejo. Poleg tega je treba v hlevu svetlobe in čistega zraka, posebno za plemene živali. Svinje moraš redno krmiti in lepo ž njimi ravnati. Mir je jim jako potreben. Če se bode tako ravnalo, povzdignila se bode svinjereja. Živinskega zdravnika ne bode dostikrat treba, kupnih in drugih bolezni ne bode, in dohodki se bodo povekšali.
Naprava za napenjanje dratu.
Tvrdka C. Ig. Huber v Gradci prodaja prav praktično napravo za napenjanje dratu, zlasti na brajdah, po vinogradih, hmeljnjakih i. t. d. O porabi te naprave piše
„111. Garten-Zei-/|f§Nk tung" to le: Na-/| ||1 prava je vsa že-.^^r^m/K/ iezna in i/, enega ^^gSSjlllll;1	■Jjf kosa ter ima ob-
........ ' I"	liko vijaka, ki
mmjr	ima v kolenci
HQf	zvrtano luknjico.
Podoba 32. jasno kaže to napravo. Kadar jo i!;|| rabiš, zavij jo toliko globoko v les, da prav trdno drži. Drat, ki ga želiš napeti, bodi toliko dolg, da z roko dobro napet in skozi $pf luknjico vtaknen preko 1 '/s centimetra pre-J« sega napravo, ter zakrivi potem ta konec okoli vijaka. Ko si to naredil, pa začni na-~jSt pravo naprej sukati ter drat navijati toliko Jk časa, da je dovolj napet. Z največo lahkoto gS lahko napneš drat, kolikor češ močno, in celo iS toliko, da se ti odtrže. Če pa sukaš potem nasprotno, pa lahko zopet poljubno odnehaš.
Podoba 32 ta na^n v stanu P° 60 metrov dolge *" dratove napeti, ako so od 10 do 10 metrov pritrjeni na stebriče s kljukami, skozi katere se drat napelje. Vsak otrok lahko na ta način drat napenja. Omenjena tvrdka prodaja 100 takih naprav po 6 gold., a naprava je toliko priprosta, da jo vsak domač rokodelec lahko ponaredi.
0 naprezanji žrebet.
Konjerejec, dobivši od svoje kobile žrebe, mora razumno ž njim ravnati ter je vzrejati po pravilih pravega konjarstva. Le tako vzrejeno žrebe bode koristilo posestniku in konjerejstvu sploh. V tem pa ravnajo kmetovalci kaj zelo napačno, to pa uže prva leta, ker žrebe pre-rano napregajo in v težko delo silijo. Nekateri naprežejo žrebe uže v prvem letu. Toda haska pravega nimajo. Kar takšen konj z delom hasni, to gre drugod v izgubo. Prerano vpregano žrebe se ne morev prav razvijati ter ne bode nikoli iz njega dober konj.
Veliko bolje ravnajo tisti kmetovalci, kateri prva leta žrebetom prizanašajo ter jih ne vpregajo, predno popolnoma ne dorastejo, namreč v tretjem in četrtem letu. Ako še takšnemu konju privoščijo dovolj svetlobe, zraka, gibanja, založena je kmetovalcu velika vrednost ali kapital. Tista kobila pa, katera mora uže v prvih letih ve-
liko voziti, ne bode nikoli prav sodila za pleme, shudi, in njena žrebeta so slabotna. Po tej poti ne bode konje-rejec prihajal k znatnim dohodkom. Ako pa podrobno računi, našel bode, da je na izgubi; čas, trud in denar so brezuspešno potrošeni.
Nečemo pa trditi, da bi kmetovalcu žrebe moralo do četrtega leta brez dela ostajati. Marveč priznavamo in svetujemo, da nekaj malega vozijo, previdno in opazno napregajo in delajo, kolikor je prav in močem konja primerno. Zlasti dveletna žrebeta smejo lahko vpregati, toda skrbno varovati jih in opazno ž njimi voziti. Najboljše godi se to, ako gospodar sam vajeti drži ter tega ne prepušča hlapcem, katerim ni toliko mari za korist gospodarstva. Svetovati je žrebe samo napreči, a ne z drugim konjem vkup, ker sicer se mlada žival preveč sili in hoče tako in toliko vleči, kakor starejši tovariš. Tako pa se presili.
Kakor je škodljivo žrebeta prerano napregati, jed-nako napačno je prerano jih podkavati. Razumen konje-rejec mora čakati, da kopito mlademu žrebetu doraste; kajti kopito raste primerno rasti vse živali Ne kaže torej kopita konjskega rano vklepati v železo, ker tako ovira se pravilna rast njegova. Takšno kopito je skvarjeno. Pregovor pa veli: slabo kopito, slab konj. Prerano podkovani konji dobodo raznih bolezni v kopita in noge. Konji so brez vrednosti uže, predno dorastejo.
Kedar mlade konje vadimo voziti, trebe posebne potrpežljivosti, stanovitnosti in prizanesljivosti.
Surovo ravnati, tepsti bi nikoli ne smeli, ker to konja silno plaši in moti. Konj postane uporen, plašljiv, kljubljiv, katerih slabih lastnosti se pozneje ne iznebi več.
Žrebetom, katera se uže napregajo, treba skrbno polagati. Kajti žrebe mora biti dobro rejeno. Gledati je tudi na to, da bode vselej použito krmo čisto prebavljalo. Poprej napregati žival, nego je prebavila krmo, močno škoduje, ker dobi raznih bolezni, na primer koliko, naduho i. t. d.
Navedli smo reči, katere morejo znane biti slehar-nemu konjerejcu. Tukaj nismo povedali nič novega. Toda potrebno je bilo, ker zoper zelo navadna pravila razumnega konjerejstva največ grešijo. Naj torej naši konje-rejci pazijo na ta pravila, naj se dado poučiti v svojo korist, pa tudi na hasek vsega konjerejstva.
G-ospodarska zadruga v Materiji v Istri.
Dne 11. oktobra je bil v Podgradu v Istri letni občni zbor tamošnje gospodarske zadruge, katera prav vrlo napreduje. Navzoči je bilo 112 udov pod predsedstvom g. R. Zupančiča, kateremu pomaga marljivi odbor zadruge. Predsednik je ob 4. uri popoludne začel zborovanje ter pohvalno poudarjal ogromno udeležitev kot jasni dokaz živega zanimanja udov za kmetijski napredek in razcvit zadruge. Naznanil je, da je bilo vzprejetih 13 novih udov, kar je znamenje, da se kmetje v okraji Pod-grajskem vedno bolj zanimajo za napredek svojega stanu, in to bo gotovo blagodejno vplivalo na uspešno delovanje zadruge.
