KRANJ, petek, 26.11.1982 CENA 9 din Št. 90 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO tri • W • iffe j Ključi i v naših rokah Recimo času, ki ga živimo zdaj, da je resen. Rerimn ekonomskim težavam, s katerimi se ubadamo, da so I zapletene. o nbloaam, s katerimi se hočemo izvleci iz težav, da so ' toie vred nami, če si hočemo zagotoviti trden razvoj v se~ sicer tdko malo trdnem svetu. Če se je še pred kratkim kdo slevil da bo že kako, potem so zadnji ukrepi, izrečeni odlo-H s polno mero poguma, sanjače iz oblakov postavili na tla. Odločenost opraviti s sedanjim stanjem, ki nas je pehalo t ekonomsko zagato, s političnimi odmevi, sili vsakogar v la-* obračune, sili v preverjanje sposobnosti, odgovornosti isti Še vred kratkim bi bilo težko pričakovati, da bi v neki ikunnosti postavili vprašanje odgovornosti zveznega mnria in aa posredovali prek SZDL do najvišjih organov. ; „ tem nikakor niso mislili začeti kakšnega lova na ča-p Toda imeli bodo pogum, da zahtevajo odgovorno občinskega funkcionarja, sebe — pa ne ki jih že skoraj pokriva prah pozabe, pač pa za ravnanje ki qa začrtuje čas, ki ga zahtevajo razmere. fKS^^m%Mčenja šola trdnosti, na katem smo ob lagod-■Hfcjj;"- kar pozabljali trdnosti, zaradi katere smo si sami aodovtno, trdnosti, zaradi katere smo ne nazadnje vedno i Brez dvoma bomo našo trdnost preskusah vsak zase ni \e Dosebei prihodnje leto tudi v odrekanju, v iskanju hrJžerv Pri tem pa ni zanemarljiva tista trdnost, ki imogocin • kadar smo govorili o enotnosti hotenj w>;o vedno . njeQOve v\0ge v samoupravnem socialisti- WZ?f$2JnZvenotnostni hoten/za boljši jutri tako med jeseni-B - bosanskimi rudaiitin makedonskimi kmet* KWtčmin resne nalogi pred nami. Dvomiti otrplost® i tdloč^ti^etzkušanja življenjske in delovne sile vhudihrazme^ ^BSSm kot ^koj'vreči puško o ^^^J^St f nikoh"ni bilo ne prijetno ne lahko. ^ IM* sedanje težave, je tolikšen, da jev^^^^m v«tč tone le trdoživost knapovskih rok pn* pa ^ / 1 vm, lopato ali strojem zastavljamo - 1 'ef° P7 vseh bi bilo tt«jg 1 --- N ipscina lovanjske mosti Jfrtnj _ v sredo, 1. decembra, se C- »a tretji seji sestali zbori C^e samoupravne stanovanj-C^pnosti v kranjski občim. Med C?* bodo razpravljali o osnutkih in dopolnitev srednjeroč-C bojnih dokumentov na po->3" stanovanjskega gospodarstva C^-ni. Na dnevnem redu sta tudi Vranje komisije za usklaje-C* Rvanja stanovanjskih vpra- £ in predlog prioritetne liste za i ,vanja borcev NOV. ^ ^ Čestitamo ob dnevu republike Uredništvo Glasa i,__ Wlej Gradbinca L^nj - Delovna organizacija gradbeno podjetje Gradbi-k^anj letos praznujejo Jft-iei-f '»stoja in uspešnega poslova-k Njetje je bilo ustanovljeno ^ 1947. leta in se je imenovalo v^t Kranj. 1977. leta se je zdru-^ i delovno organizacijo bor k" I^nice in od takrat naprej pod imenom SGP Gradbi- TManski kolektiv Gradbinca bfc« lahko pohvali, da je naj-■ ? vadbena delovna organizacija Rajskem. V sestavljeni orga-' v združenega dela Giposs je po Ni na četrtem mestu, v slo-Va prostoru pa sodi med 12 največjih gradbenih organizacij. Uspehi kolektiva so občasno prizadele krize, restrikcije, reforme, stabilizacije in drugi ukrepi, ki zadenejo najprej gradbince. Takšne težave so vedno uspešno premagovali. Tudi ob uresničevanju sedanjih stabilizacijskih ukrepov si prizadevajo, da bi bili v svojem delu čimbolj učinkoviti. Tako so se vključili tudi v mednarodno delitev dela. V zadnjem času delavci Gradbinca delajo v Iraku, dogovarjajo pa se tudi za delo v Alžiru in v Sovjetski zvezi. Kolektiv bo danes (petek) proslavil svoj jubilej. V domu JLA bodo na proslavi podelili priznanja najstarejšim članom kolektiva in jubilejne nagrade. A. Z. /— Naslednja številka Glasa bo izšla »petek, 3. decembra* Viv^vmvv'.! KI SSS® Rojstnega dneva naše republike se vsako leto še posebej razveselijo tudi cicibani v prvih razredih osnovne šole, saj takrat postanejo člani pionirske organizacije, zrelejši in odgovornejši. Posnetek prazničnega vzdušja je nastal v osnovni šoli Stane Žagar v Kranju, lahko pa bi v kateremkoli razredu, saj so se otroci povsod z velikimi pričakovanji pripravljali na slavnostni dogodek. Cestarje skrbi sneg Kranj — Napovedi pred bližajočo se zimo ne obetajo nič dobrega. Cestarje že vnaprej skrbi sneg in bojazen, da obilne padavine lahko povzročijo pravi snežni cirkus, je veliko bolj upravičena kot ob prejšnjih zimah. Eden glavnih vzrokov za zaskrbljenost je letošnje občutno pomanjkanje denarja za zimsko službo, ob tem pa skrbi povečujejo še podatki, da postaja zimsko vzdrževanje cest iz leta v leto dražje. Če k temu dodamo še veliko pomanjkanje avtomobilskega goriva, je mera bojazni polna. O organizaciji in izvedbi zimske službe na Gorenjskem so razpravljali v sredo dopoldne predstavniki Cestnega podjetja Kranj, Uprave javne varnosti za Gorenjsko, gorenjskih komunalnih delovnih organizacij, predstavniki občinskih skupščin, republiške skupnosti za ceste in republiškega komiteja za promet in zveze. Ugotovili so, da ostaja prioriteta vzdrževanja posameznih cest pozimi tudi tokrat enaka lanski. Prednost pri pluženju bo imela magistralna cesta z mejnimi prelazi, v drugi in tretji prioriteti so regionalne ceste, ostale pa so v četrti in peti. Na cestah, ki so razvrščene v drugo in tretjo prioriteto lahko ob sneženju pričakujemo krajše ali daljše zastoje. Ceste, ki so v četrti prioriteti, bodo plužili, dokler jih bo moč z normalnimi plužnimi sredstvi. V peti prioriteti pa so ceste, ki jih pozimi ne plužijo. Podatki kažejo, da je Cestno podjetje Kranj 1978. leta porabilo 37 odstotkov sredstev za vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest za zimsko službo, 1979. leta 36 odstotkov, 1980. leta 43 odstotkov in lani že 50,71 odstotka. Do konca letošnjega koledarskega leta pa Cestnemu podjetju Kranj kljub po- Seja Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Usklajeno delo vseh organiziranih sil Socialistična zveza in vsi njeni frontni člani se morajo z usklajeno akcijo prizadevati, da se zaustavijo negativna gospodarska gibanja — Samoupravne interesne skupnosti za ceste bodo ustanovljene še letos — Programske konference krajevnih konferenc opozorile na aktualne probleme Socialistična zveza in vsi frontni člani se bodo skupno prizadevali za usklajeno delovanje pri ustvarjanju pogojev za čimboljše gospodarjenje in stabilizacijo. Z usklajenim nastopom občinskih skupščin, skupščine gorenjskih občin, medobčinske gospodarske zbornice in vseh subjektivnih sil, da se zaustavijo negativna gospodarska gibanja. Gospodarski rezultati po devetih mesecih niso razveseljivi. Tako je rast industrijske proizvodnje, ki je v polletju še znašala 2,6 odstotka, padla na komaj odstotek v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Zmanjšanje obsega proizvodnje je v pretežni meri posledica manjšega uvoza surovin in materialov za proizvodnjo, kar je povzročalo zastoje oziroma motnje v proizvodnji. Zato so poudarili na seji, da je nadaljnje zmanjševanje uvoza nesprejemljivo, saj bi vplivalo na nadaljnje zmanjševanje proizvodnje in s tem tudi na zmanjševanje rasti izvoza. Hitreje od prihodka rastejo tudi stroški in se manjša akumulativna sposobnost gospodarstva, ki je tudi nominalno nižja kot. lani v enakem času. Povečale so se tudi izgube, ki so kar osemkrat večje kot lani v enakem času. Tudi izvoz se je fizično povečal le za 1,4 odstotka, uvoz pa se je zmanjšal kar za 13,3 odstotka, zato je pokritje uvoza še vedno dokaj ugodno. Pozitivno pa je, da so se povečala vlaganja v osnovna sredstva, saj je izredno zmanjšanje naložb v zadnjih dveh letih že resno ogrožalo nadaljnji razvoj in konkurenčno sposobnost gospodarstva v prihodnjih letih. Na seji so obravnavali tudi zvezno in republiško resolucijo o uresničevanju družbenega plana v letu 1983. Razpravljalci so poudarili, da se še vedno planira preveč optimistično in zahtevali, da se hkrati z resolucijo pripravijo pravočasno tudi vsi spremljajoči dokumenti. Ugotovili so tudi, da priprave na ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti potekajo po programu in, da bodo v vseh občinah že letos sklicali ustanovne skupščine skupnosti. Nerešena so še nekatera formalna vprašanja, vendar niso takšne narave, da bi zavirale oblikovanje skupnosti. ^Programske konference krajevnih konferenc SZDL, ki potekajo po vseh občinah ta mesec, so poudarili na seji, niso bile formalne, temveč so povsod obravnavali aktualna vprašanja, ki se pojavljajo v določenem okolju. L. Bogataj sojilu še vedno manjka načrtovanih 21 milijonov dinarjev. Pomanjkanju denarja pa se pridružuje še pomanjkanje goriva. Avto s plugom porabi povprečno 300 litrov goriva na dan. Zato se pospešeno dogovarjajo za čimbolj nemoteno preskrbo z nafto. Težave imajo tudi z rezervnimi deli. Tako ima na primer Cestno podjetje le en snežni rezkar, za katerega pa imajo rezervne dele naročene že od spomladi. Težave bodo skušali reševati s pomočjo Gozdnega gospodarstva Bled in krajevno skupnostjo Kranjska gora, ki imata svoje rezkarje. Na sestanku so se tako dogovorili, da bodo cestarji vzdrževali ceste glede na možnosti in težave, s katerimi se bodo spopadali, pri čemer pa bodo morali miličniki posvetiti vso skrb urejanju prometa. Predvsem bo pomembno, da bo^o pravočasno izločali slabo opremljena vozila iz prometa. Poostreni bodo ukrepi proti tistim voznikom, ki vozil ne bodo imeli opremljenih za zimsko vožnjo in ki ne bodo spoštovali cestnoprometnih predpisov. Čimbolj usklajeno pa naj bi bilo tudi delo cestarjev in komu-nalcev, da ne bi ob pluženju cest in pločnikov drug drugega zatrpavali s snegom. Ob tem so opozorili, da bi občine morale bolj temeljito nadzorovati spoštovanje odloka, ki pravi, da morajo hišni sveti, delovne organizacije poskrbeti za odstranjevanje snega s pločnikov oziroma vhodov. Nič kaj obetavnim napovedim pred bližnjo zimo pa dodajamo še tole ugotovitev. Še mesec dni nas loči od poteka zakonskega roka za ustanovitev občinskih in republi&e skupnosti za ceste. Na Gorenjskem so možnosti, da se v začetku prihodnjega meseca v vseh občinah sestanejo novoorganizirane občinske skupnosti za ceste. Vprašanje pa je, če bo nanovo organizirana republiška skupnost za ceste do konca leta. Samoupravno delovanje na tem področju je treba pospešiti, sicer po 1. januarju ne bomo vedeli od kje in kako dobiti denar za nadaljevanje del v zimski službi oziroma za vzdrževanje cest. Administrativno urejevanje na tem področju v prihodnjem letu, bi bilo, milo rečeno, medvedja usluga za varnost na naših cestah. A. Zalar Delikatesa KRANJ • ODPRTA V DECEMBRU TUDI OB SOBOTAH POPOLDNE . . URNIK REKREACIJSKEGA 23. novoletni sejem DRSANJA Kranj, 10.-20. dec. pRAZN|ČN|H DNEH nedelja, 28. november ponedeljek, 29. november torek, 30. november 10.—12. ure 13.30.—15.30 17.—19. ure O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 26. NOVEMBRA Predsedniki gorenjskih občinskih konferenc SZDL Iz pisarn med ljudi V Socialistični zvezi delovnega ljudstva so zdaj sredi programskih konferenc, ukvarjajo pa se seveda s Številnimi aktualnimi vprašanji in problemi našega dela in življenja. Najprej smo se pogovarjali z Miroslavom Birkom, predsednikom občinske konference SZDL Radovljica. Kot rdeča nit se je skozi pogovor vlekla zahteva, da moramo delo socialistične zveze preseliti iz pisarn na teren, med ljudi. »Najprej seveda vprašanje, kako se pripravljate na programske konference socialistične zveze in kakšna bo vsebina razprav?« »Priprave na programske konference so se začele v začetku septembra, ko smo se na predsedstvu odločili, da priprav ne prepustimo le volunterjem v krajevnih organizacijah, temveč jim pomagamo z obiski na razširjenih sestankih posameznih krajevnih konferenc SZDL, s katerimi bi skušali podrobno spoznati probleme socialistične zveze na terenu. V ta namen smo oblikovali skupino, ki so jo sestavljali člani predsedstva občinske konference SZDL in v treh tednih smo obiskali skoraj vse krajevne organizacije. Le v treh — Srednja vas v Bohinju, Srednja Dobrava in Mo&ije — kljub večkratnim poskusom nismo naleteli na ustrezen odziv. V skladu z rokovnikom, sprejetim na republiški konferenci SZDL smo krajevnim organizacijam posredovali v pomoč opomnike za pripravo programskih konferenc in opomnike za oblikovanje programskih usmeritev. Ne z namenom, da sugeriramo delovna področja, temveč predvsem zaradi tega, ker so aktivisti volun-terji, ker delajo v različnih okoljih in nimajo veliko časa za pripravo gradiva. Programske seje bi morale biti že oktobra, vendar do danes vsi še niso opravil naloge. Med zamudniki so Stara fužina, Srednja vas, Srednja Dobrava, Lancovo, na Bledu pa konferenco načrtujejo tedni. Na programskih se jah zelo realno ocenjujejo dejavnost v preteklem letu, ki je rezultat skupne akcije družbenopolitičnih organizacij in organov krajevnih skupnosti. Po teh ocenah ni čutiti nikakršnega pesimizma za delo v bodoče, saj so velik del družbenega standarda v krajevnih skupnostih (ceste, telefon, razsvetljava, vrtci, trgovina, okolje) ustvarili s samoprispevkom, tam, kjer samoprispevka ni bilo, pa s prispevki v enkratnem znesku. Na programskih sejah so kritično obravnavali delo posameznih frontnih delov, ki so različno aktivni od ene krajevne skupnosti do druge. V programskih usmeritvah za prihodnje leto je opazno skupno prizadevanje vseh krajevnih organizacij, da prenehajo s širokimi programskimi usmeritvami in da načrtujejo predvsem reševanje tistih nalog, ki neposredno zadevajo krajane v njihovi krajevni skupnosti, to pa so predvsem preskrba, varčevanje na vsakem koraku, komunalna opremljenost kraja, prometne povezave med kraji in racionalizacija pn delu delegacij.« »Krajevne programske konference bodo torej dobra osnov-va za programsko sejo občin-ske konference SZDL?« »Ugotovitve z obiskov na razširjenih sejah ter s programskih sej krajevnih konferenc SZDL bodo osnova za poročilo o delu občinske konference SZDL seveda poleg ugotovitev, kako so delali organi konference. V razpravi o gradivu za programsko sejo, ki bo 14. decembra, bodo sodelovali poprej še plenum SZDL, delegati vseh frontnih delov^ ki bodo poročilo dopolnili s svojimi ugotovitvami in pogledi na dejavnost SZDL. Programske usmeritve za delo SZDL v prihodnjem letu pa bodo temeljile na ugotovitvah iz poročila in razprave. Skupna bo usmeritev, da moramo delo SZDL preseliti iz pisarn na teren, med ljudi ter da je treba razreševati predvsem probleme, ki jih postavlja v ospredje večina občanov kot najpomembnejše. V programu bo seveda tudi zahteva po stabilizaciji in varčevanju v slehernem okolju, za kar je bil že pred programsko sejo osnovan koordinacijski odbor za družbeno varčevanje. »V zadnjem času so zelo delavni koordinativni odbori vaše občinske konference SZDL?« »Osnovali smo koordinativni odbor za družbeno varčevanje, medtem ko ostali koordinativni odbori, sveti in konference — 33 jih je — delujejo glede na pobude frontnih delov — ki pa jih resnici na ljubo ni dosti — in v skladu s pobudami, ki prihajajo s terena. Ti organi se ne sestajajo zaradi sestajanja, temveč tako kot zahteva problematika, zato nekateri le nekajkrat na leto, nekateri pa imajo tedenske ali mesečne seje. Glede na pomembnost socialistične zveze v tem času je seveda potrebna tudi večja aktivnost organov SZDL, ki so mesto dogovarjanja, usklajevanja stališč vseh delov SZDL. Seveda pa to ni dosti, če se ta stališča ne prenesejo prek forntnih delov v prakso, na teren, saj so sicer aktivni zaradi aktivnosti, učinkovitosti takega sestajanja pa ni videti. Tu bi omenil ugotovitev s torkove seje medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, da ne smemo pozabiti na frontno vlogo SZDL, po kateri odgovarjajo za delo koordinativnih odborov vsi frotni deli, torej tudi SZDL, vendar ne samo ta. Minuli ponedeljek sta se sestala svet za kmetijstvo in svet za družbenoekonomski položaj žena. Svet za kmetijstvo je obravnaval organiziranost kmetijskih zadrug v občini, predvsem s stališča vključevanja kmetov kooperantov v samoupravljanje v zadrugah. V razpravi so zelo kritično obravnavali organiziranost kmetov, ki v radovljiški zadrugi ni v skladu z zakonom o združevanju kmetov in bo treba .pristopiti k spremembi aktov. V blejski zadrugi je bila v preteklosti problematična usmeritev zadruge bolj v prodajo gradbenega materiala kot v pospeševanje kmetijstva, medtem ko tudi v Srednji vasi v Bohinju kmetje niso zadovoljni z odnosi med pašno skupnostjo in gozdarsko-kmetijsko zadrugo. Razprava na svetu je sicer nakazala nekatere rešitve, vendar se odnosi, kot so opozinli, ne morejo spremeniti čez noč, temveč bo za to potrebno veliko prizadevanj in družbenopolitične akcije. Svet za družbenoekonomski položaj žena je obravnaval poročilo o izvedbi praznovanja dedka Mraza in o pripravah na praznovanje letošnjega novega leta, ter problematiko preskrbe v občini. Ugotavljajo, da vse delovne organizacije niso pristopile k dogovoru o združevanju sredstev za skupno praznovanje, da nekatere krajevne skupnosti niso dale še za lansko praznovanje nobenega denarja, ki je v ta namen združen. V zvezi s sklepi občinske konference potrošniških svetov, ki se nanašajo na razdelitev plina, so poudarile, da moramo zagotoviti čim bolj pošteno razdeljevanje dobrin, ki jih ni v zadostnih količinah. Kritično so obravnavale predlog o spremembi delovnega časa trgovin v občini, ki je v javni razpravi in določa, da se bodo trgovine odpirale ob 8. uri. Mnoge Članice sveta so menile, da je potrebna temeljita Jože Košnjek, odgovorni urednik Glasa Medobčinski svet SZDL je na torkovi seji sprejel ugotovitveni sklep, da so vse občinske konference SZDL Gorenjske kot ustanoviteljice časopisa Glas, za odgovornega urednika imenovale Jožeta Košnjeka. Jože Košnjek je zaposlen pn Glasu trinajst let, od tega je bil dobrih enajst let novinar, sedaj pa je že poldrugo leto vršilec dolžnosti odgovornega urednika Glas. V tem času je uredništvo začelo uresničevati novo vsebinsko zasnovo Glasa, ko časopis postaja preglednejši in urejenejši in skuša slediti osnovnemu smislu: ustvarjalnemu spremljanju, ocenjevanju in usmerjanju dejavnosti in hotenj gorenjskega delovnega Človeka v povezavi z drugimi deli republike in Jugoslavije. Skratka, pod vodstvom Jožeta Košnjeka skušamo v uredništvu izdajati kvalitetnejši in zanimivejši časopis in po mnenju ustanoviteljic se že kažejo uspehi, zato so tudi imenovale dosedanje vršilca dolžnosti za odgovornega urednika. _ . DOGOVORIMO SE Seje zborov jeseniške občinske skupščine V četrtek, 2. decembra, bodo na Jesenicah ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine. Na seji zbora združenega dela bodo izvolili predsednika zbora združenega dela, spregovorili o predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana razvoja v jeseniški občini za srednjeročno obdobje, o osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja v letu 1983, o analizi uresničevanja delegatskega sistema v zborih občinske skupščine,.o pripravi programa dela zborov za prihodnje leto, razpravljali pa bodo tudi o osnutku odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Jesenice. Na sej j zbora krajevnih skupnosti bodo obravnavali enaka vprašanja kot na seji zbora združenega dela, obenem pa še o odloku o proračunu občine Jesenice za leto 1983 ter o osnutku o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih občine Jesenice. Na seji družbenopolitičnega zbora se bodo poleg teh vprašanj menili tudi o predlogu zakona o davkih občanov. D. S. Gost redakcije — Pretekli teden je bil gost redakcije dosedanji predsednik izdajateljskega sveta časopisa Glas in sodnik ustavnega sodišča Jugoslavije Ivan Franko-lztok. Odgovarjal je na vprašanja novinarjev o aktualnih domačih in mednarodnih dogodkih. i. m rinta občinske konferenc® SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje Glas GLAS Ustanovlteijioasaooc _ ^ ^^ urwWk. Jože Koinjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Dtiian Kranj — Glavni ureanm igor „.rinua c^.i,K..r«lt. Mariia Volčiak . m ri„n„ Stoian Saje, Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Danica 2leblr — Foto- Humer. Helena Jelov4an, Lea Me^inger i ^^ _ Ob|jkowa,cj. lojze Erjavec. Tomai Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj - List i«ha|a reporter Franc Perdan — Tenntcni u eci ^ poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od oktobra 1947 kot tednik. Od |anuar|a A-____ir,.ni ti«b 7P lii.H.kn nnuiu tiiiblian* M««lr,„ ur^nllh.. I- ________ ■>-.-. od oktobra 1947 kot teaniK, oo ^ JK Corenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov urednittva in uprave lista: od julija 1974 pa ob torkih m P*1*'"- gDK y Kfanju številka 51500-603 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21 860, Kranj, Moie Pijadeja 1 — Tekoči račun m komerciala. propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproičeno odgovorni urednik 21-831i. tehničn, ,"jf^. naročnina £>.