Poštnina platana v gotovini V diiblianl, pnudcilck 1. maua 1931 maua 1931 ^ Cena din f tl dom Sta. 48 Z Ilustrirane pcllcao „Teden o slikah'« leto II. Zatišje zadnjih dni je prekinila nova nacionalistična ofenziva pred Madridom Za Madrid zopet ogorčeni boji Madrid, 1. marca. o. Včeraj »veter tik pred polnočjo se je pred Madridom začel strahovit topovski dvoboj. Po vsej priliki se bije boj za univerzitetno naselbino ali pa pri Kasa del Čampo. Podrobnosti za enkrat še manjkajo. Nacionalisti Salamanea, 1. marea. o. Generalni štab nacionalistične vojske je izdal komunike, v katerem pravi: Klub slabemu vremenu je nasprotnik na madridski fronti skušal izvršiti nekaj napadov. Pri Aravaci, Maranosi in v vseučiliškem okraju in pri Argandi je prišlo do topovskega obstreljevanja. Naše čete so prodrle dalje po poti, ki vodi v Valenci jo. Blizu Caranbacela in Baje je bil odbit hud nasprotnikov napad. Nasprotnikov je ob tej priliki padlo 80 republikancev. Na severnem bojišču, kjer je angažirana peta divizija, so našli zavzeli Vento del Diavolo in vse višine, ki dominirajo nad Potalom Rubionom. Nasprotnik je ob tej priliki imel težke izgube. Na asturski fronti so nasprotniki dvakrat napadli na še postojanke pri San Claudiju. Pri napadih je sodelovalo 6 bataljonov pehote in 5 tankov. Pred Madridom so naši zaplenili velik sovjetski tank. Rdeči Madrid, 28. febr. AA. Snoči je odbor za obrambo prestolnice izdal naslednji kratki komunike: Na fronti okrog Madrida, če se izvzame manjše obstreljevanje, je dan potekel mirno. Nasprotnik je na tej fronti postal docela pasiven zaradi neuspehov, ki jih je doživel zadnje dni. Pri Jarani smo si zboljšali naše postojanke in zavzeli nekatere važne strateške točke. Nasprotnik je imel v teh bojih velike izgube. Madrid, 1. marca. o. Odbor za obrambo Madrida je objavil komunike, v katerem pravi, da je uporniška baterija obstreljevala nekatere objekte v centru mesta. Povzročila je veliko materijalno škodo. Tudi nekaj civilistov je bilo ubitih odnosno ranjenih. Na Guadarami in Somosieri je prišlo do hudega obstreljevanja med obema topništvoma. Na ostali _ fronti ni bilo nikakih. važnih dogodkov. Bilbao, 1. marca, o Odbor za obrambo baakl-Skih dežel je izdal komunike, v katerem pravi, da je republikanska vojska uspešno obstreljevala na-sprotniške postojanke vzdolž vse severne fronte. Prizadejala mu je znatne izgube. Posebno hudo so bile bombardirane njegove postojanke pri Mon-dragoni. Za Oviedo še vedno borbe Madrid, 1. marca. O. Iz Gijona poročajo, da je severna vojska pri Oviedu dosegla lepe uspehe. Potrjujejo se vesti o zavzetju stare klavnice v okraju San Lazaru. Republikanske čete so utrdile svoje postojanke v tem mestnem okraju. Topništvo je razvilo živahno akcijo in bombardiralo nasprotnikove postojanke z velikim uspehom. Napadi republikanskih čet se nadaljujejo v sektorju La-treci. Nasprotnik se ogorčeno brani, vendar doslej ni mogel ustaviti nadaljnega prodiranja republikancev. Rdeči prestopalo k belini Avilla, 1. marca. O. Zadnje dni je spet mnogo republikanskih vojakov prestopilo na nacionalistično stran. Izjavili so, da se je poveljstvo Madrida te dni zelo trudilo, ga bi zbralo kakšne podatke o nadaljnih namerah generala Molle. V pričakovanju novih nacionalističnih napadov, kakor pravijo