Dalje je povedal g. predsednik, da je odbor ukrenil prodati plemenskega bika v Podgradu, ker je bil postal nevaren ljudem, in kupiti drugega; potem da so iz državne subvencije zagotovljene štiri premije po 25 gold. štirim kmetom za napravo umnih gnojnikov, kar naj bi izpodbadalo tudi druge gospodarje k posnemanju, ker le tedaj bodo v stanu pridelovati dobra gnojila in tako pomnožiti pridelke. Dalje je naznanil, da je odbor s po-
močjo državne subvencije, zagotovljene po deželnem kulturnem svetu, dobavil 2 ovci in 1 ovna čistega berga-maškega plemena, in to s prijazno pomočjo c. kr. kmetijske družbe kranjske, kateri je za to izrekati priznanje in zahvalo. Omenja posebne vrline tega ovčjega plemena, katero utegne, ako se v nas udomači, gotovo visoko povzdigniti propadlo ovčjo rejo in nje blagodejne koristi. Naposled objavi nameravani način, kako namnožiti čisto bergamaško pleme poleg križanja z domačim plemenom, namreč rejnik dobode brezplačno eden par teh ovec proti temu, da zadrugi vrne od prihodnjega ploda eden par jagnjet, kateri bode zadruga zopet drugemu oddala z istimi pogoji, in po takem kolobarjenji utegne se v malo letih to pleme jako namnožiti. Predsednik naznani dalje, da z državno podporo je odbor zopet pomnožil inventar društvenega orodja za eden bregovski plug in eno železno brano, ki sta udom na razpolaganje za prilično porabo. Dalje naznani, da je iz državne subvencije že obljubljen zadrugi drugi plemenski bik mlečne pasme. Predsednik potem predloži proračun dohodkov in stroškov za prihodnje leto 1892.; dohodki bi po njem znašali 520 gold. in porabiti bi se imeli za poučno kmetijsko berilo, dobavo orodja in semena in za povzdigo živinoreje in sadjarstva. Občni zbor je proračun z veliko večino odobril ter naložil odboru zlasti, naj bi se kot poučno kmetijsko berilo za vsake 4 ude naročil po eden iztis »Kmetovalca". In tako je ta list ob enem nekako proglašen za glasilo zadruge.
Blagajnik zadruge gosp. Benedik poroča potem o trdnem denarnem položaji zadruge z ozirom na znatne stroške za napredek in povzdigo kmetijstva; naznani, da sta pregledovalca računov leta 1890. gg. Anton Rogač, dekan v Hrušici, in Slavoj Jenko, posestnik, trgovec, deželni poslanec itd., laskavo se izrazila o vzglednem redu teh računov, po katerih je konec 1890. 1. bilo 469 gld. 99 72 kr. dohodkov, 214 gld. 3 kr. pa stroškov, torej 255 gld. 65V^ kr. prebitka, kateri je naložen v poštni hranilnici.
Občni zbor je sklenil pridobiti širje kroge zadrugi ter tako raztegniti svoje koristno delovanje, povišati pristopnino, znižati pa letnino.
Naposled se je po žrebu razdelilo med ude 72 daril, to je 4 pluge, 1 brano in 67 manjših daril jesenskega semena, amerikanskega in sadjarskega orodja skupne vrednosti do 130 gld.
Razne reči.
— Šota se more v kompost ali pa takoj za gnoj porabiti. Iz Šote in prsti se da napraviti izvrsten kompost ali mešanec. Ako ima zemljišče, katero hočemo s kompostom po-gnojiti, malo apna, tedaj se mora kompostu še apna primešati. Gips ali malec ni za to. Posebno dobro deluje ta kompost, ako se mu lesnega pepela primeša. Ravno tako moremo zmes iz šote, prsti, apna in lesnega pepela neposredno za gnoj porabiti. Črna, drobnozrnata šota ima navadno več gnilca v sebi in se da vlažna ali mokra bolje s prstjo pomešati, nego laknata tvarina, je torej za kompost in gnoj boljša od ocega. Močno je torej svetovati in priporočati tako šoto kopati in jo po zimi na prostem pod milim nebom pustiti. Samo po sebi se ume, da šote za nastil in gnojilo ni treba v enakomernih kosih rezati. Kjer je kaj primerne šote takoj na površji, lahko se tudi vzorje in potem pusti, da se od mokrote in vode razkroji. Gornje plasti šotne imajo v sebi seme in korenine rastlinske, ki na polji plevel zarede. Priporoča se torej te površne plasti porabiti le za kompost, ne pa za gnoj, ki se z gnojnico poliva
in večkrat prtkoplje, da kaličje, seme in koreniničje konee vzame.
—	Saje so prav dobro in uspešno gnojilo travnikom in njivam. Po travniku raztrošene pognoje za več let prav dobro. Ako pa jih z zemljo in gnojem pomešamo, pa so še toliko boljše in tečnejše. Tak gnoj se napravlja tako le: Vzame se dva dela saj in en del gnoja in oboje skupaj pomeša; potem se napravi 1 do 1 '/a metra visok in ravno tako širok kup tako, da se nadene najprej plast rahle zemlje, na to pride enaka plast z gnojem pomešanih saj, na to gnojno plast zopet plast zemlje, na zemljo zopet plast imenovane mešanice, kar se toliko časa ponavlja, da je narejen kup. Ta kup se potem pusti, da se dobro uleže. Kadar treba gnojiti, pomeša se vse skupaj dobro, in gnoj je za rabo gotov. Za gnojilo travnikom primeša se na en del saj štiri dele rahle zemlje in to vse skupaj enakomerno po travniku raztrosi. S prav dobrim uspehom se tudi mlademu sadnemu drevju gnoji s samimi sajami, ki so tudi prav dober in izdaten pripomoček zoper sitne mravljince na njem.