- din nega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 _____ promet- FRANC ROGELJ tedaj javna razprava o delu predvsem zaradi sprer nega časa v združenem mnogi delavci začenjajo 7. in 8. uro in tako pred bodo mogli nakupiti šega za prehrano. Predlog ki jo je imenoval izvršni spremembo delovnega bodo trgovine po nov delati s 1. decembrom, po članic sveta ni sprejemljiv, predlagale, da javna do 1. januarja prihodnjega roma da naj bi šele trgovine delati po novem. »Nedavno ste na občinske skupščine odprt vprašanje financiranja SZDL?« »Financiranje SZDL je od le* 1974 urejeno z odlokom ob6s£f skupščine, po katerem je izhodBk družbeni proizvod pred dvema k-toma. Tako je teklo fii do leta 1978, potem pa so bili I uveljavljeni neki dogovori, bodo o sredstvih za SZDL dogovarjali vsako prav odlok ni bil odj spremenjen. V zadnjem stem financiranja tal SZDL naredila specif račun potrebnih sredstev stavila komisiji za fini vršnem svetu, ki je porast sredstev pri stavkah v skladu z glede na to tudi pi nemu svetu, da naj pri postavkah odobri ali sredstev. S tem je n adz ornega odbora sedstva in konference vanju dela in vrednot nosti. Zato je delegaciji družbenopolitičnem ske skupščine na podi občinske konference letos ob obravnavi p< finskega proračuna zaht se prihodnje leto d< števa veljavni odloka tem ne pomeni, da bo rabila sredstva, ki jih bo odloku. Upoštevala bo usmeritve, ki bodo sprejete : lucijo, bistveno pa je, da rabi teh sredstev odločali SZDL glede na potrebno aktivoo*. j ostanek sredstev pa bo prenesli prihodnje leto.« M Volejai Vedno se je težko poslavljati od znancev, prijateljev, delovnih tovarišev. Posebej, če je to slovo nepreklicno, če gre za človeka, ki je odšel od nas sredi odgovornega dela, poln načrtov. Posebej, če gre za človeka, ki je svojo ustvarjalnost vpel v toliko različnih področij delovanja. Srečevali smo ga povsod — v družbenopolitičnih organizacijah, organih družbenopolitične skupnosti, v družbenih organizacijah in društvih, kakor tudi na področju bančništva. Predvsem pa je bil vedno med ljudmi, vselej v pristnem stiku s sodelavci, znanci in prijatelji. V spominu nam bo ostal kot plemenit, skromen in deloven človek, za katerega nobena naloga ni bila obrobna, ki se je vsakemu delu polno predajal, izžareval svojo energijo in ustvarjalni nemir. Ob takšnem liku človeka je toliko teže v kratkih besedah slovesa zajeti vse, kar čutimo in po čemer se ga bomo spominjali. S Frančkom sva se prvič srečala v Industriji bombažnih izdelkov v Kranju, kjer si je z delom nied počitnicami zagotavljal sredstva za šolanje. Ob šolanju in delu je bil vseskozi aktivist v najboljšem pomenu besede v mladinski organizaciji v občini in republiki. Ponovno sva se srečala in sodelovala v Kranju v letih 1967 do 1973, ko je opravljal odgovorni dolžnosti predsednika občinske konference Socialistič- ne zveze delovnega ljudstva kasneje sekretarja oT " " komiteja Zveze komi Kranju. To je bil čas, ko se je v _ občini začel intenzivneje benoekonomski in razvoj. To je bil začetek novih obratov Iskre in Sa>* Laborah, razvoja trgovine, ma in gostinstva, razvoja nalne infrastrukture, mreže j novnega šolstva in otroškčustvenih objektov ter razvoja _ jevne samouprave. To je bilo t»i i obdobje velikih korakov v ran* ju družbenopolitičnega si«-""' sprejemom delavskih anu jev in priprav na sprejem ustave, kjer je še posebej [ do izraza njegova prodora*^ premočrtnost in strokovnost. To je bil čas, ko sva se spon kot sodelavca, tovariša in pri«*"' lja. Naj je šlo za problem posr meznika, skupine, društva ak * temeljna razvojna vprašanja, tf^ činska in širša, vselej se jih je tete val s polno zavzetostjo in odgovornostjo, temeljito in dosledrv Zato so bili ljudje radi s Fra-v kom, z njim sodelovali in prevrtnini i naloge, saj bil je odkril sogovornik, nikdar utrujen ali ni veličan, ampak odprt in ved^ angažiran in vzpodbujajoč. Življenjska pot ga je vodik •» novo delovno področje. S energijo in predanostjo delu se 5 vse bolj uveljavljal kot stroto?* njak in družbeni delavec v r* ju slovenskega bančništva. ! 7. in 8. kongresom ZKS je bil član Centralnega komiteja Kljub svoji strokovni p angažiranosti na ravni rej se ni nikoli odtrgal od dela. ljenja, problematike Gore To je dokazoval kot preds Gorenjske turistične zve« * Skupščine gorenjskih občin. 0» vsem delu in angažiranosti * redke trenutke prostega časa re-lo rad preživel v naravi s prijatelji znanci in lovskimi tovariši. Dragi Franček, ni te več mec nami. Ostaja pa nam tvoje del* živ spomin in vzor, kako se podajati življenjskemu delu kako ustvarjati in krepi l tovanske od nose, pridobivati m navdušen hudi za uresničitev najtežjih nalog in vlivati zaupanje vase ui ^k^iudi ostal * nami. SLAVKO ZALOKAR KTIK, 26. NOVEMBRA 1982 _ GOSPODARSTVO_3. STRAN O LAS Z udarniško do zamrznjenih plač OBVESTILO PREBIVALCEM MESTA KRANJA Obveščamo vas, da bomo po sklepu občinskega Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito od sobote 27. novembra do preklica preizkušali delovanje električnih siren v ožjem območju mesta Kranja, ki bo zajemalo posredovanje vseh 5 alarmnih znamenj. Preizkus bomo vedno začeli in tudi končali z znakom za prenehanje vseh nevarnosti. Zaporedje dajanja ostalih alarmnih znakov pa bo teklo po navodilu občinskega štaba za civilno zaščito in sicer: - NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA - NEVARNOST NAPADA Z JEDRSKIMI, BIOLOŠKIMI ALI KEMIČNIMI SREDSTVI - POŽAR - NARAVNE NESREČE Debeljak je kvalificirani Želela bi obiskovati večerjo tehnično šolo, vendar m izgle-*ot, da bi dobila delovno mesto, se letos še ni vpisala. »Nic ne fanaga,« pravi. »Če hočemo ime-* lepšo tovarno in na lepšem de-Je treba prijeti za delo.« Nežka Thaler je administrativni tehnik, vendar obiskuje tečaj tehničnega risanja, da bo lahko uspešno sodelovala v pripravi dela. Janko Gaser je kvalificiran mizar: »Seveda smo delali udarniško, če smo hoteli zgraditi novo tovarno. Nikakor pa se nam ne zdi prav, da smo zato udarjeni in so nam zamrznili plače.« Sami izdelali gred Delavri stroinih delavnic jeseniške Železarne so izjemno hitro pre-ogromno škodo in zastoje, saj so sami zgradili novo gred -^a eno delo strokovnjakov in prizadevnih delavcev J*enice - Lep P"mer' k,ako »abna je dobra vzdrževalna de-*** organizacija ali enota v okviru ^Tgamzicije, v kateri mora ^tekati noč in dan nemotena pro-*«faja je jeseniška Železarna. 5» v največjem delovnem kolek- ^ jeseniške občine so pred tedni no hitro in učinkovito 5*čili zastoje, Škodo, ki bi lahko stotine mflijonov Z uredno nujnih delih v Utostroju predat Delavci stojmh delavnic so M začeli delati, ob informac ji je os in kakšen material v*ajo uporabiti. >terial so imeli k sreči na zalogi H^npa so se v valjarni nekoliko neprijetnim razmeram in 'ttiproviziranim« valjanjem na- Železniki — Kjer si delavci ne zastavljajo vprašanja, kaj imam zapisano v opisu del in opravil, kjer primejo za delo, tam kjer je trenutno največja potreba, pa naj bo to za pisalno mizo, v menzi ali za drugim strojem, tam se prav gotovo vsi skupaj zavedajo, da delajo le zase, tam se prav gotovo pokažejo sadovi njihovega dela. Zal pa se zgodi, če se zadeve urejajo od zgoraj, z administrativnimi okviri in indeksi, da so pridni udarjeni, ker so si preveč prizadevali, da bi s čimmanj stroški in s svojimi rokami prišli do zaželjenega cilja. Enaindvajsetčlanski kolektiv Dom opreme iz Železnikov, ki bo drugo leto praznoval 35-letnico in ima svojega predhodnika v Kmetijski zadrugi Martinj vrh, ustanovljeni v prvih povojnih letih in kasnejšem Obrtnem podjetju krajevne skupnosti Železniki, se je pred dobrim letom odločil zgraditi nove proizvodne prostore, saj v starih, za delo povsem neprimernih stavbah^ niso mogli načrtovati razvoja. Ukvarjajo se predvsem z mizarsko dejavnostjo in sicer notranjo opremo prostorov. Izdelujejo najrazličnejše obloge in drugo leseno opremo in so opremili RTV Skopje, hotel Agroplat v Resnu pri Bitoli, hotel Slano v Dubrovniku, Lek v Kranjski gori, dom političnih organizacij v Ravnah na Koroškem, opremljajo zaprta kopališča. Med drugim so izdelali leseno opremo tudi za pred kratkim obnovljeno Loško gledališče. Uspešno pa so se začeli vključevati tudi v izvoz in trenutno izdelujejo naročilo 2400 omaric za radio in gramofon, ki jih bodo izvozili na Švedsko. Delali so tudi po naročilu nemških partnerjev. Skratka, Dom oprema je zgleden primer vključevanja malega gospodarstva v mednarodno delitev dela, saj bodo letos z izvozom ustvarili med 10 in 15 odstotki celotnega prihodka. Skupaj s kooperanti računajo, da bo ta znašal 280 milijonov dinarjev ali kar 10,3 milijona dinarjev na delavca. Za vse to delo so imeli do letos na voljo le 250 kvadratnih metrov delovnih površin in nikakor niso več mogli zagotavljati normalnega dela in primerne kvalitete. Zato so se odločili za izgradnjo novih prostorov. Sami so zagotovili 6,7 milijona dinarjev. Zavarovalnica Triglav je odobrila dolgoročni kredit v vrednosti 4,9 milijona in računali so še na kredit pri banki za razvoj malega gospodarstva, vendar so se pri tem ušteli. Zato jim je 1,8 milijona din odobril izvajalec del Tehnik in 1,25 milijona din Loka-invest. Tako so nekako pokrili investicijo v vrednosti 14,6 milijona dinarjev. Zgradili so novo proizvodno halo s 650 kvadratnimi metri delovne površine, 200 kvadratnih metrov skladišč in pomožne prostore. To pomeni, da je kvadratni meter veljal komaj 16.000 dinarjev, kar je skoraj 10.000 dinarjev ceneje, kot so letos cene gradbenih površin. Kako so to dosegli? 2e začeli so zelo varčno. Idejni in investicijski projekt je izdelal direktor Gregor Cerar s pomočjo tehničnega vodje Ivana Kejžarja, pri finančnem so vključili računovodkinjo in med gradnjo so ves čas pazili, da je bilo vse narejeno tako kot je treba in zgodilo se je, da nobene stvari ni bilo treba popravljati. Hkrati pa so se dogovorili, da bodo vse kar lahko naredijo sami, opravili udarniško. Sami so naredili vsa mizarska in tesarska dela v vrednosti 1,5 milijona dinarjev. S tem so prihranili pri investiciji in zgradili prostore, niso pa ustvarili primernega porasta dohodka, zato šo kljub pridnosti in prizadevnosti, koje vsak zaposleni opravil več kot 50 delovnih ur, izplačali prevelike osebne dohodke, ki jih morajo poravnati do konca leta in sicer tako, da imajo plače zamrznjene. Pri tem s plačami niso široko razpolagali in niso bili prav nič radodarni, saj je poprečje v devetih mesecih 13.770 dinarjev, kar prav gotovo glede na kvalifikacijsko strukturo, saj imajo le kvalificirane mizarje in pet režijskih delavcev skupaj z direktorjem in tehničnim, ni visoko. Tako so bili kaznovani, ker so vse, kar so zaslužili vložili v osnovna sredstva. Ker so zgradili novo tovarno in hkrati kupili tudi sodobno opremo, ki jim zagotavlja, uveljavljanje in uspešen nastop na mednarodnem trgu. »Ce bi dobili 3 milijone dinarjev kredita, oziroma če se ne bi oslanjali le na svoje moči«, pravijo v Domopremi, »bi vsega tega ne bilo«. L. Bogataj že 30 let zaposlen v Železarni. Skupaj z drugimi sodelavci, kajti nujno je bilo zavzeto skupno delo, z Janezom Torkarjem, Ivanom Ferjanom, Francem Zupanom, Milanom Nočem, Ivanom Svetina in drugimi je poskrbel, da je bilo delo dobro opravljeno. »V takšnih primerih je treba takoj ukrepati,« nadaljuje Slavko Polanc, »kajti delamo v vzdrževalnem obratu in pogonski stroji morajo v Železarni vedno normalno obratovati. Gred je bila po obsegu dokaj zahtevno delo, terjalo je hitro obdelavo, ležaji so se morali prilegati in težko je bilo ugotoviti, za koliko natančno se bo skrčila. Vendar imajo delavci kar dosti prakse in tako je bio vse dobro in valjarna je v kar najkrajšem času spet delala normalno.« Ob tem je treba pripomniti, da so v strojnih delavnicah delo dobre organizirali kot že tolikokrat doslej Znano je, da je v jeseniški Železarn izgradnja nove elektrojeklarne nujnost, saj so stoji povsem dotrajani in se bodo v prihodnjih letih zastoji še množili, vedno pogosteje se bodo pojavljale okvare. Delavci v stojnfli delavnicah so sicer pripravljeni delati ponoči in podnevi, v vseh izmenah, da bodo nemudoma odpravili napake na plavžih in v jeklarni ter drugod, kjer okvare povzroče zastoj vse Železarne, a vendarle je modernizacija nujnost. Hitro in učinkovito delo strojnih delavcev jeseniške Železarne dokazuje zrelost in visoko zavest žele-zarjev ter njihovo strokovno usposobljenost, saj so zares zmožni odpraviti sleherno okvaro. Njihov prispevek k obratovanju Železarne ie zato izredno pomemben. D. Sedef doknadili vsaj del proizvodnje. Vendar so nestrpno pričakovali novo domačo gred, saj je bila stara, še prva in uvožena, popolnoma uničena. Od začetka obratovanja blumin-ga je bila to prva večja okvara na tej gredi. Vzporedno z izdelavo gredi so začeli tudi s pripravljalnimi deli za montažo ležajev sklopke in zobatega kolesa ter kar najbolj pazili, da bi bila tri metre dolga gred, kvalitetno izdelana. Delo nikakor ni bilo lahko, saj se je pri hitri obdelavi material močno segreval in je bilo težko slediti točnim meram. »Bilo je delo kot vsako drugo,« pravi Slavko Polanc, strugar, ki je Strugar Slavko Polanc Joža Ravnik, vodja strojne obdela- ve Javomik Ivan Mečnarc. delovodja obdelave Javornik Inženir I.ado Oblak, vodja Tn/rj strojne delavnice lennicni uuuju. a vi*-- — — rektor Gregor Cerar sta sama naredila osnovne načrte za investicijo. O LAS 4 STRAN OKROGLA MIZA O GORENJSKEM ZDRAVSTVU PETEK, 26. NOVEMBRA IX Zdravstvo v precepu med možnostmi in potrebami dr. Andrej Robič Janez Bartol Gospodarske razmere že nekaj časa odmerjajo sredstva, ki se zbirajo za zdravstveno varstvo. Tudi v prihodnjem letu jih ne bo dovolj, zato se v občinskih zdravstvenih skupnostih že pripravljajo na posledice, ki naj bi jih prineslo le 12-odstotno povečanje sredstev, kot je z osnutkom resolucije predvideno za skupne potrebe, med drugim tudi za zdravstveno varstvo. Za večino zdravstvenih skupnosti bo to pomenilo krčenje programov: ne bo novih investicij, manj bo nove medicinske opreme, varčevati bo treba bolj kot doslej pri zdravilih, zdraviliškem zdravljenju, krajšati bolnišnično zdravljenje, ne bo se mogoče izogniti prispevku uporabnika k nekaterim zdravstvenim storitvam. S takšnimi težavami se že nekaj časa ubada tudi sicer visoko razvito gorenjsko zdravstvo, ki je zadnja leta že precej zategovalo pas, pa tudi v prihodnjem letu se bo brez dvoma treba obnašati še bolj stabilizacijsko kot doslej tako v zdravstveni službi kot tudi v zahtevnosti uporabnikov. Del teh vprašanj je osvetlila tudi okrogla miza, ki so se je udeleželi: dr. Dušan Bavdek in dr. Aleš Paternoster iz Zdravstvenega doma Kranj, dr. Tone Košir — Osnovno zdravstvo Gorenjske, dr. Andrej Robič iz ZD Tržič, dr. Franc Porenta Zobna poliklinika Kranj, Janez Bartol, Henrik Peternelj — Občinska zdravstvena skupnost Kranj, Marija Drolc — Občinska zdravstvena skupnost Jesenice, Olga Kutoša in dr. Drago Petrič — strok, služba Medobčinske zdravstvena skupnost. Pogovor je pripravila za objavo Lea Mencinger. V kolikšni meri bodo zaostrene gospodarske razmere, ki zdravstvu odmerjajo v prihodnjem letu le 12-odstotno povečanje sredstev, vplivale na visoko raven zdravstvene oskrbljenosti uporabnikov v gorenjski regij«? dr. Robič: Varčni smo bili na Gorenjskem že doslej: uporabniki so plačevali višjo participacijo kot drugje, zdravstvena služba že vrsto let dela po stabilizacijskih programih, ki so že omogočili prihranke. Z združitvijo gorenjskega zdravstva pred štirimi leti smo tudi hoteli odpraviti slabo organizirano in neenotno strokovno delo, se dohodkovno povezati. Uspeho se že kažejo, vse pa še ni narejeno, še so rezerve. Dvomim pa, da bo mogoče s sedanjimi sredstvi na Gorenjskem obdržati sedanji nivo 2dravstvenega standarda brez velikih odrekanj. Začenjamo z omejevanjem investicij in že to pomeni nižji standard Novih delavcev v prihodnje skoraj ne bo, rezerve bo treba iskati 7H' traj zdravstvene službe, tudi pri ad-r 'nistrativnih delavcih. !r. Bavdek: Treba je povedati, da je drrvstvo na Gorenjskem cenejše od iv, nskega. V republiki namreč na-rjamo za zdravstveno varstvo 4,9 Lotka družbenega proizvoda, na Goni- kem pa 3,9 odstotka. To pomeni, i priznano višji zdravstveni nivo, kot i amo, ga vzdržujemo z manj de-1 arj to pa še posebej občutimo zdrav-delavci. vi t osa: Neprestano se v skupščinah i..o>. vu ve. tako da šele v zadnjem času skušajo priti .na tekoče«. Lpati je zato, da bo v fcratfce« , bl'lj Krak-c iz Ia-sc meni. da dežurni zdravnik ni ravnal prav, ko ni hotel pnti na ck« < • bolniku z vročino Sam ni imel avta. da bi se odpeljal v zdravstveni dom S^VjKiCnik se je dolžan pozanimati, kakim !» napod* tega oceniti, ali je potreben obisk na domu al. ne, ali lahko bolnik počaka al. je ofcrs* » jen Samo temperatura še ni zadosten razlog za obisk na domu. J Brul^c i/. Kranja sprašuje, kaj se zgodi, če ^ra na primer med praznrki ktoc* * bolniku dežurnega zdravnika, pa vsak dan pride drug zdravnik: (Wgmor: l!e brez skrbi. Dežurni zdravnik je dolžan pustit, kopijo zdnml lQ ukn^ A ......... Z, *r»Lrs> rlil io nipPOV kolesa seznanjen s tem, ce ga zarad: oo^afea- ko časa bo v bolniškem siaiezu. iečečega zdravnika. Glede bolezni »a* SpaegvOZD sumijo, da delavec izka- za katere se jeodločlu tako da je njegov kolega seznanjen s tem, ce ga zarad! posMir ^V^llv navadi, da se ob mesecu prekine hote**« 'eŽ? Odgovor: Ce gre za isto bolezen, to je ob enaki diagnozi, velja, da je bolniški . nePAUji?Ua delavka iz ** b0,nK;rSvrka se velja na k°in!ffl'v organizaciji združenemu dela lahko vedo. za katero boleznijo boluje detev* koliko časa bo v bolniškem staležu? Odgovor: O tem seveda lahko zdravnike sicer zavezuje poklicna mc bolniško, naj to sporočijo zdravniku. niena 11-letna hči Se čaka-, -h Bralka k Jezerskega sprašuje, koliko časa bo morala njena ortodonta, zdaj namreč čakuta že dve leti. zobovje, pri 30 odstotkih pa so ^ Odgovor: Polovico otrok ,ma nepravilno rađeno zobrnje,p prihodnje bo bo ^feostara, barvej*^*?? sol. zvodeni. Sedem let ze navigar lahko povem.