Planota Velika planina se dviga nad dolinami Kamniške Bistrice, Črne, Podvolovljeka ter Lučke Bele. Površje planote obsega okrog 10,5 kvadratnega kilometra. Območje paše je nekoliko manjše, okrog 60 hektarjev. Rečno omrežje po dolinah je razvejano, le pritokov s strani Velike planine je malo. V Kamniško Bistrico se izlivajo Kamniška Bela, dva potoka na Kopiščih in Konjska. V Črno oziroma V olovljek se izlivajo Kajžar- ski Šunc, Jankov Šunc in Potok. Dolžina teh pritokov kaže, da v masivu Velike planine površinsko omrežje sploh ni razvito, torej je to prava kraška planota. T o pa pomeni, da je popolnoma razvita podzemna mreža z vsemi specifičnimi lastnostmi in ugankami, ki jih ljudje lahko raziskujemo le kot jamarjem dostopne dele jam. Del padavinske vode se izliva naravnost v površinske vodotoke, večji del pa gre v podzemlje. Razvoj turizma Ker se naravna mreža vodnih tokov v masivu Velike planine uporablja kot priročna in zastonjska kana- lizacija, to vpliva na kakovost vode v površinskih in podzemnih vodah. Na planoti je 464 objektov s stre- šnimi površinami od 9 do 592 m². Skupna površina je 28.569 m². Štete so površine streh, kot se vidijo na ortofoto posnetku. 57.138 m³ padavin ob 2000 mm padavin letno se odteče s streh. Omenjena meteorna voda streh, zajeta voda iz manjših izvirov na planoti ter dopeljana voda iz doline je na razpolago stanoval- cem na planinah. Razlogi za povečane potrebe po vodi so v stihijskem razvoju turizma. Vsaj polovica uporabljene vode gre v fekalne in gospodinjske odplake in bi morala biti prepeljana v dolino na čistilno napravo. Neuradni podatki za zadnja tri leta govorijo o 1600 m³ spreje- VODE V ALPAH Rajko Slapnik, Vido Kregar 1 Kaj priteče izpod Velike planine Onesnaževanje podzemnih voda Podzemni svet Kamniško-Savinjskih Alp je izredno bogat s številnimi brezni, velikimi dvoranami in nekoliko manj pogostimi vodoravni rovi, ki so v večini primerov nekdanje vodne poti podzemnih voda. Z leti raziskav smo odkrili tudi veliko bolj ali manj stalnih izvirov. V zadnjih petih letih smo se kamniški jamarji sistematično lotili raziskav izvirskih vod pod planoto Velike planine z namenom, da ugotovimo, v kolikšni meri dejavnosti na planinah vplivajo na kakovost podzemnih voda pod njimi. Izvir v Kamniško- Savinjskih Alpah Foto Barbara Strajnar 1 Jamarski klub Kamnik 12 ma na Centralni čistilni napravi v Domžalah. Razliko oziroma večji del odplak pa smo zasledili v izvirih pod Veliko planino. Odtekanje onesnažene vode v podzemlje je zelo problematično, saj so samočistilne sposobnosti vode v podzemlju ničelne. Rezultati analiz niso dobri Pretoki v izvirih so v razponu od 0,2  do 180  l na sekundo, kar kaže na veliko pestrost obravnavanih vodnih teles. Odvisni so od padavinskega režima in spremenljivosti posameznega izvira. T udi temperatura vode v izvirih je različna. Količine v vodi raztopljenih snovi imajo nizke vrednosti, tipične za alpske vode. Vrednosti okrog 150 ppm oz. 150 mg raztopljenih snovi v litru vode uvrščajo vode med kvalitetnejše. Tudi vrednosti elek- trične prevodnosti, redoks potencialov, raztopljenega kisika, pH-vrednosti (koncentracija vodikovih ionov) ne odstopajo od vrednosti primerljivih izvirskih vod, ki niso biološko onesnažene. Nekoliko so povečane le vrednosti nitratov, sulfatov in amonijaka. Mikrobiološke analize izvirskih in izlivnih vod, ki jih je naredil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v Ljubljani, pa pokažejo povsem drugačno sliko. Le izvir v dolini Konjske ni pokazal fekalnega one- snaženja. Na vseh ostalih točkah je bilo poleg pri- sotnosti Escherichie coli 1 zaznati tudi koliformne 2 bakterije, skupno število mikroorganizmov pa je v večini primerov močno preseglo mejno vrednost za pitno vodo. Vrednosti vseh navedenih merjenih pa- rametrov je bilo precej večje v poletnih in jesenskih mesecih v primerjavi z zimskimi in pomladanskimi. Mikrobiološke analize izvirskih vod v porečju Ka- mniške Bistrice, Brložnice in Lučke Bele so tako potr- dile in dokazale visoko stopnjo onesnaženosti podze- mnih voda pod Veliko planino. Fekalije in gospodinj- ske odpadne vode še vedno v veliki večini poniknejo v kraško podzemlje in pritečejo na površje v izvirnih vodah ob vznožju planote. Ogrožanje vodnih virov Tudi čezmerni cestni promet na Veliki planini in v dolini Kamniške Bistrice, divja kampiranja z avtodo- mi, množična kopanja v izvirih z izredno kakovostno pitno vodo pomenijo veliko grožnjo podzemni in po- vršinski vodi, ki je glavni vir pitne vode za večino prebi- valstva kamniške občine. Opozoriti pa velja še na nekaj. V dolini Kamniške Bistrice je med vodo ob izvirih in vodo ob izlivih v Kamniško Bistrico občutna razlika v številu bakterij in mikroorganizmov. V potoke v dolini Kamniške Bistrice, ki se izlivajo v reko, se namreč še vedno stekajo greznične odplake iz naselij in posame- znih objektov vzdolž celotne doline. m Rezultate analiz izvirov in izlivov pod Veliko Planino si lahko ogledate v Kamniškem zborniku 26 (2022). Z rdečimi pikami so označene lokacije, kjer smo preverjali prisotnost bakterije Escherichia coli, prisotnost koliformnih bakterij in skupno število mikroorganizmov. Na vseh lokacijah so bili vzorci odvzeti večkrat. 1 Escherichia coli oziroma E. coli: bakterije, ki so vedno prisotne v človeškem in živalskem blatu v velikem številu ter posledično v odplakah in vodah, ki so onesnažene s fekalijami. Prisotnost E. coli v pitni vodi zanesljivo doka- zuje, da je bila voda fekalno onesnažena. Po Pravilniku o pitni vodi so bakterije Escherichia coli uvrščene med mikrobiološke parametre. Mejna vrednost za E. coli v pitni vodi je 0/100 ml. 2 Koliformne bakterije so skupina različnih bakterij, ki jih najdemo ne samo v blatu, ampak tudi v okolju. Če v vzorcu pitne vode nismo potrdili tudi prisotnosti E. coli in/ali enterokokov, jih ne moremo uporabljati kot pokazatelje fekalnega onesnaženja. Preskus je uporaben za presojo onesnaženja z večjimi količinami organskih in anorganskih snovi iz okolja, ustreznosti priprave vode, onesnaženja po pripravi vode, poškodovanosti ali napak v omrežju ipd. Po Pravilniku o pitni vodi so koliformne bakterije uvrščene med indikatorske parametre. Mejna vrednost za koliformne bakterije je 0/100 ml. PLANINSKI VESTNIK maj 2022 13