—	Kako popravljamo plesnive sode ? Pri na« je zelo ta napaka udomačena, da izpraznjenih sodov ne osnažimo, dostikrat niti ne zabijemo, še manj pa, da bi jih žvepljali. Taki sodi plesnijo Ako tak sod le malo z vodo izmijemo in potem novo vino vanj vlijemo, dobi vino jako zopern okus po ples-nobi, a ta okus se iz vina le težko odpravi. Tako vino seveda nima posebne vrednosti in cene. Plesnive sode snažimo tako: Sodu izbijemo dno in ga dobro odrgnemo in umijemo z vodo, v kateri je raztopljene nekoliko žveplene kisline (hudičevega olja). Na 100 litrov vode je dosti tri četrtine litra žveplene kisline, katera se počasi v vodova vli. Ko smo tako sod znotraj in zunaj oprali, potem mu dno vstavimo, ga nabijemo in dobro zažvepljamo. Kako se žveplja, povedali smo že večkrat v tem listu.
—	Ozebline so prava sitnost človeku, naj bodo uže na nogah ali na rokah. Odpravimo pa jih najlaže in najhitreje, če skuhamo v vodi za kopel rok ali nog eno celo glavico (gomoljo) zelene; v tej vodi, kolikor mogoče vroči, držimo potem ozeblinaste roke ali noge toliko časa, da postane mlačna. Kakor trdijo, uže precej drugi dan potem vse ozebline popolno izginejo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 244. Ali je kaj pomoči odvaditi konja, da ne kreše zadnjih nog ob sprednji? Jaz sem kupil letos drugače prav lepo plemeno kobilo, pri koji o pričetku nisem zapazil kresanja, sedaj pa vedno bolj, in sicer toliko bolj, kolikor bolj postaja breja. (P. K. v L )
Odgovor: Konji s tako postavljenimi nogami, da z zadnjima nogama preveč naprej segajo, bijejo se le, kedar dirjajo, večidel na peto, včasih tudi više, včasih niže. Da pa konj z eno ali obema zadnjima nogama preveč spred sega, pa ni vselej zadnja noga kriva, ampak vzrok je lahko tudi to, ako je bil konj premalo jahan in utrujen, ali da je kočijaž ž njim nemarno vozil, da mu ni z vajeti glave držal dosti kvišku. Tudi podkev utegne temu biti kriva, ako sta štoli na sprednjih kopitih previsoki in je sprednja podkev predolga, zadnja pa moli preveč čez prstno steno. Včasih se tudi nepodkovani konji z zadnjima nogama bijejo ob sprednji, kar je očiten dokaz, da te napake niso vselej pidkve krive, akoravno je tisto klo-potanje prav sitno slišati. Tudi nevarna zna ta napaka biti konju in jezdecu, ako konj s prstno stranjo podkve stopa na podkev čez petno steno molečo, da mu izpodleti in na sprednji nogi pade. Da kovač zoper to napako, če izvira iz slabo postavljenih nog, ne more nič pomagati, je gotovo, — le to more storiti, da se ne sliši tisto sitno klopotanje in da z umnim
podkovanjem odvrne stopanje zadnje noge na sprednjo. V ta namen se pribijejo podkve, ki so za ta namen pri-ravne. To klopotanje pa popolnoma odvrniti se da včasih le s kratkimi papučnimi podkvami brez štol (Pantoffeleisen); včasih je treba še krajših, namreč polmesečnih podkev. Da pa konj z zadnjima nogama ne stopa na sprednji predolgi in na petnem konci tudi preširoki podkvi, je treba petno steno, kar se le sme, porezati in pribiti tako podkev, ki na straneh petne stene ne stoji čez 2 ven, zadi pa celo nič. Na zadnjih kopitih naj bodo ob tacih napakah podkve napravljene vse enako, namreč prstna stran naj bo poprečno noter potol-čena in grif nazaj obrnen.
Vprašanje 245. Naša vas ima zelo veliko živine, a napajamo jo le po kalih, ki se pa ob suhem vremenu mnogokrat posuše. Kadar ni v kalu vode, imamo mnoge neprilik z dopeljavanjem potrebne vode, in tudi polni kali niso živinoreji kaj koristni, ker v njih stoječa voda je grda in smrdljiva ter gotovo nezdrava. Pomankanje vode pa utegne postati kedaj za nas tudi glede ognja zelo nevarno, zato smo sklenili napeljati v vas kake pol ure oidaljen, precej močen studenec. Ker pa naša občina ni bogata in jej bo vodotok naredil mnogo stroškov, dovoljujemo si vprašati: Ali se za vodotoke dobi res podpora in kam je prošnjo vložiti? (Županstvo v Ž.)
Odgovor: C kr. dež lna vlada dobi vsako leto državno podporo za napravljanje vodotokov, napajališč i. t. d. Občina, katera hoče napraviti vodotok, mora vložiti prošnjo za podporo pri okrajnem glavarstvu. V prošnji mora natanko dokazati potrebo vodotoka, zlasti z ozirom na živinorejo in ogenj, mora predložiti načrt nameravane naprave, njene stroške ter dokazati, da bi ji bilo težko ali kar naravnost nemogoče zvršiti celo delo ob svojih stroških. — Ako bode Vaš vodovod posebno veliko veljal, če je njegova potreba posebno velika, prepričani smo, da Vam tudi deželni zbor nakloni podporo, kakor jo je uže večkrat drugim občinam.
Vprašanje 246. Ali je mogoče sod od petroleja tako osnažiti, da tekočina hranjena v njem ne dobi več duha ne okusa po petroleji in da ostane sploh užitna? (P. L v S.)
Odgovor: To se da prav lahko narediti. Poplaknite prav dobro in sicer po večkrat petrolejski sod z beležem, ki ga napravite z ravnokar ugaienega apna in vode. To storite, na pr. skozi en teden vsak dan. Tudi zunaj pobelite enkrat sod. Zadnji dan pa dodenite malo klorovega apna, in ves duh in okus se bode izgubil. Ako morete vse to z vročo vodo delati, tem boljše. Sod je potem s čisto vodo toliko časa izpirati, da teče voda iz njega popolnoma čista.
Vprašanje 247. Kje je dobiti dobro izdelan Žga-njarski kotel? (G. L župnik v Z.)
Odgovor: Na razstavi v Gorici smo imeli priliko videti lepo in izvrstno izdelane ž-*aiijarske kotle Antona Križniča iz Kanala. Prav toplo priporočamo Vam, kakor vsakemu, ki rabi takih kotlov, imenovanega domačega kotlaija, ki je vsega priporočila vreden.
Vprašanje 248. Naša občina, ki je zelo velika in katere glavni dohodek je živinoreja, izposlovala bi rada živinske semnje. Prosim pojasnila, kako je ravnati, da se dobo pravica za semnje, kam je prošnjo vložiti i. t d. (V. G. v D.)