« k ■ H H Hfl ■ m W£K, 26. NOVEMBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN ©LAS zdni pohodniki ; varčevalni mrzlici je akcija ena takorekoč sredi zime i bi po gmajnah nabirali iveri, t silno dvomljiva. Se tako poslušamo, da je bolj za drugo leto, je __, težko verjeti, da bo zdaj zmrznjeni slovenski narod kaj bolj pridno čistil gmajne. Akcija je broko proklamirana, a se poraja raianje, če bo tako zasnovana kasnila. Ta akcija, ki zdaj dobiva ne vem ' Une klicaje, ni nobena novost, leta in leta jo gozdarji prav ro poznajo in že leta in leta -lijo, da je uspeh zanemarljiv. i in ni ljudi, ki bi hodili z goz-ikim potrdilom v roki po druž h gozdovih, ker je bilo kljub —gun drvem daleč najceneje, če mojih lepo kupili v trgovini, ali pri znanem kmetu. Drv še nikoli ni zmanjkalo in jih tudi letos ni. Ce pa se vendarle pričakuje, da homo v tako gromozanski finančni stoki in bomo šli v družbene gmaj-ie, bi morale biti te akcije drugače ( mnuirane. Če nas že žeja po [ '(kreaciji in napada žepna suša, n ne bi smelo biti sramotno -L se drugega je danes še bolj ega - če bi se v smislu ----Ji brigad povojnih let or- tnuirano napotili v gozd. Sku-družno bi si delili delo: atiji s nu mamice z ročnimi otročki pa bi vlačili veje i kupčke. Potem bi sedli, popili M iz termovke, obvezali žulje i družno dejali, da je bilo vseh brigadnih družin jako pridnih in si bodo — dobra! drva pravično razdelili Individualna hoja v gozd, vla-čenje s prikolicami, nestrokovno sekanje laikov, ki jih akcija tako spodbujevalno potiska v gozd pa je — dvomljiva. Logarji imajo dovolj drugega dela kot to, da bi bili varuhinje nerodnih gozdnih po-hodnikov; neočiščeni družbeni gozdovi, iz katerih bi se dalo kaj prida dobiti, so visoko v hribih, iz zasebnih pa nas bodo kmetje pri priči spodili. Družbeni gozdarji tudi nimajo tako neočiščenih gozdov kot radi govorimo. Zasebni finan čn i efek t? K a r računajte! Evo lastne, odkritosrčne izkušnje: pred leti je bilo, ko smo se z velikim prtljažnikom odpeljali na vrh Mežakle. Pripravni in že tetlaj silno varčevalno navdahnjeni smo začeli šariti po gmajni — družbeni ali zasebni, ne vem, bilo mije tudi malo mar. Vlekli smo skupaj veje, jih na štoru sekali in tega hudičevega vlačenja ni bilo konca. Pohajala mi je sapa, ni se mi več ljubilo, naokoli pa so bile krasne »brince« ali nekaj takega. Nikogar ni bilo, pa smo jih posekali, da se je vse skupaj sploh splačalo. Dopuščam možnost, da večina Gorenjcev ni iz tako lenega in h takšni kraji nagnjenega testa, a strašansko se bojim, da je legalizacija te indivudualne, najsi še tako dobro organizirane akcije tudi krasno leglo in krasna priložnost za široke ilegalne podvige moje vrste. D. Sedej PISMA I fao mar tatovi? Po dolgem obotavljanju sem * odločila, da vam opišem, kar — doživela 2. novembra v mr Malle onstran državne Meje v Avstriji. Sem eden tistih »bfanov, ki imam pravico do maloobmejne propustruce. Tega dne sem se s hčerko m vnukinjo odpravila v Avstrijo. Ustavile m, »e pred Mallejevo trgovino, ki je zrasla v veliko trgovino tudi zaradi obiskov Jugoslovanov. Ob vstopu v trgovino me it zbodel rumen letak, na katerem je bilo z velikimi črnimi Irkami v slovenščini napisano: VSAKO tatvino smo mam takoj prijaviti POLICIJI! Vsakomur je jasno, da je slovensko napisano opozorilo namenjeno nam, Jugo-dovanom. Imela sem občutek, da smo tatovi. Ne vem, kakšni bi bili občutki Avstrijcev, če bi videli pri nas nemško napisane letake enake vsebine... Pavla Vintar,Golnik 5*5 ZAKAJ NE ODPELJEJO ODPADKOV? V Podbrezjah imamo res lepo urejeno pokopališče. Za poko-Dališčem pa je urejen prostor za odlaganje uvelih vencev, ostankov sveč in ostalih odpadkov, ki ne sodijo na pokopališče. Kup pa je 2€*° velik, saj ta navlaka že zelo dolgo ni bila odpeljana, tako da prav zares kazi sicer lepo urejeno pokopališče. Verjetno je kdo zadolžen za to, da poskrbi tudi za te reči, sicer pa za grobove plačujemo najemnino in se verjetno del denarja namenja tudi za odvoz odpadkov. Saša Pretnar Podbrezje Mladi gasilci na kvizu Kranj — Gasilska zveza kranjske občine je pripravila pionirsko kviz tekmovanje s področja požarne varnosti v spomin 40. obletnice pionirske organizacije in 90. obletnice rojstva maršala Tita. Tekmovanja se je udeležilo 78 pionirk in pionirjev iz Britofa, Zgornjega Brnika, Visokega, Predoselj. Srednje vasi, Kokrice, Mavčič, Zabnice, Preddvora, Cerkelj Bitnja in Podbrezij. Mladim je o pomenu požarne varnosti govoril predsednik zveze Vili Tomat. Pionirji so pokazali visoko stopnjo znanja! Med starejšimi pionirji je zmagala ekipa Visokega pred Britofom in Zgornjim Brnikom, med mlajšimi pionirji pa Zgornji Brnik pred Preddvorom in Predosljami. Za uspeh kviza ne gre zahvala samo pionirjem, ampak tudi mentorjem in društvom, ki znajo vzgajati mlade. Vse ekipe so prejele priznanja, najboljše pa hranilne vloge Ljubljanske banke. Preddvor praznuje Preddvor — Res ni lepšega praznovanja, kot če za praznik, kot je 29. november - dan republike, lahko pokažemo, kaj smo zgradili novega. Posebno še v teh časih, ko vsaka investicija zahteva še posebnih naporov in odrekanj. Turistično društvo Preddvor je pred dvema letoma sklenilo, da bo zgradilo za svojo dejavnost novo turistično poslovalnico. Koliko jim je dala opraviti, vedo le člani odbora, ki so vodili in tudi uspešno dokončali akcijo. Veliko razumevanja pa so pokazale tudi delovne organizacije na njihovem področju, ki so njihovo akcijo materialno podprle. Za dan republike jo bodo slovesno odprli. 27. novembra ob 11. uri se bo pričela slovesnost, ki bo v Preddvoru združila praznovanje dneva republike, 50-letnico Turističnega društva Preddvor in pa otvoritev nove turistične poslovalnice. D. Dolenc r-- Jugoslovanski prvak - Milan Ulčar, član Kinološkega društva Lesce je letos s svojim 9-letnim psom Voksom na državnem prvenstvu športnih in službenih psov v Novem Sadu osvojil prvo mesto. Za njim je že 69 tekmovanj. Lani je na jugoslovanskem tekmovanju dosegel drugo mesto, predlani v Švici je bil osmi Oba, vaditelj in pes, sta tudi člana Gorske reševalne službe in sta aktivna v lavinskem odseku. — Foto: B. Blenkuš ŽIVILA SO ISKALA NOVO IME Tutti-frutti - obetov Združila sta se Živila in Central in razpisali so natečaj za novo ime — Najbolje bi bilo, ko bi ostali pri starem Kranj — Trgovska in gostinska delovna organizacija Zivila-Cen-tral Kranj je po združitvi razpisala natečaj za ustrezno ime združenega podjetja. Vrlim Slovencem sta dva natečajna milijončka vzdramila neizmerne skomine in natečajna komisija v Naklem je komajda zmogla odpirati vse kuverte, kajti prispelo je natanko 455 imen za kar najboljše ime nove, združene firme. Pa poglejmo to množico gesel in obetov, ki naj bi se domnevno in odmevno zrcalili nad izložbenimi okni kranjskih Živil in gostinskimi obrati kranjskega Centrala. Po učeni praksi in govorici za današnjo rabo naj bi po predlogih modernih in tenkočutnih, estetov slovenskega jezika Živila in Central poslej imenovali: Trgotur, Trgo, Liber, Blagovita, Agrotal, Blestica, Dotig, Zitral, Univer-zal-Market, Hranex, Alpeks, Karnia, Carniola, Centrum, Goc, Centrožigor, Triglavko-merc, Croteks, Unija, Ekocen-ter in sorodne milozvočne lepotije. Številni so se dali izzvati inova-torskim perifernim vzgibom in poslali imena: Bled, Ukane, Go-renjka, Košuta, Kranj, Ko-krica, Krvavec, Brnik, Naklo, Stol, Karavanke in vse ostalo, kar oznanja planinsko svežost okoli nas. Nekateri predlagatelji so bili skrajno neposredni: Krompirček, Kraguljček, Flancat, Kozolec, Češnja, Močnik, Ham. Drugi spet so bili za Tuti-fruti kranjskih Živil in Centrala, za Go-go in celo za to, da bi Živilom poslej rekli MAMA. Nekateri predlogi, predvsem poslednji, kar ne morejo skriti zvitih namenov možatega kranjskega potrošništva, ki bi se rado omotično izgovarjalo, da se je dolgih pet ur zamudilo pri MAMI... Dokaj malokrvni iznajditeljski izdelki v tej smeri se izkazujejo tudi v imenih: Suma, Meteor, Alpturist, Ziral, Mars, Komet, Efekt, Garant. Za dva natečajna milijona snubijo izborno soglasje imena, ki imajo aktualen, neskaljen pogled na domače razmere: Križ, Stabil, Dali-Dali (najbrž v pomenu, bi že dali, če bi kaj imeli), Eksploa-ta, Kriplje, Mrak, Mana, Skušnjava in daleč najboljši: Bonus. Še vedno smo dojemljivi do žensk, zato naj bi se Živila imenovala: Vesna, Slovenka, Gorenjka, Metka, Nežica in celo Županova Micka. Po vsem tem bi bila zaradi mene lahko tudi legendarno ljudska Janez in Micka, ki, kakor vemo, gresta v Kranj po picka, vzameta koreto, povabita še teto... Ob včasih prav mučnem spa-kovanju in ob prav bedastih krpa-rijah si je nekdo dovolil predlagati ime narodnega heroja. Verjamemo, da dobronamerno, čeprav bi tehtnejši premislek vendarle lahko zadržal pero. Ob vsem spoštovanju do Centrala in Živil je poimenovanje preskrbovalne organizacije po heroju vendarle neprimerno. Živila in Central nimata lahkega dela. Med predlogi, ki so prišli v ožji izbor so bili Ajda, Zarica, Savica, Klas, najboljši pa je bil Kranjica. Vendarle pa so vsaj na prvi seji delavskega sveta menili, da Kranjica, četudi lepo in primerno ime, ni toliko vredno, da bi vanj vložili staro milijardo dinarjev, kolikor bi bili stroški za spremembo imena Živila in Centrala. O imenu še razpravljajo in upajmo, da bo obveljal pameten in sprejemljiv predlog... D. Sedej PA NISMO SE UKLONILI te mladimi ostajaš mlad Vodnik-Hela jo že kdaj videli iti počasi? Ne!! Morda t kadar posadi na voziček vnučko in t skozi Kranj, pa še tedaj kar vidiš ka-. silo kroti korak. Taka je Tončka po ffi Na Dohodih z mladimi taborniki, doma, organSrahju svojih številnih dejavnosti z »dimi, pri proslavah, na sestankih, kjerkoli Vedno hiti, vedno se ji mudi. ... Najraje je z mladimi. Njim je posvetila k. vse življenje. In mladi jo imajo radi. ji jo BrezTončke bi ne bilo marsikatere-/;hoda po partizanskih poteh. Na vse prove po Gorenjskem, če se le da pride s svo-taborniki Kokrškega odreda pe^ Ce ni »lav. jih vodi od spomenika dc»spomenika »iada srca spoznavajo, kako drago je bila iana svoboda in neodvisnost nase domovi *t4pabi si brez nje zamislih organ.,a-■ Pohoda mladih po poteh Avnoja. Letos ,c že dvanajsto leto s to slovensko mladI n-pohodno brigado. Vsakič je glavn. mten dant. Veliko ima opraviti. Pa ne le tisto, da v vsakem kraju leta s svojo »kampanjolo«, vojaškim džipom, od pekarije do trgovine in mesnice pa spet do odgovornih v tistem kraju, vzpostavlja zveze z nekdanjimi borci, se skupaj z vodstvom brigade dogovarja za srečanja z domačini, skupaj s kuharjem pripravlja jedilnik, svetuje kje postaviti šotore, da jih ne bo zalilo, če pride dež, kje sredi tabora postaviti zastavo, Titovo sliko, šotor za potujočo tiskarno ... Ne, Tončka je z Avnoja povezana celo leto. Februarja, marca že prične s pripravami za pohod. Treba je pregledati šotore, jih pozašiti, pregledati, če so kompletni, če drže blazine, in ko pride tisti čas, jih je treba spet vse prezračiti. Spraviti v zaboje vse za kuhinjo. Na kaj vse mora misliti! Do zadnjega cedila za čaj, do livčka, da si bodo pohodniki v zgodnjih jutrih lahko nalili čaja v čutariče ... Vse je spravljeno pri njej, za vse skrbi. Albin-ca Malijeva ji je v veliko pomoč. Pa Valenči-čev Janez. In vsakič, kadar pride čas odhoda po poteh Avnoja, se mi zdi, da zaživi na novo. Koliko mladih je že šlo z njo po teh poteh v dvanajstih letih. Od osemdeset do stopetdeset jih je bilo vsakič. Šestkrat peš od Roga pa do Jajca, šestkrat od Jajca pa do Ljubljane. Vsakič gredo v eno smer peš. Letos so šli peš tja grede. Čez Kolpo, Bosiljevo, Ličko Jesenico, Otočac, Lapac, Srb, Glamoč, Livno do Jajca. Prihodnje leto pa spet iz Jajca čez vso Bosno tja do Pisarovine. Vsakič mladi spoznavajo poti, kjer so nekoč hodili naši delegati na Av-noj, spoznavajo trpljenje jugoslovanskega naroda v tej neenaki borbi. Vsak mladinec bi moral napraviti to pot. .. Ko mi pripoveduje, kako je med vojno doma, tam v Dolomitih, v Stranski vasi pod To-škim čelom, organizirala pionirske trojke, vodila mladinske študijske sestanke in organizirala akcije za zbiranje hrane, sanitetnega materiala, kuko so belim in Italijanom pred nosom okrasili partizanske grobove, se mi zdi, da se od takrat ni mogla veliko spremeniti. Njeno življenje je akcija, organizacija, delo z mladimi. Ko je okupator obdal Ljubljano z bodečo žico, je Tončka hodila na Vič v meščansko šolo. Toda kmalu tiste dni, kadar je imela pouk tudi popoldne, vmes ni hodila domov, temveč naprej v Ljubljano, kakor so ji naročali tovariši v Dolomitih: po zdravila, nesla in prinesla je pošto, cigarete, preskrbela cigarete, žarnice, baterijske vložke, papir, matrice za tiskarno ... Vse zveze, ki jih je imela v Ljubljani pri Bonaču, Zmaju, Čemažarju in v raznih lekarnah in trgovinah, je morala poiskati sama. Celo v tisti hiši je imela zvezo, kjer je stanoval ban Natlačen... Že poleti 1942 jo je Jože Kladivar-Leon sprejel v SKOJ. Povezal jo je tudi s kurirjem VOS-a Božom Kovačem-Oljo. Zdaj je zbirala tudi podatke o gibanju sovražnika, vodila študijske sestanke z mladinci. Zelo strogo so ocenjevali njeno delo, ostro kritizirali najmanjše napake. Tovariši v Dolomitih so hoteli stoodstotno zanesljivost. Ne bo pozabila, kako je bilo, ko je iz Ljubljane prinesla prvo matrico. Glavo z luknjicami, ki se vpne na stroj, je odtrgala, posebej spravila hrbet v mapo, mehki gornji papir pa zložila kot robček in porinila v žep. Nihče ji ni povedal, da mora prinesti celo. Kasneje je matrice zvijala v risalne liste, v Mussolinijeve slike. V trgovini škofijskega ordinariata jih je dobivala. Kolikor podobic je kupila, toliko matric je dobila. Dva starejša prodajalca sta vedela, kaj pomenijo »podobice«. Pošto je najvarneje prenašala čez blok v ovitku zvezkov in knjih. Zavila jih je tako, da je zalepila ovitek na zvezek. Vedno znova in znova je bilo treba lepiti. Najbolj nevarno pa je bilo nositi pošto v oblačilu. Dve ženski so Italijani vsako toliko časa poklicali da sta delali osebne preiskave. Tedaj sta slekli dekleta do spodnjic in jim pri plaščih strgale vse robove. Ves tisti čas Tončkin plašč ni imel pravega robu; držala ga je le nit, ki si jo lahko na hitro potegnil ven. Kadar je bilo za tehniko v Mežnarjevi hiši v Čepljah potrebno prinesti papir, je šla v šolo z veliko mapo za risalne liste. Tja grede je bilo v mapi le par listov, nazaj grede pa šestdeset, sedemdeset. Politično delo mladih je na njenem terenu vodil Franc Oven-Cibi. Čez dan. na učiteljišču, je morala Tončka poslušati po dve uri dnevno protikomunistična predavanja, zvečer, ko so se zbirali pri Vrsjakovih, Kraščevih ali kje drugje, pa je poslušala predavanja Leona, Olje ali Cibija o naši stvari, naši borbi, o tem, kakšen naj bo skojevec, mladinec, aktivist. Vedno znova so se mladi izpod Toškega čela dokazovali. Če ni bilo denarja, da bi prinesli iz mesta zdravil, papirja in podobnega, so nabrali žjyil, predvsem kmetijskih pridelkov, jih v Ljubljani prodali in prinesli zahtevano. Organizirane delovne akcije so imeli že tedaj. Ena najbolj zabavnih je bila zagotovo tista z Žirovnikovim krompirjem. Žirovnikov ata je imel v Čepljah dve njivi krompirja, ki sta segali na okupirano ozemlje. Pa so belogardisti in Italijani odločili, da je zanj dovolj ena in so mu drugo odvzeli. Tedaj je krompir ravno cvetel. Maja 1943 je bilo. Mladinci pa so avgusta malo prej, kot bi morali Italijani in beli krompir pospraviti, v dveh svetlih nočeh z vilami izbrskali ves debel krompir. Polovico so ga dali h Kraščevim, kjer je bil partizanski bunker in prej tudi sedež CK KPS, polovico pa na Vrhovce k partizanskim družinam, ki so skrivale in preživljale otroke partizanov in aktivistov. Ko so potem Italijani prišli orat, so našli le še drobiž. Pa še tistega niso pojedli, ker so morali sredi septembra 1943 že domov, se še danes smeje Tončka. Ves čas po vojni se je kot učiteljica razdajala na vse strani. S čim vse se ni ukvarjala! Morda bi bilo vse njeno delo najlaže razbrati iz številnih priznanj in odlikovanj, ki jih je prejela v vseh teh letih po vojni: pri športu, v kulturi, pri mladini, tabornikih, pri zvezi borcev, v krajevni skupnosti, pri društvu prijateljev mladine, v občini, regiji, republiki.. Bogato življenje ima za seboj. Vse, kar ve in zna, prenaša na mlade. Z vso ljubeznijo jih vzgaja v poštene, zavedne državljane. In dokler bo tu, jih bo vodila po partizanskih poteh, jih učila zdravega življenja v naravi, vzgajala v dobre tabornike, dobre pionirje in mladince, po štene državljane. Pod njenim mentorstvom bosta v kratkem zaživela mladinska brigade Gorenjskega odreda na kranjski gimnaziji taborniški odred Gorenjskega odreda v Cer kljah in morda še kje, in zvrstilo se bo še po hodov po poteh AVNOJ-a. D. Dolenc o 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 26. NOVEI Delavci Tika ob dnevu republike čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Njihovih dvajset let Janez Meglic, direktor tržiškega Tika V dveh desetletjih se je tržiški Tiko z zanimivim programoi i kovinarske obrtne dejavnosti povzpel do pomembnega poslovnega partnerja nekaterih velikih organizacij ter do samostojnega raziskovalca in ponudnika na domačem trgu — Nadaljnji korak v še večjo osamosvojitev je pogojen predvsem s preselitvijo iz tesnih in neprimernih prostorov sredi Tržiča v industrijsko cono, kjer bodo lahko razvijali tehnološko zahtevnejše programe Montaža kabin za brizganje Tržič — Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme, na kratko Tiko, se je razvilo pred dvajsetimi leti iz poslovne enote ljubljanskega Sapa, potem ko je ozko usmerjen proizvodni program karoserijske opreme zaradi nedonosnosti vse bolj izpodrivala kovinarska obrtna dejavnost. V dvajsetih letih je 90-članski kolektiv, ki je začel z 32 delavci, napravil velik korak naprej. Proizvodni program, ki ga razvijajo sami ali pa v sodelovanju z drugimi organizacijami — najpomembnejši partnerji so kranjski Ikos, Avtomontaža Ljubljana, SIP Šempeter, Riko Ribnica, Litostroj in IMP-Emond Ljubljana, Elektro in Engi-neering Kranj ter LTH Škofja Loka — vsebuje široko paleto izdelkov. Med njimi so univerzalna garderobna oprema, prezračevalne garderobne omare za težje pogoje dela, kabinske garderobne omare, omare za shranjevanje gasilske opreme in opreme za civilno zaščito, omarice za shranjevanje gasilske opreme in opreme za civilno zaščito, omarice za shranjevanje ključev, prevozne omarice, vodila predalov, lakirne kabine ter sesalniki z vodnim in suhim prečiščevanjem, najnovejši dosežek Tikovega razvoja pa so omare za prekaje-vanje in shranjevanje mesa, ki jih bo veselo marsikatero manjše ali večje gospodinjstvo. -v Da bi svoj proizvodni program približali tudi tržiškim občanom, so se delavci Tika odločili, da dvajsetletni jubilej podjetja združijo z razstavo izdelkov. Odprli jo bodo danes ob 10.30 v paviljonu NOB v Tržiču, na ogled pa bo vse , praznične dni. \_> Ob jubileju je že navada, da se delavci ozrejo tudi po denarni plati prehojene poti. Medtem ko so v Tiku pred petimi leti ustvarili za 25,4 milijona dinarjev celotnega prihodka, ga bodo letos že za 97,5 milijona dinarjev. Tudi rast dohodka v njihovem podjetju je doslej bila zadovoljiva, prav v lanskem in tem letu pa porabljena sredstva zaradi skokov cen reprodukcijskih materialov naraščajo hitreje od dohodka. Za hladno valjano pločevino, ki jo dobivajo prek trgovinskih organizacij, morajo v drugem polletju odšteti kar 60 dinarjev za kilogram, dvakrat več od uradno priznane cene. Samoupravni sporazumi o sovlaganju za povečanje zmogljivosti železarne v Smederevu in v slovenskih železarnah še ne vračajo obresti. Zaradi zamujenih rokov dobave, nezadostnih količin in pogosto neprimernih dimenzij pločevine morajo v Tiku stalno prilagajati oziroma spreminjati proizvodnjo, s tem pa tudi teže strežejo svojim naročnikom. Kljub številnim zaprekam in prostorski stiski v starem delu Tržiča, kjer vladajo precej slabe delovne razmere so delavci Tika privrženi svojemu kolektivu. Ne le zaradi osebnih dohodkov, ki so v letošnjih devetih mesecih nad tržiškim povprečjem in so dosegli 14.382 dinarjev, ne zaradi urejene družbene prehrane, počitniških prikolic, v katerih lahko samo julija in avgusta letuje dobra tretjina zaposlenih in tudi ne le zaradi posluha pri reševanju stanovanjskih vprašanj; za zasebno stanovanjsko gradnjo, za katero se v Tikij delavci najbolj zanimajo, so v zadnjih petih letih namenili več kot 4,6 milijona dinarjev. Zaposlene družijo tudi skupna i hotenja. V petih letih so za nj glavnem v stroje in drugo opremo, deset milijonov dinarjev, pretežno denarja. Približno četrtino vsote so ni tudi že za priprave na načrtovano v industrijsko cono. Kot smo že pogoji dela v starih prostorih slabi, nemogoče pa je v • njih razvijati proizvodne programe, tehnološko nejše, v katere bi vložili več znanja ii pa manj materialov, kar jim je, njim ali v sodelovanju s poslovnimi pa osnovni cilj. Zato vidijo edini izhod v novih proizvodnih prostorov, pot do bo zaradi pomanjkanja denarja v gospodarski krizi vsekakor še naporna. Z razvojno rastjo v Tiku vseskozi povezujejo tudi skrb za načrtno izol vanje kadrov. Izobrazbena struktura slenih je zadovoljiva. V zadnjih petih le— ob delu doštudiralo sedemnajst dano" lektiva, predvsem na tehničnih visokih srednjih šolah. Podobno pozornost ««■» njajo tudi štipendiranju, s čimer so približno enako število strokovnjakov" roma jih še pridobivajo. Slika, da je Tiko zdrav kolektiv, po tem res ni lažna. Vsi, strokovni in p'roi delavci, gredo kljub težavam vztraino nanr* po začrtani poti, ki jo bodo, to so že dokaza z minulimi uspehi, s svojim znanjem, dei^ nostjo in vztrajnostjo prav gotovo tuš prehodili. pridobi r Gospodarski vzpon Vatrostalne ATROSTALNA ZENICA TOZD JESENICE" JESENICE l Temeljna organizacija združenega dela Vatrostalna Jesenice praznuje 20-letnico obstoja in dela — Pomembni gospodarski dosežki na vseh gradbiščih po Jugoslaviji Dvajset let poteka od tedaj, ko so na Jesenicah ustanovili prvo stalno gradbišče Vatrostralne v Sloveniji - gradbišče Jese-n ice. Vatrostalno so zgradili iz oddelka ognje-odpornega vzdrževanja Železarne Zenica kot specializirano podjetje za izgradnjo in vzdrževanje industrijskih peči. Na Jesenicah so se formirali kot pomoč pri remontih in vzdrževanju v posameznih obratih Železarne. Doseženi rezultati so bili zadovoljivi in prav zato je vzniknila ideja, da se vse vzdrževanje toplotnih agregatov v Železarni odda Vatrostalni s tem, da preide v Vatrostalno obenem tudi skupina delavcev železarne, ki so do tedaj delali na ognjeod-pornem vzdrževanju toplotnih agregatov. Ta akcija je bila dolgoročna, saj so z združitvijo strokovne sile lahko zadovoljili vedno večje potrebe jugoslovanske industrije. . . . Za prvo obdobje je značilen razvoj uslužnostne dejavnosti pri remontih in novogradnjah toplotnih agregatov v Železarni, pa tudi na jugoslovanskih gradbiščih, predvsem slovenskih železarnah. Jugoslovanske železarne so se preskrbovale z ognje- odpornimi materiali izključno iz lastnih virov in lastnih šamotarn. Pri preskrbovanju pa so se pojavljale vedno večje težave in zato je ob skupnem dogovoru Vatrostalna prevzela enotno preskrbo vseh jugoslovanskih železarn. S tem pa so napravili nov, kvaliteten korak, ki je bil velikega pomena za vso jugoslovansko metalurgijo. S tem pa se je stalno večal fizični in finančni obseg poslovanja. V letih 1968 do 1972 je skozi vsa tri skladišča na Jesenicah, v Ravnah in Štorah Slo okoli 22.000 do 23.000 ton ognjeodpornih materialov. Ustrezno so organizirali vse službe, se tehnično opremili, večalo se je število zaposlenih. Do leta 1974 so zgradili tri globinske žarilne peči v železarni Ravne, obzidali nove objekte v elektrojeklarni Store, zgradili dve koračni peči v Železarni Store, tunelske peči v Izlakah ter med drugimi deli tudi največjo slovensko tunelsko peč v opekarni Ljubečna pri Celju. Leta 1974 domala da ni bilo industrijske dejavnosti, v kateri Vatrostalna ne bi sodelovala stalno ali občasno. Obenem sta jeseniška in Štorska železarna začeli s pripravami za ustavitev proizvodnje v lastnih šamotarnah. Tako se je povečal pretok materiala v skladišču Store na skoraj 4.000 ton letno in tudi za železarno Jesenice so preskrbeli 13.000 ton materiala letno. V dveh letih se je tako pretok materialov povečal za skoraj še enkrat več in znašal leta 1977 okoli 40.000 ton v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Obenem pa je začela Vatrostalna preskrbovati tudi druge potrošnike. V Litostroju so ustanovili novo gradbišče; zgradili več pomembnih industrijskih objektov v valjarni na Beli, na Ravnah in v tem obdobju so skupaj s TOZD inženiring pripravili in izdelali projekt ter izvedli rekonstrukcijo dveh globinskih peči ter rekonstrukcijo SM peči v Železarni na Jesenicah. Leta do 1977 so bila obdobja največje ekspanzije Vatrostalne. Število delavcev se je povečalo, veliko pozornost so posvetili humanizaciji dela," produktivnosti. Izboljšanje pogojev dela, ki so zelo težki, je Vatrostalni stalna naloga in so zato vložili velika sredstva za izgradnjo novih skladiščnih prostorov. Tako so začeli z gradnjo novega skladišča v Železarni Ravne, adaptirali pa so septembra letos nadstrešnico nad skladiščnim prostorom v Železarni Ravne. Skupna površina skladiščnih prostorov, ki jih zdaj uporablja Vatrostalna na Jesenicah znaša 3.100 kvadratnih metrov. Delavci so se lani preselili v nove prostore na Jesenicah, stare prostore na Javorniku pa adaptirali v stanovanja. Intenzivno so reševali stanovanjska vprašanja delavcev in tako ima danes od 220 zaposlenih kar 47 delavcev družinsko stanovanje in imajo tudi 50 ležišč v samskem domu na Javorniku. Vatrostalna je danes organizirana tako, da pokriva dejavnost izgradnje in vzdrževanja toplotnih agregatov v vseh republikah s šestimi temeljnimi organizacijami. Razen tega ena temeljna organizacija pokriva področje projektiranja in izgradnje armirno-betonskih dimnikov, vodovodnih stolpov in hladilnikov za vodo, ena za projektiranje in izgradnjo industrijskih peči, ena je rudnik za proizvodnjo ognjeodpom^ materialov ter ena za proizvodnjo zrnastih izolacijskih materialov ter dve poslovni enoti v inozemstvu. Taka organizacija zahteva veliko fleksibilno^ pri delu in v tem je bila in bo prednost Vatrostalne. Srednjeročni plan do leta 1985 * osnovan na razvojnih konceptih slovenski železarn in na razširitvi dejavnosti irvec slovenskih železarn. Zdaj Vatrostalna po kriva področje vzdrževanja v slovenskih železarnah in Litostroju, z materialom p« praktično preskrbuje vso slovensko industrijo ter grosiste, razen cementarn Vatrostalni pa je cilj, da začnejo v tem sn?c-njeročnem obdobju preskrbovati z ognw-odpornimi materiali kompletno slovenske industrijo. Naslednji cilj je stalno izobraževanje delavcev, reševanje stanovanjske problematike, adaptacija stanovanjskih domov s katero bi pridobili 80 samskih postelj. Vzporedno bodo reševali tudi probleme prehrane, posvetili bodo pozornost medicinski rekreaciji delavcev. V jeseniški Vatrostalni, ki praznnje pomemben delovni jubilej, pa ne nazadnje izredno dobro delajo samo uprav m organi in družbenopolitične organu*-cije. Razvito samoupravljale m družbenopolitična aktivnost, želja po napredku in visoka produktivnost pa porok da bo Vatrostalna tudi prihodnjih letih dobro gospodarila m doživljala tehnološki in proizvodni na-predek. PETEK. 26. NOVEMBRA 1982 PRAZNIČNE ČESTITKE 9. STRAN O LAS Proizvajamo: tiskane, pestrotkane in enobarvne tkanine ter tkanine z nanosom Oglejte si našo bogato izbiro tkanin iz celotnega proizvodnega programa. Informativno prodajni center v hotelu Creina v Kranju, tel.: 25-168. TEKSTILINDUS KRANJ IE KOMPAS JUGOSLAVIJA Jekleno sidro z notranjim navojem Proizvajamo: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK REPUBLIKE @ metalka TOZD TRIGLAV TRŽIČ Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE OBČINSKI ODBOR ZZB NOV JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZSMS JESENICE OBČINSKI ODBOR ZRVS JESENICE Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike VAŠ TURISTIČNI SERVIS VSEM DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM /N POSLOVNIM PRIJA TELJEM KOLEKTIV POSLOVALNICE KOMPAS KRANJ ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE MERKUR KRANJ Trgovina in storitve n. sol. o., TOZD Zunanja trgovina, n. sub. o., Kranj Kranj, Gregorčičeva 8 po sklepu zbora delavcev in v skladu s samoupravnimi splošnimi akti razpisuje za 4 letni mandat dela in naloge DIREKTORJA TOZD ZUNANJA TRGOVINA, n. sub. o., Kranj Poleg splo&nih, z zakonom določenih pogojev, zahtevamo izpolnjevanje naslednjih pogojev: - visoko ali viSjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske, tehnične smeri, - pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah, - strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, - organizacijske sposobnosti za vodenje, - moralno politične vrline. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogoje* razpisa pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Merkur - trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, kadrovsko-socialna služba z oznako »razpisna komisija«, Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. kovinotehna Trajnožareče peci »SIGMA TZ« za centralno ogrevanje na trda goriva Možnost nakupa s potrošniškim posojilom brez pologa v prodajalnah na Jesenicah in v Mengšu kovinotehna KOMPAS JUGOSLAVIJA POSLOVALNICA KRANJ Koroška cesta 2 telefon: 28-472, 28-473 telex: 34-663 O LAS 10. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 26. NOVEMBRA 1SC _ V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad,... Velikost 20x20 cm. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 396,04 din. metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA 29. NOVEMBER -DAN REPUBLIKE vsem delovnim ljudem iskrene čestitke ob dnevu republike tiskarna in kartonaža gorenjski tisk n.sol.o. kranj Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za praznik republike in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov SLOVENSKE ŽELEZARNE l in ms nmi i SGP GRADBINEC Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike - 29. november in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH KOMPAS JUGOSLAVIJA O PREVOZU IN ŠE KAJ Za svoje goste v Dubrovniku in Hercegnovem nudi Kompas letalski prevoz z Brnika do Dubrovnika in nazaj za polovični ceno redne vozovnice. Odhodi in povratki so ob nedeljah, povratna vozovnica pa stane samo 1.950 din. Vanjo je vračunan tudi avtobusni prevoz z letališča Čilipi do Dubrovnika in ob povratku na letališče. Zgoraj navedene cene za počitnice v Dubrovniku in Hercegnovem veljajo za termine do 26. decembra in so ugodnejše. Poleg ugodnih osnovnih cen za tedenske počitnice nudijo hoteli popuste za otroke in odrasle, če spijo na tretjem ležišču v sobi, za upokojence in goste, ki bivajo več kot 14 dni. Vse podrobnejše informacije in prijave: v vseh poslovalnicah Kompasa in pooblaščenih agencij Gostilna »Pri Jerneju« KOKRICA Pokopališka 17 Telefon: 24-134 čestita delovnim ljudem in cenjenim gostom za praznik republike KOM PAS JUGOSLAVIJA • Dubrovnik — 1 dan, 8 dni, vsako nedeljo v decembru • Weekend v Opatiji, 3 dni, v decembru ZAHTEVAJTE PROGRAM »JESEN - ZIMA — POMLAD - POLETJE OB MORJU, V TOPLICAH IN PLANINAH«! UMAKNITE SE SNEGU, MRAZU IN SMOGU NA MORJE Iz bogatega Kompasovega programa »JESEN — ZIMA — POMLAD« vam predstavljamo zimski oddih v Dubrovniku in Hercegnovem. DUBROVNIK Srednjeveško mesto znova in znova navdušuje obiskovalce, saj poleg raznovrstnih doživetij nudi popoln oddih v mirnem ambientu blage mediteranske klime in slikovitih pejsažev. V enem najlepših predelov, na polotoku Lapad se tik ob morju nahaja Kompasov hotel A kategorije. Poleg zelo udobnih sob je v hotelu še pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, sauna, trim kabinet, kavarna, restavracija in družabni prostori. V bližini hotela so tudi teniška igrišča, okolica pa je tudi zelo prijetna za sprehode. * klub KOMPAS Samo za Kompasove goste so v hotelu organizirali KLUB KOMPAS. Nudi vam naslednje ugodnosti: • aperitiv ob prihodu stocioniranega vodiča, ki bo skrbel za dobro počutje gostov . • bogat program aktivnosti . poseben klubski prostor z biblioteko prehrana po lastni izbiri (naročilo za naslednji dan) . možnost dietne prehrane vsakodnevno organizirano plavanje, rekreacija in masaža v času, ko ni drugih hotelskih gostov . izlete v bližnjo okolico (doplačilo) CENA TEDENSKEGA BIVANJA JE: ...... od T 7in Ho 4 190 din (odvisno od vrste sobe in števila lezisč v njej). vračunano: 7 polnih penzionov, turistična taksa in ugodnosti KLUBA KOMPAS. hercegnovi ir • u čim nailpnših zalivov na svetu in ima preko 200 sončnih dni na le-Kraj lezi ob enem naji^in^ subtrobske vegetacije kraj premore tudi ifn|gkuiaturne zgodovinske znamenitosti, številna sprehajališča in narodni Savi na. tadio obdan hotel B kategorije IGALO stoji tik ob morju __ »n z nujno v e Jremljenlh sob pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, la bar in družabne prostore. V neposredni bližini je Zavod za restavracijo, kavar , zdravijo revmatične, nevrološke, psiho- | fckalno ortopedske in ginekološke bolezni in težave. Gostje ho- teU*lahko seveda za doplačilo koristijo raznovrstne terapevtske usluge te- tt priznanega zavoda. u Hercegnovega se nahaja hotel A kategorije PLAŽA. Ima ► mirnem Pree so jih osem izgubili. Dva sta padla, ostale so ujeli in odpeljali v goriške zapore. Trije Knifičevi bratje so se na Poreznu držali skupaj. V sneg so se zakopali v tistem najhujšem sovražnikovem prodoru. Štiri metre od poti so pod snegom slišali vso nemško komando. Meter od Mirka je padel cel nemški rafal. Ce/. več dni so spet dobili zvezo. Godbeniki so se spet dobili v Zakrižu nad Cerknem. V Trebušo so potem šli V /Trnovskem gozdu so naleteli na četnik;' ii> ustaše. Tu so bili ob kapelnika Pešla Rudija Čez nekaj dni so se prebili na Vipavsko in naprej proti Trstu. V osvobojenem Trstu so |>rav oni slovesno odprli tržaški radio. »Bratje, le k soncu, svobodi«, je grmelo :/. radijskih sprejemnikov. Potem so morali iz Trsta. A še preden so odšli, se je znašel od nekod Adolf rv Mirko Knific: »Najlepša nagrada niku je hvaležna publika. Tudi na Glasovi proslavi je bilo lepo.. Smolej, fotograf z Jesenic, da jih je danes hrani Mirko tiste slike. Na ne stoje. Sedem partizanov, samih Jest. v lepih angleških uniformah. Med njimi bratje Knifici. Nikoli ni verjel, da " vide! te slike. Pa jih je. Najdražji i mu. Se do decembra 1945. leta so Sloveniji, potem so bili demobilizirani 1947. so na Javorniku ustanovi" ško muziko, leta 1968 pa sta se jati«-jeseniška godba združili. Dvakrat na so vaje. Vsak torek in četrtek. Vmes n; pogrebi. Trikrat do štirikrat na ceder imeti čas za godbo. Malo se je že r.a Ko si mlad, pravi Mirko, uživaš, ko | svetu. Ko si starejši, se ti pa ne da več 1 čez petdeset jih sedaj igra v ork mladih. Ni pravega zanimanja. K časi, ko so na Jesenicah igrali kar stri! In kako so se držali vsak svoje i kako redno prihajali na vaje. Iv; premalo strog. Strašna dobričina ji Ijiv Trdne živce ima in medvec" Kot nalašč za Jeseničane. Preveč je danes na Jesenicah, ki imajo tu srce pa doli, doma. Tudi zato jih m zal ko Pa je tako lepa. Veliko zabave u d*. več pa zahteva truda in prostega časa -nečim se moraš ukvaijati. In če se z fi* zagotovo nisi slab človek. Kako je ie Shakespeare? Iz glasb, prihaja čarc* rem se morajo upokojiti vae ,krbi Mečine »rca. O, ko bi mladj vedeh... Četudi bo Mirko nehal igrati pr. bodo Knifici -tfjjlgr^ zikant bo. kot kaže, tudi *inov sin .. l, zen do glasbe gre iz roda v rod. ^ VANJE STRELSKIH ORGANIZACIJ NA GORENJSKEM likor družbene pomoči, liko zadetkov v črno PETKOV PORTRET Strelstvo ni le šport, ampak je dejavnost, ki pripravlja mlade za izpolnjevanje njihovih obveznosti v naši armadi in vsem občanom omogoča kar najboljšo usposobljenost za uresničevanje nalog v si- L----splošne ljudske obrambe in družbene samo- e Glede na to bi pričakovali, da posvečamo tej -cjavnosti na vseh ravneh naše družbe posebno pozornost. Ker ni tako, smo priča dokaj različni razvi-t in tudi aktivnosti strelskih organizacij. Da bi se seznanili z razmerami na tem področju po gorenjskih občinah, smo v uredništvo povabili predstavnike občinskih strelskih zvez in strelskih družin. Z njimi smo se pogovarjali o organiziranosti strelstva, članstvu v njem in uresničevanju programov strelskih organizacij. Posebno mesto v pogovoru smo odmerili težavam strelcev in predvsem odpravljanju nekaterih problemov, da bi se ta dejavnost v bodoče enakomerneje razvijala. iziranost JO >fwsod na Gorenjskem, razen v so strelci povezani v občin-: strelskih zvezah. Najmočnejša 2 je v Kranju, ki povezuje kar 10 skih družin in 5 sekcij. V druži-Sitnje, Predoslje, Preddvor, tr, Cerklje, Planina, Primsko-' t), Tekstilindus in Iskra ter - Iskra, Sava, Planika, Go-i tisk in osnovna šola Planina o 960 članov, od pionirskih -tih vrst. Kranjska strelska glede na število članstva in aktivnost tretja telesnokul-anizacija po moči v občini, -ploski zvezi je 6 družin in 7 . v katerih deluje skupno 490 Družine imajo na Trati, v " i vojašnici Jožeta Gregor-aikih, Gorenji vasi in Zi-• pa so organizirane v Go-m delovnih organizacijah -in postaja milice v Skof-Kladivar in Mizarstvo v Zi-r Alples v Železnikih. Ijiška zveza povezuje 6 dru-■ katerimi dobro delujejo - v Radovljici, Bohinjski Bi-Podnartu in Mošnjah, manj a pa sta trenutno družini v Be-' :n na Bledu. Imajo tudi sek-ejni enoti JLA, skupno pa ek 300 strelcev. -j«»«eiši od treh družin v je-i zvezi je Triglav na Javorni-j aktivnosti pa je opaziti pri 'Mojstrani in Gozd Martulj: li neaktivnosti so morali - družino na Jesenicah, ze t pa si za ustanovitev druzi--adevajo v Kranjski gori. ) je v zvezi približno 500 čla- G iz tržiške občine se združu-družini Anton Štefe-Kostja v ^Med njimi je okrog 50 aktiv- : Strelske zveze in posa-žine se pri svojem delova--jjejo neposredno s Strel-SR Slovenije. To ni naj-ito so naglasih pred-mjskih strelskih organi-,govorom. Zato se včasih , UJ se kot uradno nepotrje-' organizaciji dogovarjajo o vanju programov, predvsem lnega dela v njih. 1 polnitev slike o organizirano; lanjskih strelskih organizacij L^/lamo še to! Po drugih sloven-^Krajinah prednjačijo pred : * strelci s celjskega in po-območja, sicer pa je de- javnost gorenjskih strelcev nekako enaka ali celo boljša od aktivnosti ostalih občinskih zvez v Sloveniji. Delovanje strelcev Strelci usmerjajo svojo dejavnost v uresničevanje več nalog. Razen za pridobivanje novih članov skrbijo za usposabljanje članstva, predvsem mlajšega. Redno se urijo v streljanju z razno oborožitvijo in svoje sposobnosti merijo na tekmovanjih med družinami ter internih nastopih. Boljši strelci nastopajo na občinskih, pokrajinskih in republiških tekmovanjih, najsposobnejši pa tekmujejo celo v državni strelski reprezentanci. Ob tem občinske strelske zveze pomagajo pri organizaciji strelskih tekmovanj za sindikalne in druge organizacije ter sodelujejo v množičnih obrambno-zaščitnih akcijah. Nekatere prirejajo tudi mednarodna srečanja strelcev, s katerimi prispevajo k utrjevanju prijateljstva med narodi. Razvejanost dejavnosti je seveda odvisna od moči posamezne strelske zveze. Tako je kranjska zveza, ki ima kar 3 člane v državni reprezentanci, lani pripravila okrog 1600 tekmovalnih nastopov in vrsto srečanj rekreacijskega pomena. Za spodbujanje prizadevnosti na treningih in tekmovanjih je organizirala mednarodna srečanja s strelci iz Furlanije in s Koroške, tekmovanja med strelci iz Celovca in Kranja, občasno pa tudi iz drugih prijateljskih mest. Dejavnost strelcev v škofjeloški zvezi potrjujejo njihovi rezultati. Člani so bili letos republiški prvaki v tekmovanju z vojaško puško, pionirji so se udeležili državnega prvenstva z zračno puško, mladinci pa so v tej zvrsti streljanja zasedli 4. mesto na republiškem prvenstvu. Tako na urjenju kot tekmovanjih se lahko pohvalijo z dobro udeležbo članstva. Člani jeseniške zveze — eden je stalni član republiškega strelskega moštva in občasno tudi državne reprezentance — imajo od 300 do 400 strelskih tekmovanj na leto, pripravijo pa tudi veliko rekreativnih nastopov. Tekmujejo vse starostne skupine; pionirji in mladinci so se lani udeležili celo državnega prvenstva. Manj tekmovalne zagnanosti je zaradi omejenih zmožnosti v radovljiški strelski zvezi; njeni člani se uvrščajo največ do republiških tekmovanj. Slaba opremljenost in generacijski razkorak v članstvu usmerjata tudi dejavnost tržiške družine bolj na rekreacijsko področje. Težave zavirajo napredek Dosežki streisKin organizacij so odvisni tako od prizadevnosti njihovega članstva kot od razumevanja in podpore okolja. Kranjski strelci so si z dolgoletnim delom pridobili svoje prostore in strelišče za zračno puško na Hujah. Za njihovo dejavnost prispeva kranjska telesnokulturna skupnost precej denarja; letos je strelski zvezi namenila 290 tisoč dinarjev, del tega tudi za dejavnost vrhunskih strelcev. Povezanost strelcev z drugimi organizacijami pa dokazuje skupna akcija v Lovsko zvezo in sekretariatom za ljudsko obrambo in lovsko oborožitev. Delovanje strelcev prav tako dobro podpira škofjeloška telesnokulturna skupnost; letos je dobila zveza od nje 110 tisoč dinarjev, nekaj sredstev pa ji zagotavlja sklad za ljudsko obrambo. Družine na Trati, v Škofji Loki in Gorenji vasi imajo svoja strelišča za zračno puško. V Žireh grade strelišče za malokalibrsko in vojaško puško, zatika se le pri izbiri prostora za takšno strelišče v Škofji Loki. Strelišči za zračno puško in vojaško orožje imajo tudi v Tržiču, bolj na tesno pa so s prostori v radovljiški zvezi, kjer ima edino dobro strelišče za zračno puško družina v Bohinjski Bistrici, pa v jeseniški zvezi, kjer so takšno strelišče uredili z lastnim delom strelci na Javorniku. Za streljanje z vojaškim orožjem odstopijo radovljiškim strelcem svoje strelišče enote oboroženih sil; jeseniška zveza bo po izgradnji nove ceste ostala brez edinega takšnega strelišča. Strelske organizacije v slednjih treh občinah pesti tudi pomanjkanje denarja. V Tržiču sicer dobijo blizu 40 tisoč dinarjev, vendar večino sredstev porabijo za vzdrževanje strelišč. Na Jesenicah znašajo dotacije telesnokulturne skupnosti med 50 in 80 tisoč dinarji; nikakršne podpore ne dobe v telesih za ljudsko obrambo, enotah oboroženih sil in drugih organizacijah, zlasti Zvezi rezervnih vojaških starešin. Brez razumevanja v teh sredinah pa bi v ra dovljiški zvezi, ki dobi le okrog 25 tisoč dinarjev dotacij, ne mogli pričakovati niti doseženih rezultatov. Ob vsem tem še nekateri splošni problemi, predvsem kadrovski in tehnični, zavirajo napredek strelskih organizacij. Povsod se je pretrgal dotok mladih kadrov po uveljavitvi portoroških sklepov; sedaj to pomanjkljivost odpravljajo s ponovnim vključevanjem pionirjev v Strelsko zvezo, doslej pa so njihovo dejavnost razvijali le v okviru šolskih športnih društev. Večini strelskih organizacij primanjkuje vaditeljev in sodnikov, težavno pa je tudi pridobivanje primernih ljudi za vodenje organizacij in opravljanje številnih dolžnosti v njih. - Uspehi strelcev bi bili zagotovo boljši, če bi kvaliteta orožja domače izdelave ustrezala potrebam vrhunskih strelcev. Razen tega vse strelce tareta pomanjkanje rezervnih delov za oborožitev in slaba kakovost streliva; nekaterih vrst streliva zadnji čas tudi primanjkuje. Že tako skromna sredstva za delovanje strelskih organizacij ob vseh težavah zmanjšujejo še stalne podražitve opreme in naraščanje stroškov za sodelovanje vrhunskih strelcev na oddaljenih tekmovanjih. Veliko teh težav, so naglasili sogovorniki, bi bilo moč odpraviti z bolje organiziranim in prizadevnejšim delom slovenske in predvsem jugoslovanske Strelske zveze. Povsod pa bi se morali zavedati, da je uspešnost našega strelstva