Odgooor: Pravilno se dobo dovoljenje za nove semnje tako le: Občinski odbor ukrene v svoji seji prošnjo za dovolitev semnjev. Župan izdela ali da narediti prošnjo do c. kr. deželne vlade. Prošnjo je kolkovati in pri pristojnem okrajnem glavarstvu oddati. V njej je navesti, zakaj želite semnjev, koliko jih želite, katere dneve, potem semenjski red in pristojbine, zagotovilo, da ima občina primeren prostor in da se zaveže izpolnjevati vse živinozdravstvene naredbe. Kadar glavarstvo to prošnjo prejme, vpraša vse bližnje občine, ki uže imajo seuienjske pravice, ali imajo kak pomislek proti prošnji.
Z vsemi temi odgovori pošlje okrajno glavarstvo prošnjo deželni vladi, katera jo potem izroči kupčijski zbornici in kmetijski družbi, da se ta dva zastopa izrečeta, ali je semnje dovoliti ali ne. Vlada reši naposled prošnjo.
Vprašanje 249. Živinorejcu služi prav dobro mera, S katero more določiti težo govedi brez tehtnice. Včasih se je dobila taka mera pri kmetijski družbi v Ljubljani, a sedaj je neki ni več dobiti, zato prosim odgovora, kje bi tako mero lahko dobil. (K. B. v T.)
Odgovor: Taka mera je živinorejcu res zelo koristna, zato smo jo v našem listu uže nekaterikrat priporočali. Najboljša taka mera v obliki traka je sedaj ona, katero je priredil Matievič, c. kr. linančni komisar v Celovci. Te mere prodaja gospod Franc Sadnikar, trgovec z železnino v Celovci, iu sicer po 3 metre dolge v medni ali mesingasti škatljici po 3 gold. 20 kr. in po 5 metrov dolge po 4 gold. 20 kr.
Vprašanje 250. Imam kravo, ki je v vsakem pogledu zelo dobra, a sedaj je dobila čudno bolezen: Kadar se nekoliko naje, pa začne jezik moleti iz gobca, in vidi se, da jo boli. Pri nas ni ta bolezen nikomur znana, zato prosim, kako naj jo ozdravim. (C E. na U.)
Odgovor: Da Vaša krava jezik iz gobca moli, lahko je dvoje krivo. Prvi vzrok je morda ranjen jezik. Nabere se namreč na jeziku in tudi pod njim iz krme mnogo bodeče nesnage, kakor plev in žitnega resja itd., kar se vse zatakne vanj. To boli kravo, in zato moli jezik iz gobca in maha z jezikom. Jezik je treba takih reči osnažiti, potem rane z je-sihom izmiti ter jih namazati z zmesjo od česna in strdi. Mažite toliko časa, da se jezik ozdravi. Drugi vzrok utegnejo biti mozolji na jeziku. V tem slučaji drgnite jezik po mestih, koder so taki mozolji, s soljo in ponovite to tolikokrat, da mozolji izginejo in da jezik ozdravi.
Vprašanje 251. Kako je to, da nekatere kokoši neso jajca z mehko lupino, in kako je ravnati, da se to prepreči ? (K. K. v V.)
Odgovor: Da neso kokoši jajca z mehko lupino ali pa včasih kar brez lupine, le z neko kožico prevlečena, prihaja od tod, ker ne dobivajo v krmi dovolj apna, katero prehaja v kri in iz katere se dela potem trda lupina. Nedostatek se lahko in hitro odpravi, ako kokoši brskajo po pesku, kajti pojedo ga že toliko, kolikor jim veleva narava Sicer se pa kaže ta nedostatek le pri kokoših, katere so zaprte, katere prav pridno neso in katere hodijo po prostorih, koder ni moči dobiti apnenega peska. Ako pri Vas ni apnenega peska, pa tudi če je, priporočamo Vam devati kokošim med krmo prav dobro zdrobljenih jajčnih lupin.
Vprašanje 252. Pri nas je trtna uš uže skoraj popolnoma uničila vinograde. Jaz sem na pr. prej pridelal do 300 veder vina, a letos ga nisem niti 50. Ker pa moram imeti za dom pijačo in to kolikor mogoče ceno, naredil sem uže o pričetku meseca septembra iz svojih in iz kupljenih jabolk kakih 20 veder mošta. Delal sem ga prvikrat, in tudi v celi naši občini se nihče ne spozna, kako je pravilno ž njim ravnati. Mošt je uže nad 6 tednov star, a se do danes še kar nič ni učistil, zato se bojim, da se mi ne izpridi. Kaj naj počnem, da se mi jabolčnih UČisti? (B. G. v S. pri D.)
Odgovor: Jabolčnika ne smc-te primerjati z vinskim moštom, oni se veliko kasneje učisti nego ta in tudi teže. Bojimo se pa, da se Vaš jabolčnik res ne bode rad učistil, to pa zato ne ker ste ga delali precej zgodaj, namreč iz premalo zrelega sadja, morda iz pobiravščine ali iz poletnih jabolk. Vse tako sadje da slab mošt, ki se nerad učisti. Naj-poglavitnejši vzrok, da se ta ali on mošt ne učisti, je pa pomanjkanje čreslovne kisline. Kupite v lekarni nekaj tanina, raztopite ga v dobrem špiritu in vlijte ga v mošt. Tudi je
dobro skuhati na moštu hrastovga luba in to skuho precejeno vliti v mošt; s tem se namreč na umeten način dodene moštu čreslovna kislina, ki se nahaja v hrastovem lubu. Najboljše je pa s'aba jabolka podelati v mošt z nekoliko lesnikami. Lesnike imajo v sebi zelo veliko čreslovne kisline, zato se tak mošt vedno rad čisti. V obče je pa čakati, da so jabolka zrela in da se iž njih naredi pravilno mošt. Pri izdelovanji sadnega mošta je dobro, da se okoristimo z izkušnjami, katere so drugod naredili. Glede napravljanja mošta moremo v marsičem posnemati Nemce. Oni namreč dobro vedo, da se sadni mošt ne more pustiti tako na svojih tropinah kipeti, kakor grozdni. Grozdni moit, ki kipi na svojih tropinah, vzame iz njih mnogo čreslovine, zato se potem rad učisti. Jabolčnik, ki ne sme na tropinah kipeti, pa iz kože, pesek i. t. d. zarad tega ne more izlužiti čreslovine, zato pa tako le postopajo: Jabolka zdrobe in odtisnejo, odtisnjene tropine pa v kadi zrahljajo, polijejo z 2 % vode, vse dobro premešajo in puste to 12 do 24 ur stati ter potem v drugič odtisnejo. Ta voda nima namena mošt množiti in je tudi neznatna, ampak ona izlužuje iz celic koncen-trovani sladkor in druge snovi ter pomaga ob kipenji izluževati tudi čreslovino. Zato je ta mošt, ki se drugič iz tropin odtisne, boljši od prvega; moštna vaga pokaže, da ima zelo toliko sladkorja kot prvi, a glede druge sestave je pa veliko boljši, zlasti glede čreslovne kisline. V drugič odtisnene tropine dado še dobrih 10 "/0 mošta, in ta mošt je zaradi svojih lastnosti več vreden nego prvi, posebno ima zarad velike zagatnosti veliko čistilno in vsled tega ohra-njevalno moč.
Vprašanje 253. Skuhal bodem nekoliko slivovke. Kako naj ravnam? Eni trdijo, da je sveže skuhano slivovko dobro
zamašiti, da ne izgubi moči, drugi pa trdijo, da naj ostane nekoliko dni odprta, da izgubi duh po prsti. Kaj je pravo? (I. S. v P. pri Ribnici.)
Odgovor: Nedvomno trdijo prav prvi, da je namreč slivovko dobro precej zamašiti. Kadar je žganje, bodi si to ali ono, skuhano, ne ostane tako, ampak notranja sestava se spreminja in žganje postaja boljše, kolikor je starejše, oziroma bolje uležano. Sprememba se zlasti o pričetku hitro vrši. To spremembo pa med drugim posebno zrak pospešuje. Ako posodo torej pustimo odprto, spremenila bo slivovka res hitreje svoj okus, a izgubila bode veliko svoje moči in dobrih lastnosti, kajti alkohol (špirit) in eterske snovi, ki dajejo žganju moč in prijeten okus, so kaj močno izhlapne. Vse te spremembe se vrše tudi v zaprti posodi, zlasti v leseni, seveda bolj počasi , a v zaprti posodi se ohrani moč, in kar je največ vredno, tudi vse eterske snovi, katere najbolj odločujejo kakovost raznih žganih pijač iz sadja.
Vprašanje 254. Pod katero oblast spada razsojevati ribarske pravde, ali pod sodišče ali pod politiško oblast? (J. B v Z pri Črnomlji.)
Odgovor: Prepiri o pravicah ribje lovi spadajo vsa-kakor pred sodišče, a reči, ki se tičejo pravilnega ali nepravilnega zvrševanja ribje lovi, pa pod politično oblast. Glede ureditve ribolovnih pravic tako sedaj poslujejo okrajna glavarstva zaradi izvrševanja novega ribarskega zakona, zato imate sedaj priliko vse prepirne reči urediti. Glavarstva imajo sedaj nalogo ribarske okraje (Fischerei-Reviere) določiti, zato se oglasite pri glavarstvu v Črnomlji, kjer Vam bodo dali potrebni pouk. Priporočamo Vam tudi kupiti novi ribarski zakon.
Vprašanje 255. Po mnogih krajih se le prepogostoma oglaša bolezen pri prašičih, katera je toli nevarna, da mnogokrat cele svinjake izprazni. To je velika nesreča za kmeta, ki zabrede v dolgove in izgubi veselje do kmetijstva. Ako se ta neprilika ne odpravi, naravno je, da mora pešati kmetski stan. Iz tega vzroka vprašamo, ali je kaka zavarovalnica za
ŽivillO, in če je ni, ali jo mislijo ustanoviti ? Ako se taka zavarovalnica osnuje, prepričan sem, da se je bodo živinorejci radi posluževali. (J. P. v H.)
Odgovor: Vsak mora priznati, da je zavarovalnica za živino zelo koristna in potrebna, in ustanovilo se jih je uže mnogo, a so žalibog večinoma poginile. Ako so pogoji teh zavarovalnic taki, da jih živinorejec lahko in s pridom vzprejme, potem navadno zavarovalnica ne more izhajati, ako so pa pogoji strogi, kakor na pr. pri ravnokar ustanovljeni vzajemni zavarovalnici za živino na Dunaji, potem pa živinorejcu zopet ne kaže svoje živine zavarovati. Te zavarovalnice niti ne povrnejo škode, ki jo provzročijo kužne bolezni, one so pa za živinorejca najnevarnejše. Bolezen pri prašičih, o kateri Vi pišete, je tudi kužna in se zlasti sedaj močno širi, zoper njo pa ne vzprejme zavarovanja nobena zasebna zavarovalnica. To bolezen kmetovalec itako najboljše sam odganja, in sicer s pravilnim hlevom in snago. Z uspehom zvrševati zavarovanje živine proti škodi po raznih nezgodah mogoče je le deželnim zavarovalnicam, ki so v deželni upravi, to se sedaj občno pripoznava, in zato bodi skrb naših deželnih poslancev, da se prično za to reč resno brigati. Kolikor je nam znano, je misel uže sprožena, in upajmo, da se kmalu uresniči v korist našemu hira-jočemu kmetijstvu. Moravska dežela je tako zavarovalnico vže ustanovila, in izkušnje te dežele bodo prav dobro služile ob ustanovitvi novih zavarovalnic.
Gospodarske novice.
*	Konjarski odsek c. kr. kmetijske družbe kianjske je imel 22. t. m. svojo sejo na Selu pod Ljubljano, pri kateri so bili navzoči gospod major \Vild kot zastopnik žrebčarskega depota v Gradci ter odsekovi člani gg : Hanslik, Lenarčič, Perdan in Pire. — Odsek je ukrenil novo došlih 5 žrebcev tako ie razdeliti: Pincgavca „Norda" (rjaveč, 2'/4 leta star, 170 visok) v Dvorsko Vas; pincgavca ..Otona" (rjaveč, 4 leta star, 169%, visok) v Kranjsko Goro; pincgavca „Na-hoda" (rjaveč, 3'/a leta star, 173%, visok) v postajo Selo pod Ljubljano; pincgavca „Nal-a" (rjaveč, 2'/a leta star, 170 cl,n visok) v Bled in polukrvnika „Dahomana" (rjaveč, 4 leta star, 173 c/m visok) v postajo Skocijan na Dolenjskem. Vsi novo došli žrebci so izredno lepi, in odsek je soglasno ukrenil izreči gosp. majorju Wildu zahvalo za pridobitev teh lepih žrebcev. — V novo dovoljeno postajo v Kostanjevico se pridelita žrebca „Haudegen" (dosedaj v Rakovniku) in „Gidran" (dosedaj v Škocijanu). — Ustanovitev postaj v Grosupljem in v Žireh je toliko kot zagotovljena, in odsek prideli postaji v Grosupljem žrebca „Arminija" (dosedaj v Podgabru), v Žire pa da v zasebno rejo težkega žrebca „Aubry-ja" (dosedaj na Primorskem). — Odsek predlaga, da se premeste na Kranjsko žrebci iz Primorja „ Mul to" (dosedaj v Pazinu), „Dualist" (dosedaj v Gradiški) in „Gidran" (dosedaj v Cresu).