v veliki meri odvisna zlasti od razumevanja okolja, kjer strelske organizacije delujejo. Z drugimi besedami povedano, kolikor družbene pomoči bodo imeli strelci, toliko zadetkov v črno lahko od njih pričakujemo. Stojan Saje Cilka Dolinar Cilko Dolinarjevo bi še najlaže primerjali z mravljico. Drobno, tiho in pridno delavko, ki nikdar ne sprašuje zakaj je treba delati, zakaj je treba priti še popoldne, temveč le dela v prepričanju, da je tako prav. Petintrideset let že dela v Tovarni prešitih Odej Škofja Loka in ob koncu leta odhaja v pokoj. Šestnajst let ji je bilo, ko je leta 1947 začela. Devet delavk je tedaj delalo v starih prostorih v Šolski ulici v Škofji Loki pod vodstvom upravnice Vere Dolenčeve. V dve izmeni so delale, dvakrat po štiri, Cilka Dolinarjeva pa je bila v začetku čistilka. Potem pa je šla'na stroj in začela delati kot polnilka robov in to delo opravlja že tri desetletja. V Puštalu pri Škofji Loki je doma. Tam ima stanovanje v domači hiši, kjer živi tudi sestra z družino. Tako ji, čeprav je sama, ni nikoli dolgčas. Sestra ima namreč veliko družino in je v hiši vedno živo. Sicer pa pravi, da bo kar lepo, ko bo ostala doma. Predvsem bo lahko zjutraj malo poležala, pa malo več bo lahko hodila ven in bo čas hitro minil. Skromnosti je vajena in zato se ji zdi, da kar lepo živi. Da ima lep zaslužek, saj zasluži čez stari milijon dinarjev. Zato je ne skrbi, kako bo živela s pokojnino, čeprav bi bilo lepše, če bi bila še mama živa. Izgubila jo je letos poleti. Prej sta živeli skupaj, sedaj je sama. Zadovoljna je, ker imajo lepo tovarno. Na toplem in v svetlih prostorih delajo. Tudi s sodelavkami se dobro razume. Sicer pa je bolj tiho in največ le posluša, če stroj preveč ne ropota. Nima namreč preveč rada glasne družbe in je raje tiho in sama. Tiha je in delovna. Takšno jo poznajo sodelavke v tovarni, in bi bilo prav, da bi se je tudi kasneje, čeprav se sedaj komaj zavedajo, da delay: njimi, kdaj spomnile. L. Bogataj Obilno letino nam je namenil Martin Slovenski vinogradniki in predelovalci grozdja si letos lahko dobesedno obliznejo vseh deset prstov. Martin jim je v vino spremenil okrog sedemdeset odstotkov več mošta kot v lanski, resda podpovprečno suhi letini. Kam bodo z njim? Nekaj, najbolj vrhunskih vrst, bodo seveda izvozili, dobršen del žlahtne kapljice pa bomo uničili kar doma. Da smo Slovenci zagnani pivci, čeprav morda tudi ne pametni, kažejo že pusti statistični podatki. Leta 1970 so v trgovini na drobno in na debelo ter v gostinstvu prodali okrog 55,5 milijona litrov vina, lani skoraj dvakrat toliko, piva 1970. leta 73,7 milijona litrov, lani več kot 222 milijonov, žganja 3,5 oziroma lani 5,2 milijona litrov, drugih alkoholnih pijač pa 1970. leta skoraj 10,4 milijona in lani 15,5 milijona litrov. Koliko in kaj od tega spijemo na Gorenjskem? Vprašanje smo omejili le na gostinsko prodajo, saj je pot do podatkov v razdrobljeni trgovini precej zapletenejša. Ocenjujejo, da je približno dvakrat večja kot v gostinstvu, razen tega pa zadnja leta zaradi različnih vzrokov, zlasti padca življenjskega standarda občanov, raste hitreje kot v gostinstvu. Kljub temu pa tudi gorenjskim gostincem nikakor rte gre slabo. V Cen-tralovi temeljni organizaciji Vino v Kranju, ki oskrbuje družbeno in zasebno gostinstvo z vsemi vrstami pijač, so povedali, da so lani prodali povprečno za pet odstotkov več alkohola kot leto poprej. V številkah to predstavlja 130 vagonov vina, 500 vagonov-pi-va in 50 vagonov žganih pijač, kar pomeni, da bi bil vlak — vsak vagon drži deset tisoč litrov — kar trd oreh za železničarje. Pa tudi za prenekatere pivce. Gorenjci, podobno kot drugi Slovenci, namreč še zdaleč nimamo izoblikovane pivske kulture. Še vedno pijemo preveč in preslabo. Čeprav v Vinu zadnja leta že opažajo rahle spremembe. Ljudje več segajo po buteljčnih vinih ki so kvalitetnejša. Resnično vrhunska vina pa v naših gostiščih skoraj ni moč dobiti. Pravijo, da predvsem zara di premajhne razlike v ceni, saj vrhunsko vino stane pri nas komaj dva krat toliko kot navadno. Če človek pije malo, je dober kot ovca; če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot tiger; če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu; nazadnje napravi iz sebe še opico. Židovski pregovor Še tri leta nazaj smo na Gorenjskem pili v glavnem črna vina. Zdaj se je tehtnica že prevesila v prid belim vrstam, največ rebuli. Nekaj zaradi mode, nekaj pa menda tudi zaradi bojazni voznikov pred alkoholnimi testi, zaradi česar raje posegajo po »špricer-jih«, ki ne pridejo toliko v kri kot čisto vino, »špricerji« pa so dobri beli. Med temnimi vrstami gresta najbolje v promet merlot in grajsko črno. Zanimivo je morda tudi to, da na Gorenjskem pijemo v glavnem slovenska vina. Južna so res cenejša, a ne toliko po našem okusu. Med žganimi pijačami sta na prvern, mestu konjak in vinjak, za njima pa so približno v enakem razmerju rum, encijan in žganje. Za žganje so kakršnikoli podatki lahko samo ugibanje, saj ga Gorenjci kuhajo doma in zato tudi nihče ne ve, koliko ga steče po grlih. Tako kot za vinorodne pokrajine ni znanih številk o dejansko popitem, vinu. H. Jelovčan O LAS 14. STRAN ŠPORT REKREACIJA PETEK, 26. NOVEMBRA 1912 Moštveno šahovsko prvenstvo KRANJ — V zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju se je včeraj začelo letošnje šestintrideseto moštveno šahovsko slovensko prvenstvo. Prvenstvo bo do 30. novembra. Igralo se bo dopoldne od 9. do 13. ure in od 17. do 21. ure. Za letošnjega prvaka se bodo potegovala moštva ŠS ŠD DVZ Ponikve, ŠD Radenska, ŠD Domžale, CŠK Celje, ŠK Impol (Slovenska Bistrica), SS DTV Partizan Slivnica, ŠD Fram, ŠK ŠD Rudar (Trbovlje), ŠK Žalec in ŠD Kranj. -dh v_^ Sporočili ste nam Strelci za praznike — V počastitev krajevnega praznika, dneva republike ter praznika naše armade je strelska družina Janez Mrak Dovje — Mojstrana minulo nedeljo izvedla tekmovanje v streljanju z zračno puško. Prvenstvo je veljalo hkrati za izbor najboljšega člana, članice, mladinke in mladinca v strelski družini. Ekipnega tekmovanja se je udeležilo 23 moštev iz društev, organizacij in delovnih kolektivov s področja krajevne skupnosti in ekipa vojakov s karavle Belca. Rezultati ekipno: 1. Strelska družina Janez Mrak 243 krogov, 2. Smučarsko društvo Mojstrana 231, 3. Osnovna šola 16. december Mojstrana 196; posamično: 1. F. Rabič 86, 2. Knific 85, 3. M. Rabič 83; tekmovanje strelske družine — člani: 1. F. Rabič 176, 2. M. Rabič 161, 3. Janša 161; članice: 1. Potočnik 117, 2. Knific 43; mladinci: 1. Knific 171, Janša 155, 3. Rabič 149; mladinke: 1. Štular 127, 2. M. Rabič 36, 3. Dereani 31. J. Rabič Pokal kegljačem Vatrostalne — Na ledeni ploskvi v dvorani Podmežaklje na Jesenicah se kar vstijo različna tekmovanja v kegljanju na ledu. Jeseniški klub za kegljanje je minulo nedeljo izvedel 26. tradicionalni medklubski turnir za prehodni pokal dneva republike. Med 13 ekipami kegljačev iz Rateč, Kranjske gore, z Bleda in Jesenic je pokal s precejšnjo prednostjo osvojila ekipa Vatrostalne z Jesenic pred ke-gljači Krivec Jesenice in Piber Bled. J. Rabič Namiznoteniško tekmovanje v Peku — V počastitev praznika republike sta osnovni organizaciji sindikata v Pekovih temeljnih organizacijah Orodjarna in Poliuretan pripravili tekmovanje v namiznem tenisu, ki je bilo v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Iz Orodjarne je sodelovalo 12 igralcev, iz Poliuretana pa 9. Janez Muzik je zmagal pri Orodjarni, Peter Kovač pa v Po-liuretanu. Za Muzikom so se uvrstili Marian Valjavec, Friderik Zupan, Bojan Zunko in Matevž Jenkole, za Kovačem pa Slavko Berlogar, Stane Mozetič, Štefan Kodorovič in Janez Tavželj. M. Jenkole Prvaka Jelovica in Alpina — Končala se je škofjeloška občinska nogometna liga. Jelovica je prvak pri članih, Alpina pa pri pionirjih. Tekmovanje je potekalo po pričakovanjih. Potrdilo je množičnost, saj je sodelovalo riad 200 nogometašev. Pri članih so se za Jelovico uvrstili Polet, Kondor, Alpina, Gorenja vas in Reteče, pri pionirjih pa za Alpino Kondor, LTH, Reteče, Gorenja vas in Polet. Izven konkurence so tekmovali Kondor II, Polet II in Reteče II. J. Starman Aktivni tržiški šahisti — Šahovsko društvo Tržič je organiziralo turnir tretjekategornikov trži.ške občine. Sodelovalo je 16 šahistov, ki so se potegovali za naslov drugokategornika ali pa so želeli potrditi tretje kategorijo. Naj boljši trije so dobili pravico sodelovanja na občinskem prvenstvu v šahu za leto 1983. Drugo kategorijo so razen zmagovalca Janeza Uzarja osvojili Dare Primožič in Miro Novak, tretjo kategorijo pa so potrdili Janez Slatnar, Raj ko Primožič, Boris Kogoj, Franc Kokalj, Milan Meglič in Bojan Bajželj. Sicer pa se tržiški šahisti vneto pripravljajo na kvalifikacije za vstop v republiške ligo. Kvalifikacije bodo v Lipici. Pogoji dela za šahiste so se /boljšali s pridobitvijo prostora v Domu Petra Uzarja v Bistrici. J. Kikel /---N Spominski turnir Jelovici Škofja I-oka — Rokometaši Jelovice so zmagovalci sedmega spominskega turnirja, posvečenega nekdanjima igralcema Save Bregarju in Nograšku, ki sta nu vrhuncu rokometnega znanj;« izgubila življenje v prometni nesreči. V ekipah Save in Jelovice so igrali rokometaši, ki so pred osmimi leti družno /. njima navduševali ljubitelje športa. Veterani Jelovice so na parketu športne dvorane na Podnu v Škof j i I.oki premagali oba nasprotnika, ekipi Save iz Stražišča in Peka i/ Tržiča, medtem ko so 1'rž.ičani ugnali rukometaše Save. Prireditelj prihodnjega Bregar-Nogruškovega spominskega tekmovanja je zopet stražiška Sava.(cz) _____ — Dva kranjska jamarja sta se 14. novembra udeležila prikaza improviziranega reševanja iz jam v Rakovem Škocjanu. Prikaz je vodil vodja komisije za jamsko reševanje pri Jamarski zvezi Slovenije in član kranjskega društva za raziskovanje jam Zvone Korenčan. — Brezno pri Leški planini je bilo odkrito pred 4 leti in v tem času, ga je obiskalo 56 jamarjev iz 14 klubov. Jamarji so se na 28 ekskurzijah 128-krat spustili v brezno, dno pa je doseglo samo osem Kranjčanov in sedem čeških jamarjev. Člani kranjskega društva za Tržiški športniki v Avstriji Tržič — Tržiški šahisti in kegljači so bili gostje kluba naših delavcev Triglava v Celovcu. Sodelovala so še moštva Beljaka in Spittulu. Tržičani že nekaj časa dobro sodelujejo s Triglavom. Kot # že nekajkrat v preteklosti so bili tudi f|f*C£»nie tokrat Tržičani najuspešnejši ui zma v** gali tako v šahu kot kegljanju. raziskovanje jam so se doslej v jame spustili 89-krat, medtem ko je m ekskurzijah sodelovalo 24 Kranjčanov — Ob 25-letnici Društva za raziskovanje jam Kranj pripravljajo njegov člani v stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju razstavo, na kateri bodc predstavili razvoj jamarske tehnike > zadnjih letih, dokumentarno fotografijo, jamsko mineralogijo in biologijo. Razstava bo odprta od 26. novembra d: 18. decembra. — Člana kranjskega društva Daw Preisinger in Matjaž Chvatal sta ra mladince Vodovodnega stolpa pripravila dve predavanji — o jamah in nač;-nih obiskovanja ter o jamarski odprav in njenem delu. Čeprav bi člani dr-štva radi — brezplačno predavali — r_ di drugod, zaenkrat ni zanimanja M. C. Praznično Jesen Ponikvam, Preddvorčani četrti Kranj - Končan je jesenski del prvenstva v drugi moški republiški rokometni ligi, kjer sta v tem kvalitetnem tekmovanju Gorenjsko zastopali ekipi Preddvora in Zabnice. V 11. kolih so zbrali največ točk rokometaši Ponikev in sicer 19, zelo dobri so bili Preddvorčani na četrtem in Zabničani s sedmimi na osmem mestu. Tekmovalna komisija je prejela oismene odločitve osmih klubov liga odbora -zahod v zvezi s prito&o RK Zabnica na tekmo Semič : Zabnica, ki je bila registrirana z rezultatom 10:0 za ekipo Semi-ča. Tekmovalna komisija smatra, da tekma ostane registrirana z rezultatom 10:0 za Semič. Na osnovi veljavnih propo-zicij je ta sklep dokončen, možna pa je sedaj le Se prošnja /a zaščito zakonitosti. Lestvica: 1. Ponikve 2. Itas-Kočevje 3. Črnomelj 4. Preddvor 5. Grosuplje 6. I n les 7. Kolinskn-Sl. 8. Zabnica 9. Novo mesto 10. Zagorje 11. Semič 12. Col 11 9 1 1 297:209 19 118 1 2 331:266 17 11 722270:23716 11 7 1 3 276:232 15 116 2 3 286:248 14 11 6 1 4290:261 13 ..... 113 1 12RMM 7 |)<>do v prazničnih (-1)11 4 07 242:278 7 (-1) 11 t 0 7 242:278 7 (-1) 11 3 l 7 181'271 5 11 2 0 9 2-3:249 1 11 2 0 9 285:348 1 .1. Kuhar KRANJ — Od 5. novembra, ko so > Savskem logu odprli ledeno ploskev pa do danes se je rekreativno drsalo « nad pet tisoč rekreativnih drsalcev Ledena ploskev v več namenski hali j* ena od najboljših v Sloveniji. To doka zuje tudi to, da je veliko obiskovalce* tudi iz Ljubljane in drugih krajev Gorenjske. V tem času so upravljavci drsališča uredili vse tisto, kar je še primanjkovalo za res prav rekreativno drsanje. V tem Času od obratovanja p* do danes so usposobili garderobe in vse ostalo, kar je še motilo vse drsak* in hokejiste. Pri tem je uprava drsalisca prav zaradi teh ureditev sposobna nuditi drsalno ploskev štiriindvajset ur na dan po cenah, ki so usklajene za vsa drsališča v Sloveniji. Zavedati se moramo, da kranjsko drsališče še vedno odplačil ie anuiteto. Pred začetkom obratovanju. prav zaradi tega se je zavleklo obratovanje, je bilo še kup reklama^,, ki Hh izvajalec del Gradbinec m od-nravil Vendar je upravljavcu Gorenjskemu sejmu uspelo, da je na svojo iniciativo odpravil vse te nevsecnosu. Občani Kranja in vsi ostali. k» se v Savskem logu radi rekreativno drsajo h Ho v prazničnih dneh prish na svoj deljski rekreauvn. termn 17 .1« 19- "rl _d(l Šport ob prazniku GO — V hotelu Golf na Bledu se bo jutri pričelo šesto ekipno državno prvenstvo v goju. Sodelovalo bo šest ekip: Student Niš, Beograd. Kranj. Spartak Subotica, F.lef Niš in Student Reka. Prireditelj prvenstva je GO klub i/. Kranja. Boje v prvi zvezni ligi si bodo lahko ogledali tudi ljubitelji goja, zato objavljamo razpred igranja: prvo kolo bo jutri, v soboto, od 15.30 do 19.30, drugo v nedeljo dopoldan od 8.30 do 12.30 in tretje popoldne od 15.30 do 19.30, četrto in peto kolo bosta v enakem času na sporedu v ponedeljek, ko bosta ob 20. uri tudi podelitev nagrad in sklepna slovesnost. Na tekmovanju bosta delila pravico dva sodnika, ki bosta hkrati skrbela tudi za red in disciplino gledalcev v igralnih prostorih. Prireditelj za- Tekaški tečaj na Pokljuki Kranj — Smučarski tek postaja iz leta v leto bolj množičen rekreacijski pa tudi tekmovalni šport. Za njegovo obvladanje so ob dobri telesni pripravljenosti seveda potrebna še določena tehnična znanja. Zbor kranjskih vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja je že lani pripravil tekaški tečaj, ki je izredno dobro uspel. Tečaj, si- posebno primeren za začetnike hoje in teka na smučeh, bo ludi let®s, in sicer na Pokljuki. Začel se bo v Četrtek, 16. decembra, in bo trajal do nedelje. 19. decembra. Tečajniki bodo bivah v .Jelki, depandansi šport hotela na Pokljuki. Štiridnevni tečaj bo stal le 1845,dinarjev V ceni so všteti penzioni in stroški vaditeljev. Podrobnejše informacije in prijave za tečaj zbira se jutri l»i,v!r Močnik. Kranj. Moše Pijadeja j7 telefon 28-812. to naproša vse, da upoštevajo njuna navodila in se vzdržijo govorjenja in šepetanja. S takšnim obnašanjem boste lahko največ pripomogli k dobremu igranju kranjske ekipe. — M. Chvatal ŠAH — V počastitev dneva republike prireja šahovska sekcija Brnik odprto prvenstvo krajevne skupnosti. Priče tek turnirja bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 9. uri v dvorani gasilskega doma na Spodnjem Brniku. Udeleženci tekmovanja naj po možnosti prinesejo s seboj šahovsko uro in šahovnico. Zmagovalec turnirja bo poleg praktičnih nagrad prejel še pokal v trajno last, zmagovalec Brnika pa prehodni pokal. — J. Jenko KOŠARKA — Košarka*rsi klub Triglav iz Kranja pripravlja jutri, 27. novembra, v dvorani na Planini 25. tradicionalni turnir v košarki. Nastopile bodo ekipe domačinov, Slovana in Jezice. V prvi tekmi, ob 15.30 se bodo košarkarji Triglava pomerili s košarkarji Ježiće, ob 17. uri bo medsebojen obračun ljubljanskih ekip ter ob 18.30 srečanje med Triglavom in Slovanom. Turnir je posvečen prazniku republike. — M. Čudež STRFJJANJL — V Delavskem domu Julke in Albina Pibernika prireja občinski svet Zveze sindikatov Jesenice v soboto, 27. novembra, s pnčetkom ob 8. uri deveto občinsko sindikalno pr venstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo potekalo v ekipni in posamični moški in ženski konkurenci, izvedli pa na bodo člani strelske družine Triglav Juvornik — Koroška Bela. Pravico nastopa imajo vsi zaposleni i/ jeseniške občine. Najboljša ženska in moška ekipa bosta prejeli pokal v trajno last, piv i tri je posamezniki pa me dulje. J. Rabič Jamarske novice športnike Pred državnim prvenstvom na Bledu Upanja kranjskih gojistov NAJBOLJŠI BOJAN KRIŽAJ. NUŠA TOME IN PLAVALCI KRANJSKEGA TRIGLAVA KRANJ - Tako kot že šestindvajset let smo ob našem petintridesetem jubileju Glasa izbrali najboljšega gorenjskega športnika, športnico in moštvo za leto 1982. V našem jubilejnem letu so najboljši na Gorenjskem smučar Bojan Kri- žaj, smučarka Nuša Tome in moštvo kranjskega plavalnega kolektiva Triglav. Kot že vrsto let nazaj smo pri izbiri povabili vsa slovenska športna uredništva časnikov, radia in televizije. V tej naši anketi so glasove dobili še Darijan Petrič, Boris Strel, Jana Mlakar, Marjan Zore, Olga Baligač in Polona Pehare, pri moštvih pa kolesarji Save, hokejisti Jesenic in vaterpolisti Triglava. Nesporno so v moštveni uvrstitvi največ glasov dobili plavalci in plavalke kranjskega Triglava. V lanski zimski in letni sezoni so jugoslovanski državni prvaki, poleg tega pa so osvojili tudi jugoslovanski moštveni pokal. V svojih vrstah imajo odlične plavalce, saj je Darjan Petrič na svetovnem prvenstvu na 1500 m kravi osvojil bronasto kolajno. V njihovih vrstah je tudi Borut Petrič in vrsta izrednih plavalcev in plavalk, ki so osvajali državne posamične naslove in nove državne rekorde, (-dh) obdržali tradicijo dobrih iger in osvojit vsaj peto mesto. Boljša uvrstitev bo oe-visna od razpoloženja vsakegir pew meznika in celotne ekipe.* Alpska smučarka loškega Alpeto-ura Nuša Tome v našem alpskem smučanju ni neznano ime. V lanski sezoni so jo dajale poškodbe, a vseeno je na koncu sezone dosegla tisto, kar smo od nje že nekaj let pričakovali. V tekmi za svetovni pokal v veleslalomu je v Sansicariu dosegla z osmim mestom prve točke v svetovnem ženskem alpskem pokalu. Poleg te uvrstitve se je v tej lanski sezoni dobro držala v obeh disciplinah in z dobrimi uvrstitvami krepko izboljšala svoje FIS točke. Bled — Kranjski go klub je ob prazniku dneva republike prireditelj državnega prvenstva v goju v hotelu Golf na Bledu. Šest ekip. članic prve zvezne lige, se bo potegovalo za naslov najboljšega v Jugoslaviji. Med njimi bodo tudi igralci kranjskega kluba, ki so pred pričetkom prvenstva povedali tole. RADO PINTAR. 1. dan: »Naš klub prvič pripravlja tako močan irt pomemben turnir. Čeprav smo brez organizacijskih izkušenj, menim, da smo z zavzetim delom pripravili vse potrebno za nemoten potek. Moti me, ker igramo na domačem terenu. Zdi se neverjetno, toda igralci smo veliko bolj motivirani, kadar gostujemo.« BOJAN FURLAN, 1. kyu: »Pred vsakim tekmovanjem smo veljali za šibko -ekipo, vendar smo se doslej vedno dobro odrezali. Tudi pred državnim prvenstvom na Bledu veljamo za najslabšo ekipo. Upamo, da bomo tudi tokrat Naš najboljši smučar Bojan Križaj je najboljši gorenjski športnik za leto 1982. Športni novinarji Slovenije in našega časnika Glas so mu dodelili največ glasov, saj je v sezoni 1981—82 dosegel tisto, kar smo že dolgo pričakovali. Na svetovnem prvenstvu v Schladmingu je v slalomu dosegel drugo mesto in s tem osvojil drugo medaljo za naše alpsko smučanje. Poleg tega uspeha je v lanski sezoni zmagal v svetovnem pokalu v slaloinu v Kranjski gori in v tem pokalu dosegal v tehničnih disciplinah odlične uvrstitve. MILAN ZAKOTNIK, 2. dan, kapetan moštva: »Potrudili smo se in prvenstvo mora vsaj po organizacijski plati dobro uspeti. V ekipi so vsi najmočnejši igralci iz Kranja. Nesmiselno se mi zdi, da bi zaradi morebitnega uspeha uvrstili v moštvo tudi tekmovalce od drugod. Menim, da bomo zasedli peto mesto. Takšna uvrstitev ustreza sedanji sposobnosti in pripravljenosti ekipe.« I .A DO OMEJC, 1. dan: »Če bo vse pc^ tekalo tako, kot smo si zamislili, ne be težav. Za prvenstvo nisem najbolje popravljen, ker sem se šele pred kratka vrnil s služenja vojaškega roka. čeprav smo pred vsakim tekmovanjem v ekipi črnogledi, potem vedno dobre igramo. Laže se je prebijati na vrh kes se na njem obdržati.« MATJAŽ CHVATAL, 1. kyu: Aa Bledu nas čaka težka preskušnja. Treba bo paziti in prav nikogar podcenjevati, sicer se drugo leto lahko znajdemo v drugi zvezni ligi. Nikakršni možnosti nimamo, da ponovimo lanskoletno uvrstitev z državnega prver stva. Takrat smo namreč osvojili tretje mesto v prvi ligi.« PETEK, 26. NOVEMBRA 1982 RADIO, OGLASI RADIJSKI SPORED SOBOTA, 27. NOV. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -S 05 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zaporno pesem - MPZ Maribor poje pesmi partizana Cirila -10.05 Panorama lahke glasbe - 10.40 Po republikah in pokrajinah - 11.05 Zbori na koncertnih odrih - L oddaja jubilejnega koncerta Slovenskega okteta - 11.30 Pogovor »poslušalci - 12.10 Godala v ntmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci '-eatitajo in pozdravljajo -1.3.00 Danes do -13.00 - Iz aiSih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in za-oavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... t 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični ma-uzin - 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Mladi mladim - Jesenska serenada; Violončelist Tomaž Sever - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Lirični Krinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni progam • glasba Drugi program Sobota na vahi 202 -13.00 Od enih do sedmih -jksba, tema dneva »Človek m prosti čas«, koledar večerni prireditev, druge servisne »formacije, Minute za EP in k kaj - 19.25 Stereorama -21.18 Prostor za šanson -21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za kosec programa VSDELJA, 28. NOV. Prvi program 5 00 Jutranji program - glasba - 730 Zdravo, tovariši vojaki - 7 40 Vedri zvoki - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Se pomake, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja- 11-00 Naši po-lašalci čestitajo in pozdrav-i i;ajo - 13 10 Obvestila in za-«vna glasba - 13.20 Za kme- tiuke proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna -Miloš Mikeln: Kako se je naia domovina privadita svobodi -14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Pihahie godbe 1520 Pri nas doma - 15.JO Nedeljska reportaža - 15.5& Luti iz notesa - 16.20 Gremo • kino - 17.05 Priljubljene r"Peme melodije -17.50 Ra-ij»ka igra - Ioan Grigorescu. '•'ringu - Na zgornji polici - ^•30 Obvestila in zabavna Pasba - 19.35 Lahko 'noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 No&i koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba, Zimzelene melodije in še kaj - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.35 Lahke note -21.45 Jazz - klub - gost kluba: Dušan Mauhler -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 29. NOV. Prvi program 5.00 Jutranji program - glasba - 7.30 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra za otroke -Skladbe za mladino - 9.05 Praznična matineja - 10.05 Praznična oddaja - 11.00 Mi smo pomlad - Jubilejni koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana ob 25-letnici.delovanja - 1155 Glasbeni inter-mezzo - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.10 Obvestila in zabavna glasba - 1330 Praznična oddaja - 14.05 Rdeče rože -15 00 Informativna oddaja -15.15 Od popevke do popevke - 16 00 Glasba, humana dobrina 17.05 Po domači pameti in meri - 17.45 Razigrana mladost - 18.30 Zvočni signali - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s pihalno godbo - 20£0 Nas veže ljubezen - 20.20 Dubravka Tomšič-Srebotnjakova -nagrajenka AVNOJ - 21.05 Ščedrin in Čajkovski - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 2225 Iz naših sporedov - 22.JO Fo-pevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23 10 V veselem razpoloženju do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 30 Ponedeljek na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in družba«, koledar večernih prireditev, druge servisne m_ fnrmflciie in še kaj - 19.25 DvTsto nS večjih uspehov slovenske glasbene scene & 22.45 Zrcalo dneva - 22.5o Glasba za konec programa TOREK, 30. NOV. Prvi program 5 00 Jutranji program -glasba - 7.30 Vedri zvoki - 8 07 Praznična oddaja - o.oo Revolucionarna pesem mla- SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Po sklepu odbora zadelovnarazn.enaJOZD objavljamo prosta dela oziroma naloge POMOČNIKA STROJNIKA STIKAL HE Zasip «fra 3126 D-2 5 ktg. 1 oseba Potfoii* - dokončana osnovna šola semce, o. so1* u,» »za TOZD Energetika«. dih - Posnetki s festivala Revolucije in glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Slovenska radijska reportaža na Ohridu 1982 - 11.00 Variacije na partizanske teme - P. Si-vic, B. Adamič, V. Ukmar -11.30 Slovenske ljudske pesmi in plesi - 12.10 Zabavni zvoki iz jugoslovanskih studiev - 13.00 Poročila - Posebna obvestila - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Coctail narodne glasbe -14.05 V korak z mladimi -15.00 Informativna oddaja -15.15 Revolucija in glasba -16.00 Vrtiljak - 17.05 Praznična oddaja - 18.45 Po domače z ansamblom... -19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Mihom Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -»Partizanski harmonikarji - ljudski godci« - 20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 iz mušica- a lov in glasbenih revij - "23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 No&i program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku ...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Specter - 22.15 Zvočni portreti - in memo-riam Thelonious Monk -II. del - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa sreda, 1. dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za .. . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestoi - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Raz-m£ljamo, ugotavljamo... -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca in njegovimi pevci - 20.00 Zborovske pesmi Zvonimira Cigliča, Pavla Merkuja in Marijana Lipovška - 20.22 Gabriel Faure: Kvartet za klavir, violino, violo in violončelo, op. 15, igra Slovenski klavirski kvartet v zasedbi: Gorjan Košuta - violina, Crt Šfckovič - viola, Miloš Mlej-nik - violončelo in Janko Še tinc - klavir - 21.05 Charles Gounod: Odlomki iz opere »Mireille« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - upravni organi IN strokovne službe OBČINE kranj razpisujejo naslednja dela in naloge: t VODJE KRAJEVNEGA URADA BESNICA IN žabnica / sekretariatu za občo upravo .rPdnia strokovna izobrazba upravno-administrativne ali Pogoji? - ^eoanoJmske smeri ali gimnazijski maturant __ dve leti delovnih izkušenj 2. SNAŽILKE v splošnih službah Pogoji: - nekvalificirana delavka tri mesece delovnih izkušenj . . in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen Za razpisana aeia '»»»o in enomesečnim poskusnim delom. Od kun-čas s polnim de ovni.mC^ mčno neQporočnosl in pravilen.odnos do didatov pncaKujt-iuu samoupravljanja. . . . ... • • ™Slieio oismene vloge s kratkim življenjepisom m dokazil. Kandidat. "^^'f^v nTnaslov: Občina Kranj - splošne službe, Kran,, ^"SSSEdK1 W&»neje v 15 dneh po objavi razpisa. 23.10 Jazz pred polnočjo -Maynard Ferguson - 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Maribor) Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.33 'Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 2.dec. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Razpotja sodobnega sveta I - 8.35 Mladina poje - Republiška revija Zagorje 82 (12): OPZ OS in glasb, šole Ljubljana, MPZ Celje in Ljubjana - 9.05 Glasbena matineja - - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - Preludij - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Mihe Dovažana, kvartetom Zvonček in solisti - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Ludwie van Beethoven: Sedem bagatel op. 33 - Igra pianist Marijan Lipovšek -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Rimska dramatika - IX. - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, Tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Glasba ne pozna meja -21.03 Glasba za razvedrilo -22.00 S festivalov jazza -23. Mednarodni festival jazza - Ljubljana - 82 - 9. oddaja: Kvartet Tone Janša -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 3. DEC. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Naš obrambni dan -8.35 Glasbena pravljica -Španska ljudska - M. Vodo-pivec: Čarodej ne ogrlice -8.52 Naši umetniki mladim poslušalcem - K. Pahor Cici-banova suita - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domače pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Frederic Chopin: Variacije na temo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinld - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba (iz studia radia Koper) Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Glasbeni casino - 22.15 Jazz na II. programu Jimmy McGriff - George Duke - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa Uradni vestnik Gorenjske Občina Jesenice 321. Na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80) objavlja sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Občine Jesenice SPREMEMBO PREGLEDA prispevnih stopenj za financiranje programov samoupravnih . interesnih skupnosti v občini Jesenice za leto 1982 (Ur. vestnik Gorenjske št. 4/82) 1. V tabeli v stolpcu 1 »stopnja prispevkov iz osebnega dohodka po stalnem bivališču« se: — stopnja za izobraževalno skupnost 5,77 nadomesti s stopnjo 6,77 2. V tabeli v stolpcu 1 »stopnja prispevkov iz osebnega dohodka po delovnem mestu« se: — stopnja za skupnost otroškega varstva 1,26 nadomesti s stopnjo 0,26. Sprememba prispevnih stopenj se uporablja od 1. decembra 1982 dalje. Sekretar: Teodor Kreuzer.l. r. Hotelsko turistična delovna organizacija »GORENJKA« n.sol.o. TOZD Hoteli Kranjska gora, n.sol.o. Borovška 99 Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Hoteli Kranjska gora z dne 25. 10. 1982 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne ali hotelske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne ali hotelske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje enega tujega jezika. — da ima moralno politične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja, — mandatna doba za razpisana,dela in naloge trap 4 leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in Kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova Iti, 64270 Jesenice, s pripisom »razpisna komisija TOZD Hoteli Kranjska gora« in sicer v 15 dneh po objavi. Prijavljeni, kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa DS TOZI). IQ ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj V D /T / GLAS 16. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 26. NOVEMBRA 1982 TELEVIZIJSKI SPORED BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE steklo, porcelan SOBOTA, 27.11. 8.00 Poročila - 8.05 Mišje prigode, poljska risana serija -8.15 Zbis - Vida Jeraj: Bajke med rožami - 8.30 Ciciban, dober dan: Pri čevljarju -8.45 Samo Katka, poljska otroška nadaljevanka - 9.15 Dvojčka, otroška nadaljevanka TV Beograd - 9.45 Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd - 10.15 Povezave, poljudnoznanstvena serija - 11.05 Pozdravljena, Makedonija - 11.25 Nekje na dnu, dokumentarna oddaja - 12.05 Poročila (do 12.10) - 12.55 Tuzla: PJ v nogometu - Sloboda : OFK Beograd, prenos (do 14.45) - v odmoru propagandna oddaja - 17.20 Poročila - 17.25 Mačja ulica, ameriški risani film -18.45 Naš kraj - 19.00 Zlata ptica - J. Ribičič: Miškolin -Poroka - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Naše 20. srečanje - 21.30 Yul 871, kanadski film - 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.50 Test - 16.05 Pusti me pri miru, otroška serija -17.05 Dediščina za prihodnost: Svilena cesta .- 18.00 Naša leta, nadaljevanka TV Skopje - 19.00 Srečanje z Marijo Ahačič-Pollak - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni oder, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Pisatelji revolucionarji - 21.05 Poročila -21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Iz klasičnega vrta: Zeljko Brka no vid TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Književnik Pero Zubac, Književnost NOB, Poročila, Romantika proti klasicizmu - 12.55 Tuzla: Nogomet Sloboda : OFK Beograd, prenos - 14.45 Zabavni koledar -15.55 Risanke - 16.10 Rokomet CZ : Željezničar (Sa), prenos - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Okradeni in ukradeni, dokumentarna oddaja TV Ljubljana - 18.15 Mali koncert - 18.30 Srčno vaši, dokumentarna serija -19.30 TV dnevnik - 20.00 Marsejska pogodba, ameriški kovinotehna film - 21.30 TV dnevnik -21.45 Za konec tedna NEDELJA, 28. 11. 8.40 Poročila - 8.45 Ziv žav, otroška matineja - 9.35 Človekova glasba: Zvočnost in nezvočnost - 10.35 W. Atteway: Skag, ameriška nadaljevanka - 11.15 TV kažipot - 11.35 Srečanje oktetov, glasbena oddaja - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.10 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete -15.40 Na drugačen način, zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 16.30 Porofila -16.35 Vozovnica v eno smer: Priti in ostati, dokumentarna serija TV Sarajevo - 17.15 Športna poročila - 17.30 Operacija medeni tedni, ameriški film - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.15 Qk cak - 19.23 TV in radio nocoj -19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 H. Huma-U. Kovačevič-A. Jevdjevič: Kože, nadaljevanka TV Sarajevo - 21.10 Športni pregled - 21.40 Sezona miru v Parizu, francosko-jugoslovanski film - 23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 Boks za »Zlato rokavico«, prenos -17.45 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Hajduk -18.15 I. M. Jarnovič: Doma in v kehi, komična opera -19.30 T V dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 20.55 Porofila -21.05 Lov za zakladom: La Rochelle, kviz francoske TV TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška oddaja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Zapisi - 15.00 Cesta, dolga leto dni, jugoslovanski film - 17.00 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Kože, TV nadaljevanka -21.10 Športni pregled - 21.40 Počakaj do teme, ameriški film - 23.25 Poročila PONEDELJEK, 29.11. 8.50 Poročila - 8.55 Sammv-jeva super majica, angleška otroška oddaja - 9.45 M. Košuta: Vitez na obisku, predstava SNG Maribor - 10.55 Kje so vsi tisti ljudje - Rino jevo - 14.45 TV dnevnik -15.00 Rdeče, rumeno, zeleno -15.15 Narodne pripovedke -15.30 Mladi upi - 16.00 Rdeča reka.amer. film -18.00 Republika naša - 18.30 40 let, prvega zasedanja AVNOJ -19.30 TV dnevnik - 20.00 Žikica Jovanovič-Španac, 2. del dok. drame - 21.00 Revolucionarna pesem 21.20 Mojstri, mojstri, jug. film - 22.50 TV dnevnik TOREK, 30. 11. 9.00 Poročila - 9.05 Guslarske pesmi o Titu, oddaja TV BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE 1 instalacijski material l ___________ kovinotehna J Chinese, glasbena oddaja -11.30 Drugo zasedanje AVNOJ, dokumentarna oddaja TV Sarajevo - 11.55 Republika naša, glasbena oddaja TV Zagreb - 12.25 Narodne pesmi - 12.55 P J v nogometu - Dinamo (Zg) : Sarajevo, prenos - 14.45 Kangchenjun-ga, češkoslovaški alpinistični film - 15.50 Festival »Revolucija in glasba«: Večer zborovske pesmi - 16.50 Poročila - 16.55 Ciciban, dober dan: Knjižica iz Trnovskega gozda - 17.15 Kung fu, ameriški film - 18.25 Da pesem ne bi zamrla - ob 30-letnici Slovenskega okteta - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 G. Ste-fanovski: Divje meso, drama TV Beograd - 21.45 Simfonični večer na festivalu »Revolucija in glasba« - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test - 15.00 Rokomet Borac (BI) : Partizan (Bj), prenos - 16.30 P. L Čajkovski: Evgenij Onjegin, opera -19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stojanka, majka Kn ež polj ka, oratorij -20.55 Po sledeh odposlancev AVNOJ A, dok. oddaja - 21.35 Da pesem ne bi zamrla - ob 30-letnici Slovenskega okteta - 2210 Poročila (do 22.15) TV Zagreb I. program: 10.10 Republiki iz srca -10.40 Pozdrav prazniku - 11.10 Dogodivščine severnih medvedkov, japonski film - 12.25 Narodne pesmi - 12.55 Nogomet Dinamo (Zg) : Sara- BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE gospodinjski aparati , , .. _. ________________ ______________ ___kovinotehna Beograd - 9.30 To mu sam povem, češkoslovaška otroška oddaja - 10.35 Pedenjžep: Hodil sem ... - 10.55 Kluane, kanadski poljudnoznanstveni film - 11.50 Ustvarjanje Titove Jugoslavije: Titova država - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.10 Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd -14.40 Zlati slavček, posnetek otroške prireditve TV Skopje - 15.45 Poročila - 15.50 Slavi naproti, ameriški film - 18.20 Izkušnje spopadov, zunanjepolitična oddaja - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.20 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Ta svet je pesmi vreden, portret Frane-ta Milčinskega-Ježka - 20.40 Modni utrinki - 20.45 A. Do- pes čuvaj, ameriški mladinski film - 12.45 Kaj otroci vedo o Bihaču - 13.15 Praznični šolski program - 14.15 TV dnevnik - 14.30 Pustolovščina -15.00 Dokumentarna oddaja - 15.45 Narodne pesmi - 16.15 Dokumentarni film iz NOB -16.45 Ovaduh, film - 18.05 Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 19.30 TV dnevnik -20.00 Do_ber večen Djelo Jusič - 20.55 Berlin-Alexan-derplatz - 21.55 Poročila SREDA, 1. 12. 8.35 TV v šoli: T V koledar. Od načrta do karte, Alžirija, Odmor, Muca Copatarica, Poročila, V osnovni šoli Ko-zala na Reki - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka. Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) - 17.35 Pbročila -17.40 Ciciban, dober dan: Papir - 17.55 Samo Katka, poljska otroška serija^ 18.25 Severno-primorski obzornik - 18.40 Srečanje tamburašev Slovenije - 19.10 Risanka -19.24 TV, in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Balada o Cablu Hoguu, ameriški film - 21.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Radost Evrope - 18.15 Aktualnosti - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Srečanja, kulturna oddaja - 20.30 Zagrebška panorama - 20.50 Moliere: Tar- BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE akustika kovinotehna^/ blin: Berlin-Alexandeiplatz, zahodnonemška nadaljevanka - 21.45 Porofila Oddajniki II. TV mreže: 12.40 Test - 12.55 Nogomet Jugoslavija : Madžarska - v odmoru Glasbena med igra -14.40 Mozaik oddaja za zdomce - 15.30 Narodne pesmi - 16.15 Dokumentarni film iz NOB - 16.35 Ovaduh, igrani film - 18.05 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada -20.50 Z. Hristič: Darinkino darilo, balet - 21.35 Sklada-telji-borci - 22.05 Poročila TV Zagreb I. program: 10.00 Poročila - 10.20 Makedonski otroški zbori - 10.50 Ne dam tega sonca v očeh . .. - 11.20 Chumps, nenavaden tuffe, predstava gledališča Bosanska Krajina iz Banja Luke TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Pbrofila - 17.45 Radost Evrope - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Sisak -18.45 Aktualnosti, oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik -20.00 Spet skupaj; Kornelije Kovač - 20.50 Resna glasba -21.35 TV dnevnik ČETRTEK, 2.12. 8.35 TV v šoli: T V koledar, Ribogojstvo, Vodna energija, Odmor, Pomagajmo Svalim pozimi, Poročila, Človekovo telo - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka, Združeni narodi, Kako naj ..., Risanka, Zgodba, Zadnje mi- BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE posoda kovinotehna nute - 17.00 Poročila - 17.05] Mladi virtuozi: Rog - 17.25 Zapisi za mlade: Janez Kuhar - 17.55 Mozaik kratkega filma: Orientacijski tek, švedski športni film - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Prijatelja -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 -21.10 Odsevi vzhajajočega sonca: Podedovana prihodnost, dokumentarna serija -21.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 T V dnevnik - 17.45 Trnjeva trdnjava -18.15 Znanost - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Življenje je množičen pojav TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Trnieva trdnjava - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Split -18.45 Humor Vojvodine -19.30 TV dnevnik - 20.00 Odsevi - politični magazin -21.05 Nasmehnite se, prosim - kviz - 21.50 TV dnevnik PETEK, 3. 12. 