*	Cirkniška podružnica naše družbe je ustanovila svojo preko 2500 kvadratnih metrov veliko drevesnico, iz katere bodo udje dobivali lepo vzgojenega drevja. V Cirkniški dolini je sadjarstvo proti drugim kranjskim krajem ie malo razvito, zato je ustanovitev drevesnice velevažno podjetje, za katero si je največ zaslug pridobil podružnični marljivi predsednik gosp. J. Hladnik, kapelan v Cirknici. — Tudi Grahovska podružnica, ki je v ravno tej dolini in ki si je, kakor smo uže poročali, ustanovila drevesnico, priredila je v korist drevesničnega zaklada veselico, ki je donesla nad 60 gld.
*	Jeseniška podružnica je 19. t. m. imela svoj obilo obiskani občni zbor, pri katerem se je ukrenilo ustanoviti zadružno moštarno, kakeršno imajo v Bledu.
*	Novo podružnico naše kmetijske družbe snujejo na Colu nad Vipavo, in sicer za občini Col in Podkraj. V ne-
deljo 25. t. m. je bil v ta namen na Colu jako dobro obiskan shod, ki je ukrenil, da podružnica prične svoje delovanje ob novem letu. Nameravana podružnica šteje že sedaj 36 udov, nadejati se je pa, da jih bode kmalu 50. Občini Col in Podkraj sta dosedaj spadali pod Vipavsko podružnico, a njiju odločitev je povsem opravičena, ker sta toliko glede zemlje, kolikor glede podnebja in gospodarstva popolnoma drugačni nego vipavske občine v dolini.
* Premovanje govedi se je zaradi kuge na parkljih in gobcih vršilo letos namesto v petih samo v dveh krajih, in sicer v ponedeljek 18. t. m. na Jesenicah in v sredo 21. t. m. na Vrhniki.
Na Jesenice so pripeljali 77 goved, med njimi 17 bikov. Ako pomislimo, kako majhno je okrožje, od koder so mogli pripeljati goved, moramo reči, da je bilo število bikov z ozirom na naše razmere neprimerno veliko in spričuje, kako lepo je živina napredovala na Gorenjskem. Nasledki zadostnega števila bikov bili so pa tudi razvidni. Vsa pripeljana goved brez izjeme je bila enake barve in se je križana goved, katere je pa bilo le tretjino, ločila od čiste beljanske le po tem, da je imela črni gobec in temne rogove. Veselje je bilo gledati lepo živino Jeseniškega okoliša in le želeti je, da bi novi zakon za povzdigo živinoreje enake uspehe kmalu učiail tudi po drugod. Darila so dobili, in sicer za bike: 25 gold. občina Jeseniška, ki je pa darilo prepustila gospodarju naslednjega najboljšega bika, in sicer Pavlu Razingerju iz Planine; 15 gold. Franc Marovt iz Radovne; 10 gold. Janez Pšenica z Jesenic; 10 gold. Alojzij Rozman iz Otoka. Manjša darila in priznanice za vzrejo dobrih bikov so dobili: Anton Koselj iz Žirovnice, Jos. Hlebajna iz Mojstrane, Andrej K lina r iz Planine, Vinc. Jan iz Gorij, Jan. Peterman iz Podkuž in Jan. Slivnik iz Gorij. Darila za junice so dobili: 20 gold. Jan. Kosen iz Lipnice, 10 gold. Anton Treven z Jesenic (ki je pa darilo prepustil podružnici), 10 gold. Blaž Artelj iz Kranjske Gore, 10 gold. Gregor Janša z Dovjega. Manjša darila in priznanice so dobili za vzrejo lepih junic: Val. Kosmač iz Potoka, Franc Zima z Dovjega in Val. G u zel j z Dovjega Darila za krave so dobili: 20 gold. Alojzij Schrey z Jesenic, ki je pa prepustil darilo naslednjemu, in sicer Rich. Schrey-u v Lescah, ta pa je darilo odstopil podružnici; 10 gold. Jan. Grive z Jesenic, 10 gold. Jan. Klančnik iz Mojstrane. Manjša darila in priznanice so dobili: Anton Razingerz Jesenic, Simon Zupan z Jesenic, Blaž KI i na r iz Planine in Mih. Noč iz Ja-vornika.
Na Vrhniko 21. t. m. so pripeljali 71 goved med njimi 10 bikov. Med govedjo so se odlikovale zlasti jako lepe krave in junice. Obžalovati je bilo le to, da je živina glede barve zelo mešana, kar pa ni krivda kmetovalcev, ampak ta-mošnjih razmer. Velika večina kmetovalcev brani se opravičeno muricedolskih bikov in si omišljajo rajši bolj mlečnih pasem, bodisi uže belanskih ali holandskih. Naloga kmetijske družbe bode za to reč kmalu kaj resnega ukreniti. Darila za vzrejo. lepih bikov so dobili: 25 gold. Marija Jelovšek na Vrhniki, 15 gold. Anton Rotar v Podsmreki, 10 gold. Jurij Slabe s Stare Vrhnike, 10 gold. Pet. Selan it Stranske Vasi Manjša daiila in priznanice so dobili: Frane Grdadovnik iz Vrzdenca, Mar. Petrič z Vrda, Jernej Logar iz Horjula, Ivan Tomšič z Vrhnike in posebna priznanico Gabrijel Jelovšek z Vrhnike, ki se je odrekel vsakemu darilu. Darila za junice so dobili: 20 gold. Mat. Žitko z Vrda, 10 gold. Jurij Grampovščan z Vrhnike, 10 gold. L. Korče iz Sinje Gorice, 10 gold. Karol Kotnik iz Mirk. Manjša darila in priznanice so-dobili: Karol Mayer z Vrhnike, Štefan Nagodeiz Blatne Brezovice, Josip Ballisz Vrhnike in Mar. Petrič z;
Vrda. Darila za krave so dobili: 20 gold. Jos. Lenarčič z Vrhnike, ki je pa odklonil darilo na korist naslednjemu, in sicer Gabrijelu Jelovšeku z Vrhnike, kateri je pa darilo prepustil podružnični blagajni; 10 gold. Mar. Kotnik z Vrda, 10 gold. Ivan Tomšič iz Hriba. Manjša darila in priznanice so dobili: Jos. Verbič iz Bistre. Mih. Tomšič iz Hriba, An t. Žirovnik z Vrhnike in Peter Oražen iz Vnanjih Goric.