8.55 TV v šoli: T V koledar, Nemščina, Odmor, Muca Copatarica, Porofila, Hrvaški potopisci-M. Pejič: Potepanja - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Svet okoli nas, Mali program, Ri- sanka, Izobraževalna taža, Zadnje minute 12.05) - 17.20 Porofila - 17:25 Dvojčka, otroška serija TV Beograd - 17.55 Domači ansambli: Ansambel Slovenija - 18.25 Obzornik - 18.40 poznavanje naše naravne šfine: Biseri Brinščice -Za zdravo življenje, i ževalna serija -19.05 ka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 S Dessailly: Nove Tigrove brigade, francoska n&nnanka - 21.00 Modni utrinki - 21.05 Zrcalo tedna - 21.25 Nočm kino: Noč na obali, finski film - 22.45 Porofila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test -17.25 TV dnevni - 17.45 Plavica, otroška oddaja - 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Povečava, dokumentarna oddaja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Izbrani trenutek - 21.10 Nočni kino: Luther, ameriški film TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 1740 Pbrofila - 17.45 Plavica -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.4» Mladinski ekran - oddaja TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pastirji iz TuSet^e, gruzinska nadaljevank^ 21.10 Kultura srca - 22.40 TV dnevnik bača BAČA Tovarna volnenih izdelkov PODBRDO Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo zabeli Z NOVOLETNO RAZPRODAJO že od 25.11.1982 do 30.12.1982. Na razprodaji vam bomo nudili naše volnene tkanine in volnene tkanine s popustom ter volneno prejo. V tem času bo prodajalna odprta: — od ponedeljka do srede, in petek od 7.30 do 12.30 in od 15.00 do 18.000 - četrtek in sobota od 7.30 do 12.30 ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! NOVO V KINU Režiser Louis Malle, znan po filmih Viva Maria, Lacombe Lucien in Pretty baby,je za temo filma Atlantic City izbral to mesto zato, ker ga, kot sam pravi, »obseda s tvojo živostjo, predvsem pa s kontrastom med preteklostjo in sedanjostjo«. Prav ta kontrast v filmu predstavljata glavna junaka: ostareli mafijec (Burt Lancester), ki že dolgo živi v mestu, in dekle (Susan Sarandon), ki prihaja iz Las Vegasa z upanjem, da bo spremenila življenje in postala poklicna krupjejka. V Tokiu maskirani razbojniki, pripadniki verske sekte, pred nemočno policijo ropajo banke. Ko se vračajo z uspele akcije, jim skrivnostni motorist v belem vzame plen. Tako se začne ogorčen obračun med kriminalci in motoristom, ki se bori za pravico. Maskirani voznik je japonski pustolovski film. Oko za oko je še eden iz niza filmov znanega svetovnega k ar a te uit a Chucka Norrisa. Zgodba pripoveduje o policaju, nezadostnem zaradi neuspešnih prizadevanj policije ki išče morilce nje-J lega prijatelja in dekleta. Zapusti službo in ušče na las no pest. Sled fa pripelje do organizirane tolpe, ki razpečava mamila in celo do V, nivišiih političnih in poslovnih krogov. ...... J Junaki filma Limunov sladoled nadaljujejo s svojimi mladostnimi V»> Razseljena oseba, onuattepn^nosPt. V ponedeljek in torek bo v kinu Storž ič po ena predstava namenjena za predvajanje Cighčeve uspesnue. KINO KRANJ CENTER 26. novembra angl. barv. film NAPAD NA PLOSČADJENNIFER ob 16. in 20. uri 27. novembra angl. barv. film NAPAD NA PLOŠČAD JENNIFER ob 16., 18. in 20. uri, premiem amer. barv. filma ZOB ZA ZOB ob 22. uri 28. novembra slov. barv. mlad. film KEKCEVE UKANE ob 10. uri, angl. barv. film NAPAD NA PLOŠČA D JENNIFER ob 15., 17. in 19. uri. premiera jap. barv. filma MASKIRANI VOZNIK ob 21. uri 29. novembra jap. barv. film MASKIRANI VOZNIK ob 15., 17. in 19. uri, premiera umer. kanad barv. filma ATLANTIC CITY ob 21. uri 30. novembra jap. barv. film MASKIRANI VOZNIK ob 15.. 17. in 19. uri. predpremiem amer. barv. erot. filma VROČI ŽVEČILNIK ob 21 uri 1. decembra amer, barv. film ZOB ZA ZOB ob 16., 18. in 20. uri 2. decembra amer. barv. film ZOB ZA ZOB ob 16. uri, amer. barv. film ATLANTIC CITY ob 18. in 20. uri KRANJ STOR21C 26. novembra amer. barv. komedija ZMAGOVALEC VZAME VSE ob 16.. 18. in 20. uri 27. novembru nem. ban. en>t. film RESNIČNE ZGODBE II. del ob 16.. 18. m 20. un 28. novembra amer. barv. film METEOR ob 14. uri, finski barv. erot. film MILKA PO MENI TABU ob 16. uri, ital. barv. pust. film PRSTI IZ VELU RJA ob 18. uri 29. novembra ital. barv. film KO BRIN DAN ob 14.. 18. in 20. uri. slov. barv film RAZSELJENA OSEBA <>t> 16. uri ,10. novembra ital. barv. film KO BRIN DAN ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot film RESNIČNE ZOODBE II. del ob 16. un. slov. ban. film RAZSEMEA OSEBA ob 20. un 1. decembra ital. barv. film SKRIVNOST ZAPUŠČENE HISE ob 16.. 18. m 20. un 2. decembra amer. ban-, film PRlSl.A STA PONOČI ob 16., 18. in 20. uri TR2IC 27. novembni amer. barv. mlad. film P F TER IN NJEGOV ZMAJ ob 16. uri premiem jap ban . filma MASKIRANI VOZ "" 18 21). uri, premiem amer barv filma ATLANTIC CITYob22 un rvDB^r^™ "aL '"'" f,lm * * FARI t.a t /r/-„S.S ob 15. uri, nem. barv. erot komediju RESNIČNE ZGODBE 11 del ob '-V Premiera amer. barv fdma ZOB ZA ZOB ob 21. uri ,,?l"'"lemhm nI"> '»film DOLINA -V/,/ L ° '"'■ ""»•' barv. film ZOll ZA ZOB ol> 1/. 11, 1 y, uri „rigl. kun film NA PAD NA PLOČA D J ENNIFER obli uri ■ 10. novembra amer. barv. film ZOB ZA yi?,?ufl°"Hr-''"" /'/"' ELITA MOR1H h V ob 17. in 19. u n 1. decembra amer barv. film P RIS L A STA PO Nt )ČI ob 17.tn 19 u r, 2. decembru ital ban . film SKRIVNOST ZAPUŠČENE HISE ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 27. novembra amer. barv. film KING KONG JE POBEGNIL ob 16. uri, slov. barv. film RAZSELJENA OSEBA ob 18. in 20 un premiera amer. barv. erot. filma \ ROCI ŽVEČILNI K ob 22. un 28. novembra amer. ban\ mlad. film PETER IN NJEGOV ZMAJ ob 15. un. slov. barv. fUm RAZSELJENA OSEBA ob 17. in 19. uri, premiem emer. kanad. barv. filma ATLA NTIC CITY ob 2 L uri 29. novembra slov. barv. film KEKČEVE UKANE ob 15. uri, amer. ban', film METEOR ob 17. in 19. uri, angl. barv. film NAPAD NA PLOŠČAD JENNIFER ob 21. uri 30. novembra ital. barv. film SAFARl EXPRESS ob 15. uri, angl. barv. film NAPAD NA PLOŠČAD JENNIFER ob 17. in 19. uri 1. decembra amer. barv. film ATLANTIC CITY ob 18. in 20. uri 2. decembru Migi. barv. film NAPAD NA PLOŠČAD JENNIFER ob 18. in 20. uri DUPLICA 27. novembra premiera ttal. ban', filma KO BRIN DA N ob 20. u n 28. novembra slov. bare. mlad. film KEKČEVE UKANE ob 15. uri,amer. ban. krim. film ELITA MORILCEV ob 17. in 19. u/i 1. decembra jap barv. film MASKIRANI VOZNIK ob 20. un 2. decembra nem. barv. entt. film RF^iNIČ NE ZGODBE II. del ob 20. uri KOMENDA 26. novembra slov. barv. film RAZSELIE-NA OSEBA ob 19. uri 27. novembni amer. barv. film L Lil A MORILCEV ob 19. uri 29. ruM'embra angl barv. film NAPAD NA PlAjSČA D J EN NI FER <>/> 17. un RADOVLJICA 26. novembni amer. barv. film KAZNILNICA ob 20. uri 27. novembni amer. barv. film KAZNIL-NICA ob 18. un. Šved ban . film MISTER MONTENEGRO ob 20. u rt 28. novembru nem. barv film POČ ITN K h V GRČIJI ob 18. uri, jugosl. barv. film PIK NIK V TOPOL I ob 20. u n 29. novembra <5ved barv. film MISTER MONTENEGRO ob 18. uri. nem barv. film POČITNICE V GRČIJI ob 20. uri 30. novembni amer. bori film V DESNO RAME ob 18. uri, fugosl barv. film NEKA DRlIGA ŽENA ob 20 un 1. decembru /ugosl. barv. film PIKNIK V TOPOLI ob 20 uri 2. decembru ital. bon\ film TAJNA AKCIJA ob 20. un BLED 26. novembni angl. barv. krim. film MC VIKAR ob 20. ur, 27. novembni angl. barv. film PRISEGA MAŠČEVALCA ob 18. uri, ital. barv. film i.A CIKALA ob 20 un 28. novembra ongl. ban krim. film MC VIKAH «./. 1H. un. ital. barv. film TEMPERA MENTNA ROZI ob 20. u n zu. novembra jugosl. ban\ film XFk a DRUGA ŽENA ob 18 uri, amer. ban KAZNILNICA ob 26. u ri 30. novembra i ved. barv. film V//v TFR MONTENEGRO ob 18. uri, nem. bari rV» POČITNICE V GRČIJI ob 20. uri 1. decembra Šved. barv. film VIFiTrB MONTENEGRO ob 20. uri 2. decembra jugosl. barv. film PIKNIK V TOPOLI ob 20. uri BOHINJ-BOH. BISTRICA 26. novembra ital. ban>. film LA CIKALA ob 20. uri 27. novembra ital. barv. film TE\fPK»4 MENTNA ROZI ob 20. u ri ' 28. novembra angl ban;, film PRISEI4 MASČE VAL CA ob 18. in 20. uri 29. noivmbra jugosl. barv. film PIKNIK V TOPOLI ob 18. in 20. u ri 30. novembra amer. barv. film A'JZvr I NIC A ob 20. uri ~ 2. decembra nem. barv. film POClT\ICE V GRČIJI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 26. novembra amer. ban\ film OCTA GON ob 18. in 20. uri 27. in 28. novembra ilaL erot. fibn RAJ Z,-K KAMION AR JE ob 18.in 20. uri 29. novembra jugosl. ban>. film BANVVtČ STRAHINJA ob 18. in 20.uri 30. novembra in 1. decembra jugosl ban film V A RIO L A VERA ob 18. in 20. un 2. decembra nem. barv. film MLADI TIGRI IZ HONG KONGA ob 20. un ŽELEZNIKI OBZORJE 26. novembra jugosl. ban\ film BANOMČ STRAHINJA ob 18. uri, ital. ban. film RaJ ZA Ks\ MIO NAR JE ob 20. uri 27. novembra franc. dmma PRIPRAVITE ROBČKE ob 20. uri 28. novembra amer. ban\ fum OCTAGO.\ ob 18. in 20. uri I. decembra amer. dmma PLAVA L.AGU NA ob 20. uri POLJANE 26 novembra franc. dmma PRIPRA VITE ROBČKE ob 20. uri p, sva i a 28 novembra amer. dmma.PLA\A LAGUNA ob 17. uri \f 1 aDI W novembra nem. knm.fUm muaui TIGRI IZ HONG KONGA ob 20. ur, KRANJSKA GORA 27 novembra honftk. barv. f,lm SEPRE MENI ob 20. uri ™]Zmbra amer. film ČLOVEK IZ SAN FERNANDA ob 19.30un 28. novembni hongk. ban, f, m R. MAGIJIVl IZ PEKLA ob 19.30un Kino sporedu za Jesenice nismo pravom no prejeli. PETEK, 26. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN G ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata in starega očeta Stanislava Markuna se aihvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni krajanom Cirč in njihovim cerkvenim pevcem, g. župniku za govor in pogrebni obred, organizaciji ZB Planina za venec in poslovilne besede, sindikalni organizaciji TOZD »Jelen« in vsem sodelavcem Planike za cvetje in izrečeno sožalje. Lepa hvala pevcem in govorniku Društva upokojencev Kranj ter šenčurskim pevcem za prelepe žalostinke. 1 ' VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ, ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Anica, hči Anica ter sinova Blaž in Slavko z družinami Kranj, 22. novembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega strica FRANCETA PRESETNIKA upokojenega župnika na Bregu ob Savi se iskreno zahvaljujemo dr. Ivanki Stenšak ter vsem ostalim ki ste mu kakorkoli dobrega storili v življenju in bolezni, počastili njegov spomin z udeležbo pri slovesu na Bregu ali pri pogrebu na Ježici pri Ljubljani NEČAKINJA MICI IN DRUGO SORODSTVO Breg, Ljubljana, 26. novembra 1982 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata Franca Vilfana Boštjanovega a ta se iskrerfo zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja in vsem ^tistim, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu Zabnica, organizaciji ZB NOV Zabnica pripadnikom JLA, vsem sodelavcem MZS Kranj, LTH Skofja Loka, Iskra TEA Kranj in ABC Loka - Škofia' Loka, pevcem, govornikom za presunljive besede ob odprtem grobu kakor tudi g. župniku za lep pogrebni VSI NJEGOVI Dorfarje, Šut na, Kranj, Gorenja vas, 21. novembra 1982 Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da je umrla ANICA POVŠE medicinska sestra v pokoju Vestno in požrtvovalno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, atija, brata, starega ata, bratranca in strica IVANA KUMMRA ...... roj. 1920 ahvaliniemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem DO Scena Ljubljana nO K^beSka - TOZD števci, DO Kokra - Globus, DO Sava - TOZD DP+SD, Gorenjski tisk tYT7D Dodelava 1 a razredu MSC, g. župniku za opravljen obred, pevcem za žalostinke in -vsem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrazili sozalje in ga pospremili na zadnji poti. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Vera, hčerke Maja, Veri, Nataša, Ivi z družino ter drugo sorodstvo Kranj, 22. novembra 1982 Tiho smo se poslovili od ljubljene NADE FARČNIK Mož Jože, Babi in Sandi, Borut z družino, sestre in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata, strica, deda in pradeda MATEVŽA TAVČARJA se h /aliuiemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so darovali cvetje in — najlepše zan\dlJ L]{ poti Posebna zahvala delovnim organizacijam Alpetour - TOZD Potni-ga PosPre^^n7D Gostinstvo Kranj, DO Promet - Skupne službe, trgovskemu podjetju Kokra -ški promet, 1 " i/aciji ZB Stara Loka — Podlubmk, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz TOZD E"g^'°apete žalostinke, ter g. dekanu za'pogrebni obred in izrečene tolažilne besede. VSEM IN VSAKOMUR ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Ančka, sinova Stane, Franci, hčerki Ančka in Marinka z družinami, sestra Ivanka z družino, vnuki in pravnuki Križna gora, Britof, Besnica, Virlog, 22. novembra 1982 ŽALUJOČI: žena igg Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan in noč, povsod si : nami ti nav:oč 'V SPOMIN V soboto. 27. novembra, mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš najdražji mož, očka in stari ata STANE KIMOVEC Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob in prinašate cvetje, iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Marija, hčerki Marinka z možem in Vera s sinom Damjanom Kranj, 27. novembra 1982 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA ČEBAŠKA .,;nll,lipmo vsem sosedom za nesebično pomoč, vsem prijateljem in znancem za podarjeno se iskreno zahvaljuje« velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Za- cvetje in ^^^^ ^ilLdus!-- TOZD Plemenitiln,ca »n TOZD DSSS, Iskre TOZD Meril-hv2lo smo dolžni soaeia Potniškj et in SOZD-a Integral TOZD Tovorni promet za darovano ne naprave, Alpetoura na zahvaIa dr Veternikovi za lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni, cvetje in denarno pomoč tovarjšema Janezu Moharju in Tonetu Smrekarju za poslovilne besede ob ISRreodprtem grobi častiti duhovščini zu pogrebni obred in pevcem bratov Zupan za žalostinke. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Janez /. družino in Jože. hčerki Irma z družino in Vera z možem, sestre in drugo sorodstvo Strahinj, Olševek, Naklo, 20. novembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata FRANCA AVGUŠTINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času bolezni lajšali bolečine in vsem, ki ste v času slovesa čutili z nami in nam pomagali. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti ter se mu poklonili ob odprtem grobu z besedami slovesa. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI G LAS 18. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 26. NOVEMBRA 1982 Iskra a o) kqxq VSE KAR ZNAM,NAPRAVIM SAM SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE:' Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 29. november — dan republike. Vsem delovnim ljudem občine Radovljica čestitamo za dan republike 29. november SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Delovnim ljudem in občanom čestitamo za 29. november -praznik republike • Skupščina občine Radovljica • Samoupravne interesne skupnosti • Občinska konferenca ZKS Radovljica • Občinska konferenca SZDL Radovljica • Občinski svet zveze sindikatov Radovljica • Občinska konferenca ZSMS Radovljica • ZZB NOV Radovljica • Občinska konferenca ZRVS Radovljica čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za DAN REPUBLIKE * ISKRA ELEKTRIČNO ORODJE-' Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem in občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike — 29. november trgovine s pohištvom lesnima* KRANJ Titov trg 5 Primskovo JESENICE Skladiščna 5 ——_ PETEK, 26. NOVEMBRA 1982 PRAZNIČNE ČESTITKE 19. STRAN O LAS alpina. ŽIRI Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november HONOKB4NJ r\ KINOPODJETJE - •> KRANJ z enotami v Kranju, Tržiču, Kamniku, Jesenicah, Dupljici, Cesnjici v Bohinju in Komendi čestita ,,svojim kino obiskovalcem in občanom Gorenjske za dan republike — 29. november. Gostilna Lovec GORIČE, tel. 57-033 čestitamo za dan republike Sprejemamo rezervacije za zaključne družbe in silvestrovanje. Priporočamo se za obisk. Delavci DO ISKRA TELEMATIKA, Kranj, v katero so združene TOZD AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE KRANJ TOZD TELEFONSKI ELEMENTI IN APARATI KRANJ TOZD TELEFONSKE ENOTE BLEJSKA DOBRAVA TOZD MONTAŽNO SERVISNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KRANJ DELOVNA SKUPNOST KOMERCIALA KRANJ in DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA KRANJ čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za 29. november — dan republike OZ ZORA Domžale KISARNA STRNIŠA ANDREJ KRANJ, Tekstilna 16 čestita cenjenim • potrošnikom za praznik republike - 29. november Iskra Telematika KRANJ Ga krznarstvo vranovc Kranj, Jenkova 4 Mudim vam kvalitetno in hitro izdelavo vseh krznenih izdelkov, 'udi predelujem in popravljam. CENJENIM STRANKAM ). nF, OVNIM LJUDEM ČE.STITAM ZA DAN REPUBLIKE ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER Skupščina občine Škofja Loka in občinske družbeno politične organizacije ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Delavci Iskre Klbernetika čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike — 29. november Občanom, Gorenjske čestitamo za dan republike - 29. november Trgovska in gostinska DO ŽIVILA -CENTRAL KRANJ Gozdno gospodarstvo Kranj s TOZD GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR, TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ IN DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNIH SLUŽB KRANJ. čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike - 29. november saoa urara Komunalno, obrtno in gradbeno * podjetje Kranj z n. sol. o. - TOZD KOMUNALA, KRANJ - b. o. - TOZD OBRAT KRANJ, - b. o. - TOZD GRADNJE, KRANJ - b. o. - ]rSAMOU^AVN^.HNOlVNAbSKU..NOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ t Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike ____ > P G KO zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj čestita vsem občanom, zavarovancem in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november O LAS 20. STRAN_____praznične čestjjke PETEK, 26. NOVEMBRA 19*2 Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. november. Priporočamo se s trgovskimi, hotelskimi in gostinskimi uslugami. TOZD VELEPRODAJA TOZD VINO TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO - ŽIVILA TOZD GOSTINSTVO - CENTRAL TOZD ZELENICA TRŽIČ TOZD PLANINKA KAMNIK DELOVNA SKUPNOST SKUPNE S Delovna organizacija Sava Kranj, industrija gumenih, usnjenih in kemičnih izdelkov, se uvršča med največje jugoslovanske delovne organizacije v gumarski panogi. V obratih avtopnevmatike, gumeno-tehničnih izdelkov, pnevmatike za dvokolesa in mopede, lepil in kemičnih izdelkov, umetnega usnja, gum -ranega tekstila, pušk in orodij naredimo okrog 30% tovrstnih izdefkcv vse jugoslovanske industrije. Za razvijanje novih izdelkov in uvajanje v proizvodnjo imamo svoj Raz-vojno-tehnološki inštitut, v katerem so naši strokovnjaki razvili vrsto novih izdelkov. Izdelujemo jih v najsodobnejši tehnologiji in na moderni strojih. Naših izdelkov ne poznajo samo potrošniki Slovenije, poznani so tuci v vseh drugih republikah in pokrajinah. Velik del naših izdelkov tudi izvozimo: več kot tretjino izdelkov prodajamo skoraj v vseh državah Evrope pa tudi v Ameriki, Aziji in Afriki. Vsem občanom čestitamo za praznik republike. PETEK, 26. NOVEMBRA 1982 NOVOLETNI POPUST za stavbno pohištvo . od 10. novembra 1982 do 15. januarja 1983 za kupljene izdelke nad 1.000,00 din - za vezana okna JELOBOR 10% — za ostalo stavbno pohištvo (termoton okna s termoizolacijskim steklom, polkna, rolo-omarice, notranja vrata, podboje, vhodna in aaražna vrata, ter stenske in stropne obloge "6% za kupljene izdelke v skupni vrednosti 200 000,00 din in več, priznamo del transportnih stroškov vam nudi JELOVICA lesna industrija Škofja Loka kličite nas (064/61-361) ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini v Škofji Loki, Kidričeva 58 V Kokri je za praznične dni v prodaji bogata izbira: ■n "VELEBLAGOVNICA KRANJ vseh vrst igrač in opreme za zimski šport v veleblagovnici GLOBUS Kranj modne konfekcije v veleblagovnici GLOBUS in blagovnici TINA Kranj ISKRENE ČESTITKE DAN REPUBLIKE-29. NOVEMBER Vi « 11 bodo vse naše trgovine odprte od 7.—17. ure. •soboto, &>■ M alples indu strija pohištva Železniki .. ■ -' mmfg prm^H mm mm • m POHIŠTVO ALPLES JE IZDELANO PO ŽELJAH IN POTREBAH POTROŠNIKOV sistemsko pohištvo DRAVA Sestavljivi programi pohištva LJUBLJANA rustik, TRIGLAV moderni in masivni ter DRAVA uganda so večnamenski, saj je z njimi mogoče opremiti dnevne sobe, spalnice, samske, mladinske, otroške sobe ter predsobe. Pohištvo si lahko ogledate v našem salonu v Železnikih, ki je odprt vsak dan od 8.—19. ure in ob sobotah od 8.—14. ure. Ob nakupu vam nudimo kredit, možnost predelav standardnih elementov pohištva ter nasvete arhitekta. v Ze ob naročilu se dogovorimo o datumu dostave in montaže na vašem domu. Pri izbiri pohištva zaupajte ALPLESU! alples ' industrija pohištva GORENJSKA PREDILNICA, n.sol.o. ŠKOFJA LOKA Kidričeva 75 objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA PREVIJALNIH STROJEV v TOZD Predilnica Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — poklicna kovinarska šola — finomehanik in 1 do 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roku za sprejemanje prijav. AVTO MOTO DRUŠTVO PODNART objavlja javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1977, za izklicno ceno 8.000 din Licitacija bo v soboto, 27 novembra 1982 ob 9. uri pred domom AMD Podnart. Kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene se vplača pred začetkom prodaje. Kupec plača prometni davek. MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE RADOVLJICA razpisujejo dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - RAVNATELJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo muzejske stroke, — da ima 5 let delovnih izkušenj s področja muzejskih strok, — da je moralno-politično neoporečen, — da izpolnuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske IHilitike v občini Radov-jica. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako «za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Muzeji radovljiške občine, Linhartov trg 1, Radovljica. G LAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 26. NOVEMBRA 1»2 ZAHVAIA V 27. letu starosti je /.a v s-. le.j odšel od nas naš ljubi mož, očka, sin, brat in stric JOŽA JENKO Srčna hvala vsem, ki so sočustovovali z nami, nam izrazili sožalja, podarili veliko prelepega cvetja in ga tako številno pospremili na zadnji poti, s čimer ste dokazali iskrenost izrečenih besed, dali priznanje njegovemu delu, ter nam hkrati skušali olajšati neizmerno bolečino. Toplo se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom Jcime, bivšim sosedom iz Predoselj, kolektivu Alpetour — obrat Mehanična delavnica Labore, kolektivu Jelovica — obrat Kranj. Zahvala tudi bivšemu sodelavcu za poslovilne besede in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Posebna hvala pevskemu zboru Vigred iz Predoselj za občuteno zapete žalostinke * ŽALUJOČI: Žena Olga, hčerka Klavdija, mama, oče, brata Janez in Mirko, sestra Marija z družino in drugo sorodstvo MALI telefon 27-960 OGLASI ZAHVAIJV Ob tako nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata ALBINA ZUPANČIČA se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam na kakršenkoli način izkazali pozornost, ljubezen in pomoč, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za cvetje in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Iskre TOZD Števci, sindikalni in partijski organizaciji, krajevni skupnosti Planina ter sosedom za vence in pomoč; prav tako se zahvaljujemo stražiškim pevcem za lepe žalostinke, godbi na pihala iz Kranja in govornikoma za čuteče besede. Neutolažljivi: žena, otroka, bratje, sestre in drugo sorodstvo Prezgodaj nas je zapustil naš FRANČEK ROGELJ Pokopali ga bomo v družinskem krogu. Magda, Živa, Tomaž Kranj, 24. novembra 1982 Sredi ustvarjalnega dela nas je zapustil FRANC ROGELJ predsednik Skupščine gorenjskih občin aktiven družbenopolitični delavec Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu Skupščina in družbenopolitične organizacije občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič Skupščina Gorenjske in družbenopolitične organizacije Gorenjske Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodani dve TELICI simentalki, stari 9 tednov in 5 mesecev, za pleme. Sp. Bitnje 1 11799 Prodam trainožarečo PEČ kiippers-busch, 80-litrski električni BOJLER in rabljen KAVČ. Blaž Gašperšič, Pot na Jošta 34, Kranj 11960 Prodam Si VALNI STROJ singer v omarici. Voglje 40, Šenčur 11961 Rdečo POROČNO OBLEKO s klobukom št. 38 prodam za 3.500 din. Čebulj, Moša Pijade 15, Kranj 11962 Prodam žensko JAKNO (ovca), številka: 36-38, moško dolgo JAKNO (usnje-krzno) in krznen PLAŠČ, vse dobro ohranjeno. Telefon 26-998 11963 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR Eanorama 73. Ivan Kržišnik, Savska lo-a 9 Kranj 11964 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. La-hovče 67 11965 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO ter leseno STAJICO. Janez Jarc, Okroglo 20 11966 Prodam 4 dobro ohranjene »TRAVER-ZE« dolžine 6 1/2 m. Čirče 23, Kranj 11967 Prodam drobni KROMPIR in semenski KROMPIR igor. Luže 17, Šenčur 11968 Prodam suhe smrekove PLOHE (50) ali zamenjam za borove. Ovsiše 21, Podnart, tel. 70-437 11969 Prodam 900 kosov betonskih ZIDAKOV 30 x 20 x 40, 550 kosov betonskih ZIDAKOV 20 X 20X 40 in 120 kv. m montažne PLOŠČE. Naslov v oglasnem oddelku _ .H970 Prodam otroško POSTELJICO in ZIBELKO. Vrabl, Golnik 55 11971 Prodam 500 kg JABOLK za mošt. Podreča 11, Mavčiče 11972 Prodam stroj ene zimske ZAJČJE KOŽE sive barve. Telefon 28-516 11973 Prodam termoakumulacijsko PEC 4 kW. Miro Mlakar, Velesovo 34, Cerklje 11974 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO iz Italije št. 38. Informacije po tel. 47-280 J 11975 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Delavska 3, Kranj, Stražišče 11976 Prodam 1 leto staro TELICO simen-talko. Naslov v oglasnem oddelku 11977 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje topaz. Ogled po 17. uri. Velikanje, Koroška c. 51, Kranj 11978 Prodam HLADILNIK gorenje. Rozali-ja Groznik, Šor lijeva 9 11979 Prodam 8 tednov starega BIKCA. Ste-fetova 1, Šenčur 11980 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje senzomatik, cena 42.200. Danilo Dolfar, C. 1. maja 67, Kranj 11981 Prodam ROLETE: dve velikosti 220X xl40, eno velikosti 140x140, po stari ceni, za okna jelovica. Ziganja vas 31, TVžič 11982 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Hudovernik, Sp. Laze 10, Gorje 11983 Prodam dve OVCI. Andrej Meglič, Slap št. 25, Tržič 11984 Prodam ŠTEDILNIK goran na trda eoriva. Ludvik Košir, Kranj, Partizanska c. 2 . H985 Poceni prodam globok otroški VOZIČEK in opremljeno ZIBELKO. Kalan, tel. 60-446 popoldan 11986 Prodam lepe zimske dekliške PLAŠČE in JAKNE št. 38 do 40. Telefon 77-322 -Bled H987 Prodam ali zamenjam za DRVA dve lončeni PEČI. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Mayer, C. JLA8/I., Tržič 11988 Oddam PSA nemškega ovčarja brez rodovnika dobrega čuvaja ter prodam trainožarečo PEČ ktlppersbusch. Zupan, C. JLA 26, Tržič 11989 PEČ za kopalnico ter sobno lutzovo PEČ (na drva) prodam. Tel. 061-70-211 Prodam bele italijanske PLOŠČICE in LIKALNI STROJ. Marija Vreček, Šenčur, Delavska 2 H991 Prodam STROJ za struženje parketa, ladijskih in drugih podov. Anton Rebolj, Tavčarjeva 3, Jesenice, tel. 82-969 11992 PSIČKA, starega 2 meseca, oddam za majhno odškodnino. Telefon 26-709 (Kranj) , , Prodam KRAVO dobro mlekarico, ki bo januarja teletila. Ljubljanska 22, Radovljica 119,M Prodam globok otroški VOZIČEK in ZIBELKO. Marjeta Pegam, Selca 82 11995 Poceni prodam nova GUMI VOZA 12 in 14-colska ter mlado KRAVO z mlekom. Cilka Dornik, Podhom 19, Zg. Gorje 11996 Prodam leto dni starega PSA - volčja-ka, čuvaja, GORILNIK za centralno ko-lomat 2, dve GUMI 650X 16 za gumi voz ali tovornjak. Majda Hafner, Seljakovo naselje 33, Kranj, Stražišče 11997 Prodam 800 kg drobnega KROMPIRJA Franc Poljanec, Sp. Senica 12, Medvode 11998 Prodam enobrazdni PLUG za manjši traktor. Rakovec, Dolenja vas 30, Selca 12065 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Telefon 064-61-153 12066 delikatesa KRANJ ODPRTA V DECEMBRU TUDI OB SOBOTAH POPOLDNE Prodam 350 kosov novomeške OFEKZ grafitno sive in 3 vreče gipsnega LEPIL*, po 35 kg. Golob, Suha 24, Skofja Lc» mm Prodam DESKE, PUNTE in BANK: NE. Letence 1 Prodam približno 16 kv. m talnih PLOŠČIC (15x15) po 11 dobro ohranjeno PEČ hitz, za 2.300 Telefon 064-22-233 Po izbiri prodam PRAŠIČA Srednja vas 52, Šenčur Prodam otroški KOMPLET ZA SMRČANJE in dekliSki zimski PLASC etv« za 11 let. Telefon 21-036 Prodam dve trajnožareči PECI kar persbusch. Telefon 28-187 Ugodno prodam pred sobno OMARC ŠTEDILNIK kttppersbusch in šse x80 W, serija A 7, črne barve. Tel. popoldan po 15. uri Prodam 14 dni starega TELETA -bikca, za rejo. Visoko 31, Šenčur Prodam novo JAKNO (zaječi, barve. Informacije po tel. 24-009 — Kres Prodam 100 kg težkega PRAŠIČ*. Kokrški log 10, Kranj Prodam mesnatega PRAŠI C A Mlaka 21, Kranj i^gf Prodam SVINJO za zakol ali m«nm= za brejo. TVboje 31, Kranj Prodam »POLPANCARJE« ISKUPIM »PANCARJE« št. 40. Nask • oglasnem oddelku Poceni prodam razno POHIŠT^ FVančiška Zupan, Pangeršica 3, Gcki MONTIRAM VEZI NA Čl V 24 URAH IN OKvm JAM SLIKE TER GOBEII NE, NAJKASNEJE V Kvrv TEDNU. Delovne ure popoldan. KOZJEK ANTON, RTrp. 17, KRANJ, tel.: 27-974; Prodam jedilni FIŽOL. Glinje ' T kije _ t^M Poceni prodam desni ŠTEDp VIK f renje na trdo gorivo, s pečico Kr žuh, Reševa 2/B, Kranj, tel 26-6 4 Ugodno prodam skoraj nov raiseči* KAVČ. Bernik, C. l.maja 63. Kraj" Prodam MOTOR, 7.50 KW, 36 salonitnih SLEMENJAKOV in 45 ka* kikinda SLEMENJAKOV, vsiT oc« Prane Sodja, Jereka 12, Bohinjska Ssr ca iJfl? Prodam električni ŠIVALNI STS-" slavica 555. v omarici ali kovčki * 13.000 din. Informacije po telefonu po 19. uri Prodam črno KRAVO, po prvem tu. Dobrin, Trstenik 10, Golnik Poceni prodam različen MATERI*-za vodovod in centralno; prodam komplet SPALNICO. OpreSnikova -Kranj, tel. 26-409 Prodam 3 PRAŠIČE, težke 120 * 130kg.Goriče 7 Prodam suha DRVA. Dvorje lV kije ^ Prodam brejo KRAVO. Šenturšia «vvs 9, Cerklje OB* Prodam 4 tedne starega BIKCA al: 75 LIČKO. Sp. Brnik 38, Cerklje Prodam 7 tednov stare PUJSKE- N -turška gora 12. Cerklje 130* Prodam 150 kg težkega PRA&& Dvoije 56, Cerklje Prodam KRAVO s teličkom ali nt* njam za jalovo. Lahovče 17, Cerklje LžV Prodam 5 mesecev brejo KRAVO >* men talko. Bobnar Franc, (kolar^ CV kije 78 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA » KRAVO s teletom. Zalog 34, Prodam KUHALNIK na dve PLC-in s pečico. Naslov v oglasnem oddefc 12U*? Prodam 10-litrski BOJLER, še v gan? cijLHrastje 12, tel. 21-815 tftJj Prodam keramično kamm PBl f STARTER za renault & Smledniška Kranj-Čirče Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju ALOJZ KRALJ roj. 1921 Od njega smo se poslovili v sredo, 24 novembra 1982, ob 15. uri na pokopališču v Bitnjah. Sindikalna organizacij« SAVAKra^ PETEK, 26. NOVEMBRA 1982 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 23. STRAN G i Prodam polovico mlade, težje KRAVE za v skrinjo, po dogovoru tudi celo. Naslov v oglasnem oddelku 12103 ** ' - prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 in trajnožarečo PEČ kuppers-dnja vas 39, Šenčur 12104 skoraj nov ŠIVALNI STROJ . Telefon 064-60-830 12105 „ 2 kub. m PLOHOV 5 cm, in DES 3 cm in 5 sodov presejane Podpulferca 2, Škofja Loka 12106 8 tednov stare PUJSKE Pin-i 9, Selca 12107 Prodam SVINJO za zakol, težko 2SXJkz Stanonik, Vincarje 26, Skofja tok* 12108 Prodam več MINI BILJARDOV in popravljam kontaktne ključavnice za zastavo 101. Telefon 064-61-809 popoldan 12109 Dva bikca, stara 6 tednov, prodam ali menjam za prašiča. Mlado jalovo KRAVO prodam ali menjam za plemensko. Moćnik, Medvode na Klancu 12110 Prodam hrastova in bukova DRVA. Ktemenfič, Stara Oselica 37, Gorenja vas nadŠkofio Loko 12111 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva m razne dele za ZASTAVO 750. Vinčič, Mestni trg 9, Skofja Loka 12112 Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, brez bojler j a »STADLER«, 35.000 ccaL Janez Pungeršek, Kranj, Pot na ioki 7 12113 Ucodno prodam KAVČ, zakonski POSTELJI in trodelno OMARO. Tel. 21425 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Telefon 25-215 12115 Prodam barvni TELEVIZOR na da- 3,5 SM' P ftodam KOBILO srednjih let. Zgoša 'K Beeunje 12117 Prodan dve KRAVI, dobri mlekarici eno b teletom eno po teletu. Ljubno^J Prodam PRAŠIČA za zakol. Struževo II Kranj ^ 12119 Prodam novo PEČ za etažno centralno opevanje EMO 20 in rabljen 80-htrsk, BOJLER. Šenčur, Pajerjeva 8, tel. 41-047 Prodam RISANO DESKO, AO format Joeif, Delavska 49, Kranj 12121 Vodarn TELICO simentalko brejo t mesecev. Ivana Drekonja, Nemški m. 12v Bohiniu Prodam PRAŠIČE za zakol. Luže^l9, ^PRAŠIČKE, težke po 30 kg in enega lSOkft ter OVES za krmo, pro-kmfvi ian Hrafe 5, Smlednik 12124 ft^To^Sko POSTELJICO z jogi-rn in odejo. Kem, Kranj, Janeza Puh^- nov prenosni črnobel TELE-V&t^Tke^hUips. Komat, LevjU- ( . i nO 031 LZltB Obodom POMIVALNI STROJ naonk Telefon 77-040 zv«£er . \ tv^o« 9 kv m suhih macesnovnih I PLOHOV in PRAŠIČA za zakol. Polica J '^^odam malo rabljene .PAN "CARJE* št 40 in otro^o zimsko JAKNO 02-14 let). Telefon 24-635 1213U ^vn'edetio Grosova 25, Kranj - Kokn- \odam 5-delno OMARO za v spalni«. Telefon 27-623 GOSTILNA »VIGRED« Gorenja vas - Reteče, Škofja Loka Čestita delovnim ljudem ob dnevu republike in se priporoča za obisk. Lokal bo odprt tudi med prazniki. ^sKUPIM Kupim 400 kg »emenskeg. KROMPI^ JA jgor 2 dostavo na dom. Ribno 27, Biea Kupim tobijevo PEC ali ŠTEDILNIK T»Tmkzovalno SKRINJ ^•^»A^O.e.eLr Kupon VOUMUJ^rt Naslov v oglas-aotorjem »fligl pumpo«. J2133 nem oddelku nR'SALKE št. 38. Tele-Kupkm Ženske DRSALA fon 26-564 ^ *„ Hobro ohranjene Ka^ raMiene Se dobro okovjen, otroAe SMUČI (ldU Telefon 47-211 v soboto in nedellJz°agteklje_ Kupim dve rabljen^ dvakrat z j a: OKNI, ^Tfv odasnem oddel-tacfi 140X140. Naslov v oglasnem ^^ ^.„.tocifl KOTEL, 50-litrski, pre-2GANJARSKI KOift g remaj- t^ irsilte nfnSuP večjega, zato aen, in že misnih »= interesentu na ga 'ponudite resnemu interesen 5*lav: Igor Smid, Jesenov ^^ Železniki rfT O OMARICO (1 m). Kupim visečo BELU uwwa ^"Sn nodajalno napravo za fre-MIZARSKO poaaj« k gljite na zer, kupim. V Domače v a 61, saslov. Janez Stanom*, ^ l2l39 g^^^s VOZILA s jv , RMW 1602, letnik 1973, regi-?5 9 1983,v celoti obnovljen, 'tnran do lo. 130 ' v račun vza- oranžne barve, cena^SM V ^ siwn manjši avto. Cesnjica /, ^^ R-4, letnik 1974, vozen registiriran do saja 1983, prodam za 35 SMIntormac^ je* TrSkan Planina 36, tel. 26-306 l^uuz 'C%odno' prodam BMW 2002 z obnov- : 'karoserijo, reg^an do 3. U »5, Mavčiče EKSPRES OPTIKA KRANJ, Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očjil z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept tn brez njega. Cenjenim strankam in občanom Gorenjske iskreno čestita za praznik republike — 29. november Prodam 4 GUME michelin ZX 175x 13, nove. s platišči za mercedes 200. Markič, Janeza Puharja 2, Kranj 12004 Prodam skoraj cel MOTOR za mercedes 190 diesel. Telefon 50-047 12005 Prodam ŠKODO 120 L, staro 4 leta. Kranj, Jezerska c. 138 12006 Prodam nove GUME 165x13 in 170x X 70X13 za flat 126-P. Šenčur, Zupanova 1 12007 Prodam ZASTAVO 750 lux. letnik 1976, registrirano do maja, cena 43.000 din. Ogled vsak dan. Kolarič, C. JLA 11/A, Kranj, pri Vrtnariji 12008 Prodam R-4, letnik 1978, prevoženih 43.000 km. Sp. Besnica 139, Zg. Besni ca 12009 Kupim GOLF diesel. Plačam v gotovini Naslov v oglasnem oddelku 12010 AMI 8, neregistriran in nevozen, prodam celega ali po delih; Sp. Brnik 52 12011 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1980. Informacije po tel. 74-936 popoldan 12012 Ugodno prodam SIMCO 1000, letnik 1969 in automatic 3 M letnik 1981. Dtjb-nikar,Gmajnica 30/D, Komenda 12013 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Mrgole, Struževo 10/A, tel 28-759 12014 Prodam GOLFA starega 8 mesecev, Ul. Lojzeta Hrovata 6, stanovanje 4, Planina - Kranj 12015 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, za dele. Ogled v soboto od 7.30 do 15. ure. Sr. vas 73, Šenčur 12016 Prodam registrirano ALFO ROMEO 1600 celo ali po delih (ugodno). Informacije po tel. 27-452 12017 LADO L, 1976, 62.000 km, registrirano do 15. 9. 1983, prodam. Erznožnik, Kranj, Planina 18, tel. 28-956 12018 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Bukovec, Britof 179, Kranj 12019 Prodam GOLFA letnik 1978. Virmaše št. 34, Skofja Loka 12020 Prodam R-4 TS special, letnik 1977, prevoženih 56.000 km. Telefon 74-719 12021 WARTBURG turist, letnik 1980, prevoženih 25.000 km, prodam. Tel. 74-253 ali Ankerst, Savska 13, Lesce 12022 Prodam VLAČILEC fiat 682, 18 ton, ]85 KM, kason 10 m. Telefon 40-081 - 12023 Prodam dele za ZASTAVO 101, prednjo in zadnjo premo, hladilnik, starter, menjalnik in delno tudi stroj. Marko Bijelič, Pot na Zali rovt 2, Tržič 12024 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, celo ali po delih. Tomšič, Hlebce 28, Lesce 12025 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Peternel, Predoslje 85/B, Kranj 12026 Prodam ZASTAVO 101, motor 15.000 km, cena 2 SM. Pintar, Martinj vrh 28, Železniki 12027 Prodam ZASTAVO 750, leto izdelave 1976, prva registracija leta 1977. Ivan Zamlen, Brezje pri Tržiču 37 1 2028 Komplet zadnji pogonski most z diferencialom in polosovine za OM TI-GROTTO. prodam; prodam tudi dve novi GUMI 8.25-20 in več rabljenih GUM s platišči. Frelih, Posavec 42, Podnart 12029 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1978 — november, v dobrem stanju. Telefon 25-2.33 v petek od 6. do 18. ure 12030 Po zelo ugodni ceni prodam karambolirano ZASTAVO 101, celo ali po delih. Ivo Marjanovič, Zalog 11, Cerklje 12031 FIAT 850 special, letnik 1970, karambo-liran, prodam. Ana Ivekovič, Begunje 75 na Gorenjskem , 12032 Prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih. Hlebce 28, Lesce 12033 Prodam KADETTA, letnik 1972. Cerklje 266 na Gorenjskem 12034 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974. Sp. Duplje 4 12035 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979. Bergant, Kranj, Moša Pijade 42 12036 Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1976, cena 30.000 din. Telefon 28-187 12037 Kupim PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 400 kg. Demšar, Hafnarjevo 78, Skofja Loka 12038 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 14. maja 1983. Avdič, Novi svet 13, Skofja Loka 12039 Kupim KOMBI TAM, s 14 ali 17 sedeži. Klemenčič, Stara Oselica 37, Oorenja vas nad Skofjo Loko 12040 Prodam FORD TAUNUS 12 M, registriran, z bencinskimi boni. Cilka Dolar, Begunje 101 12041 U R A R Geringer Emil urar, KRANJ, Jenkova 4. Popravljam vse vrste ur hitro in solidno Cenjenim strankam in občanom čestitam za 29. november — praznik republike Prodam AUSTINA 1300, letnik 1971, registriranega do maja 1983, voznega, cena 9.000 din. Čosič, Jelendol 9, Tržič 12042 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 19.4. 1983, karambolirano. Ogled možen v popoldanskem času. Zdravko Crnovevič, Hrastje 117, Kranj 12043 Prodam dobro ohranjen R-4 special, letnik 1979. Marjan Jazbec, Sebenje 30, TVžič 12044 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 konfort, letnik 1979. Informacije po telefonu: 75-662 dopoldan. Pečar, Bled, Alpska 13 12045 KOMBI Z-850 L letnik 1980, 27.000 km, z radiom, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 50-348 12046 Prodam ZASTAVO 101 po delih in PRST za vrtove. Strahinj 123, Naklo 12047 Prodam VW 1200, letnik 1975, prevoženih 70.000 km. Telefon 78-359 od 17. ure dalje 12048 Prodam VW 1200, starejši letnik, dobro ohranjen. Jože Bohinc, Križe 87, Tržič 12049 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Bojan Mihelič, Gorenjska c. 30, Radovljica 12050 Ugodno prodam RENAULT 12, letnik 1974. Telefon 49-037 12051 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, prva registracija 1976, registrirano do 11.6.1983. Košnik, C. na Brdo 39, Kranj -Kokrica 12052 Prodam leto dni star GOLF JGL Informacije od 18. do 20. ure po telefonu 064-82-726 12053 ZASTAVO 750, letnik 1970, generalno obnovljeno, prodam. Telefon 22-221 — int. 29-40 Kujavec 12054 Prodam osebni avto VW 1302 L, letnik 1971, s PRIKOLICO do 300 kg. Poljšica 62, Zg. Gorje 12055 AUDI 60 L, letnik 1969, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled popoldan in v soboto. Golmajer, Ljubljanska 24, Radovljica, tel. 064-75-746 12056 Prodam OPEL KADETT coupe, letnik 1968. Informacije po tel 064-24-614 od 17. ure dalje 12057 Prodam WARTBURG caravan, letnik 1977, cena 10 SM (polovico na ček). Franc Dijak, Zoisova 30, Bohinjska Bistrica, tel. 76-173 dopoldan 12058 Ugodno prodam poltovorni avto HO NOMAG KURIR Hotemaže 31, Preddvor 12059 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, obnovljeno. Martin Mlakar, Goli vrh 7, Gorenja vas 12060 Prodam FIAT 850 special, registriran do septembra 1983. Kavčič, Zg. Besnica 47 12061 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 ali zamenjam za FIAT 126-P. Slatenšek, Moša Pijade 15, Kranj, tel. 21-574 12062 Prodam ZASTAVO 101. Kranj, Partizan slft 33 12063 Prodam osebni avto GOLF, letnik 1980. Informacije po tel. 50-616 vsak dan od 19. do 21. ure 12064 Prodam nadomestne dele za R-12. Telefon 25-730 12140 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Juleta Gabrovška 21, stanovanje 8, Kranj 12141 PRINZA 1200, letnik 1970, registriranega do februarja 1983, prodam za 12.000 din. Pogačar, Jermanka 14, Bled, telefon 77-867 12142