Tržne cene.'
V Ljubljani z dne 31. oktobra 1891.
Pšenica gld. 8.87 kr., rž gld. 6.79 kr., ječmen gld. 4.48 kr., oves gld. 3.08 kr., ajda gld. 5.94 kr., proso gld. 5.15 kr., turšica gld. 5.55 kr., leča gld. 10,— kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. 9.— kr. (Vse cene veljajo za 1 hektoliter.)
Krompir 100 kgr. gld. 2.32 kr.
Prašičje salo 66 kr., špeh svež 54 kr., špeh prekajen 64 kr., surovo maslo 70 kr., goveje meso 62 kr., telečje meso 68 kr., svinjsko meso 54 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.)
100 kgr. sena gld. 1.87 kr., slame gld. 1.87 kr
Na Dunaji do dne 31. oktobra 1891.
Pšenica gld. 10.50 kr., rž gld. 10.40 kr., ječmen gld. 7.80 kr., oves gld. 7.— kr., turšica gld. 6.90 kr., fižol gld. 8.30 kr., grah gld. 10.25 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Suhe češplje gld. 15.25 kr. 100 kilogramov.
Goveda (lepi voli) gld. 61.— kr. za 100 kgr. mesarske vage.
Prašičje salo gld. 55.50 kr. za 100 kilogr.
Špeh gld. 50.50 kr. za 100 kilogr.
Loj gld. 32,— kr. za 100 kilogr.
Goveje kože čez 50 kgr. težke gld. 47 do 48, od 40 do 50 kilogr. težke od gld. 41 do 42, od 35 do 39 kgr. težke po gl. 32 do 33 za kilogramov.
Kože od jagnet po 110 do 140 gld. za 100 komadov.
Med 100 kgr. gld. 35,— kr.
Vosek 100 kgr. gld. 140.50 kr.
•sr INSERATE
sprejema ^Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V ^Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ^Kmetovalec" za objavljenja pri
nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.

Žaga in mlin
na Lokah v Tuhinjski dolini blizo Kamnika in okoli 6 oralov zemlje
da se od novega leta naprej za več let v najem. Pri posestvu se lahko redijo 4 govedi in 1 konj, kakor tudi
več svinj.
Več poizve se pri Fran Tomcu, sedaj oskerbnik v Tobring pri Beljaku (Tobring bei Villach).	(70—2)
Vahnja
Otok a Helgoland
v lepih belih zab/ 8/s zab. 500 kom^ ls/4gl.'/s zab.gl. 117 posebno veliki »/, zai>.\4^, gl. 2-35, ','2zab. gl. 15 vse to s colnino vred. > Kava: Naravnost došla 43lt kgr.
8 gl.
(76—2)_
Hitra pošiljatev po pošti za mala naročila:
bisernilidVlJul 4 » gl. 13 N ravnost iz vode: dokazano sveži dohod v Avstrijo. 5 kgr. težek zavoj morskih rib 1 s/4 gl. slaniki gl. 160. flctnirro preko 50 komadov IMlp gl. 2.63. Žele jegulja 5 kgr. gl. 3 65 Žele slanik 5 » » 175 Slanik za speči 5 » » 175 Jastog	5 » »5-10
Losos	5 » » 3 55
Edvard Maver, Altona.
• Prava Moka kava.
•oooooooooooaooooooo
0 o o o o o o
Wilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
-v- Gradci.
(Ta drevcsnica pripoznana kot ena naj\ čjih in naibolj vredjenih v Avstriji.)
Priporočamo veliko in izliorno zalogo : Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih : sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špahrje, kordone A in enoletne požlahnitve : divjakov in podlag za prltllkovoe ; ▼ Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja o (8-20)	za drevorede Itd.
Q Razpošiljatev pravilno imenovanih oopičev vsih vrst sadja. 0	Cenike je dobiti zastonj in franko.
MT ! 100.000 !
sto tisoč najlepših 3, 4 in 51etnih smerekovih sadik, izgojenih v najhujši burji, toraj povsod dobro vspevajočih, prodaja tisuč po 2 gld' 50 kr., 3 gld. 50 kr. in 4 gld. 50 kr. in tudi ceneji ako jih kedo več skupaj naroči,	(73—3)
Andrej Ilovan na Colu nad Vipavo.
Proti boleznim v vratu,
hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih;
rr: proti boleznini v želodci in mehurji =
kakor tudi fina namizna kislina voda
je posebno priporočan	(16—4)
koroški rimski vrelec.
Sa prodaj pri M. E. Supanu v Ljubljani in pri F. Dolenzu v Kranji.
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, umetalni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vi-nogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje vinogradarje, gozdarje itd.
Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede.	(7—19)
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med ,,Malimi naznanili1' kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med ,.Malimi naznanili1' po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Špargelnove sadike, prav močne, naslednih vrst: „Zgodni er-furtski", — ,zgodili argentuil" — in „Conovers kolosal" po 1 gold. 100 komadov priporoča F. Ogorevc pri Brežicah. (72)
Za vrte! priporočam gomoljke in korenine cvetic, katere se najboljše v jeseni sade na pr. hijacinte, tulipe, crocus, anemona, alium, borconia, funkia, gladiola, narcisa, lilija, montbretia, phlox, drittoma, viola itd. itd. F. Ogorevc pri Brežicah. (73)
Sadna drevesa, Za saditev v jeseni' priporočam lepih, močnih, pravilno vzrejenih sadnih dreves, najboljših namiznih in tržnih vrst. Pritlikovih piramid na jamčeno prave pritlikovne podlage požlahtnjene. Velika zaloga divjakov eno in več letnih, vrtnic itd. F. Ogorevc pri Brežicah.	(74)
Lepega pava ima oddati grajščinsko oskrbništvo v Bledu. (76)
Fužina (kovačnica na vodi) v Zg. Tuhinji se odda takoj v najem. Fužina leži tik okrajne ceste in je edina kovačnica sploh v občini. Več se poizve pri Jos. Smolnikarju v Zg. Tuhinju pošta Kamnik.	(77)
6 lepih pavov in sicer 2 stara ter 4 mlade ima naprodaj Ivan Jamar, grajščinski oskrbnik v Črnem potoku, pošta Šmartno pri Litiji.	(78)
Več starega kovaškega orodja a še rabnega (meh, nakovalo, vijak i. t. d.) ima na prodaj Franc Šuštaršič v Zapužah pri Šentvidu nad Ljubljano.	(79)
Nekej lepih belanskih (cikastih) telic ali mladih krav želi kupiti Ivan Goriup, veleposestnik na Opčini pri Trstu.	(80)
oooooooooooooooooooo ! Važno za kmetovalce !
Lekarnarja C. Blodig-a lužilo (68—5)
najzanesljivejša obramba proti snetljavosti
pšenice, ječmena, ovsa, turšice i. t. d.
Cena zavoju, ki zadostuje za 1 novi cent semena 13 krajcarjev, » »>» » 2 » » » 25 » Glavna zaloga pri C. Blodi^ drogerist v Gradci.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Vse stroje za kmetijstvo in vinarstvo!
Pluge, brane, valjarje, sejalnice, ži-tokosne stroje, senene grablje, stiskalnice [fcsv za seno, mlatilnice, gepelje, lokomobile. ^trijere, zitočistilnice. robkače, slamorez-nice, stroje za žito treti in repo rezati, mline za sadje, stiskalnice za sadje, mline za grozdje, vinske stiskalnice, stiskalnice za olive, škropilnice proti pero-nospori, stroje za sadje lupiti, sušilnice za sadje in zelenjad, vinske srkalnice, kletarsko orodje, pompe, krožne žage, | decimalne in živinske vage, stroje za mleko posnemati, srkala, stroje za vrtati, stiskalnice za sladko krmo, stroje za prati, stroje za lan otrepati i. t. d.
Važen in prepotreben je za kmetijstvo in obrt
KARBOLINEJ
kot izkušeno sredstvo za mažo in obrambo pred trhlenenjem in gnjilobo raznovrstnega lesa, kakor za stavbo, lesene strehe, hodnike, ograje, mostove, poljsko orodje, vozove, hlevno opravo itd. Karbolinej brani les vsled svoje antiseptiške lastnosti pred lesno gobo in pred mrčesi in preperenjem. Dobi se karbolinej prav in nepokvarjen le
v kemijskih tovarnah v Tiirmitz itd.
Dunaj, II. Scherzergasse Nr. 1/2.
Poštni zaboji težki 5 kgr. se pošlejo poštnine prosto za 1 gld. 60 kr.	(35—8)
fJB£- Ceniki in prospekti dobe se zastonj.
Dalje priporočamo kot specijalitete kreolin, karbolno apno, karbolni razkuževalni prašek, železni vitrijol v poljubnih množicah kot najboljša sredstva proti nalezljivim boleznim.
Vse v najboljši sestavi po fabriški ceni. ~ Jamčenje, olajšava plačevanja in oddaja na preskušnjo. — Tovarna strojev za kmetijstvo in vinarstvo
Ig. HELLER na Dunaji, (28-17)
II. Praterstrasso IV r. 78.
Slovenski, nemški in laški cenik, ki ima 144 strani in polno podob se pošilja na zahtevanje zastonj in franko. Pošteni zastopniki se povsod sprejemajo.
"Tinktura za želodec
katero pripravlja G. Piccoli, lekar pri „Angelu" v Ljubljani na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izde-lovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček po 12 stekl. velja gld, l'S5(i, z 55 stekl. (zabojček 5 kg.) velja gld. 5-26. Poštne troške plačajo naročniki. Stekleničice po 15 kr. dobivajo se tudi v raznih lekarnah.
Odrašeni jemljejo na tešče po eno žlico na dan, otroci po eno kofetno z vodo pomešano. Učinek bo potem ali večji ali manji, kakoršna je narava dotičnika, in pokaže se ali preje ali pozneje. Zato treba se je vsakemu po svoji telesnosti ravnati, da tudi več ali pa še manj vzame. Ta tinktura ozdravi prav hitro bolečine v prebavnih delih; kot čistilno, telo odpirajoče sredstvo pa deluje bolj počasi in to šele čez nekaj ur.
Ako se naredi na dnu steklenice gošča, naj se pred porabo tinkture steklenica do dobrega pretrese, kajti ravno gošča sestoji iz onih snovij rabarbare. ki se izločijo iz sestavine zdravila.
Pri vživanji te tinkture treba natančno se držati zmernega, ne preobilnega uživanja jedil in pijač. Vsaka steklenica te tinkture ima utisnjeno ime izdelovateljevo (G. Piccoli, Laibach) in jej je pridejan popis o rabi v treh jezikih, na kojem ovitku je natisnjena postavno zavarovana znamka ali marka.	(58—9} Naroča se ta tinktura v lekarni G. Piccolijevi v Ljubljani na Dunajski cesti, kjer se po poštnem povzetji najhitreje odpošilja.
Bartheljev izvirni Karbolinej
je najboljša in najcenejša maža za les nepresežene kakovosti. 5 kgr. stoji 1 gld. 50 kr., 100 kgr. 16 gld. na Dunaji, Lnzilo z a seme kot varstvo proti snetljavosti 1 zavoj za
100 litrov semena 15 kr., več skupaj tudi cenejši. Mast za varstvo usnja, ki naredi usnje mehko, trpežno
ter varuje pred mokroto in mrazom. C", kr patentoviina mast za kopita, ki varuje
kopita pred raznimi boleznimi. 1 kgr. stoji 80 kr., 5 kgr. 2 gld. 50 kr., 100 kgr. 40 gld. in sicer
na Dunaji.
Mast za vozove mazati, olj« za stroje i. t. d.
se prodaja najcenejši.
MICHAEL BARTHEL & COMP.
na Dunaji, X., Keplergasse 20.
(Ustanovljena hiša 1. 1781.)
Zaloga v Ljubljani pri bratih Eberl.
Dopisuje se slovenski.	(67—5)