ti vojaki, so odpoklicali z raznih odsekov fronte večje število vojaštva. Te oddelke je poslala na fronto pri Escorialu. Dve zaplenjeni ladji Bayonne, 1. marca. O. Po vesteh iz San Sebastijana so nacionalisti zaplenili republikansko lad jo >Fernardo Ribarat v gaskonskem zalivu. Ladja je bila na potu v Anglijo. Gibraltar, 1. marca. O. Španske nacionalistične ladje so v Gabraltaru ustavile parnik Marquez de Gomilac. Pri preiskavi so našli na njem nekaj tankov in precejšnjo množino drugega vojnega ma-terijala Parnik in njegov tovor so zaplenili. Parnik je pripadal republikancem. Današnji številki so prlioiene * položnice za naročnino. Prosimo, upoštevajte jihl Odpoklic prostovolicev T Pariz, 1. marca. o. Komunistični list »Huma-nite« se bavi z načrti zun. ministra Delbosa, ki baje misli zahtevati na seji vlade, da se vsi francoski prostovoljci iz Španije pokličejo domov. »Hu-manitec nasprotuje in protestira taki težnji, češ, da so prostovoljci tisti, ki so šli res prostovoljno na pomoč republikanskim četam. Če jih odpokličejo, potem se bodo odprla vrata zmagoslavni Francovi vojski in Franciji sovražnemu fašizmu. Delbosov predlog je dejansko v zveai s splošno željo, da bi tudi Italija in Nemčija odpoklicali svoje prostovoljce. Valencija, 1. marca. o. Argentinska križarka »Tucuman« je včeraj v valencijskem pristanišču prevzela zadnje begunce, ki so se zbrali na argentinskem poslaništvu v Madridu. Ladja je odplula v Marseille. Sevilla, 1. marca. AA. Havas. V svojem pastirskem listu je seviljski kardinal ostro obsodil razne 'obsodbe, ki jih vrši madridska vlada. V svojem pastirskem listu pravi kardinal, da so madridska sodišča v seviljski pokrajini postrelila 25 duhovnikov in 250 cerkva je porušenih. Uničili so v teh cerkvah mnogo umetniških del. Valencija, 1. marca. AA. Havas. Izve se, da je bil ubit v letalski bitki pri Argandi ameriški letalec Ben Lyder, ki se je boril na madridski strani. Letalec se je spustil nizko nad sovražne jarke, zadela pa ga je krogla iz protiletalskih topov. Z aparatom je padel na zemljo za sovražnimi postojankami. Vesti 1. marca Abesinija je osvojena Italijanske čete se vrača;o v domovino Džibuti, 1. marca. m. Po vesteh iz Addis Abe-be, se je zdravstveno stanje ranjenega abesinskega podkralja Grazianija znatno poslabšalo. Dornava se, da so se drobci bombe zarinili tudi v pljuča ter da fe položaj Grarianija zaradi nastale pljučnice precej slabši kot prej. Rim, 1. marca. o. S smrtjo rasa Deste je bil po italijanskih navodilih strt zadnji organizirani odpor proti italijanski oblasti v Abesiniji. Silovitost, s katero je Italija likvidirala notranje abesinske razmere, bo po mnenju italijanske vlade tako učinkovala na abesinsko prebivalstvo, da za nekaj časa ni pričakovati več uporov večjega obsega. Službeno javljajo, da bo sedaj Italija odpoklicala iz Abesinije en armadni zbor, ki sestoji Kabelska zveza med Jugoslavijo in Francijo Igalo, 1. marca. AA. Ob priliki otvoritve nove | kabelske zveze med Francijo in Jugoslavijo je imel danes francoski poštni minister Jardilier naslednji govor: Gospod minister, gospe in gospodje! Ko otvar-jamo sedaj direktno telegrafsko zvezo med Parizom in Belgradom, me veseli, da morem podčrtali velikansko pridobitev, ki jo pomeni ta zveza. Vse do danes smo imeli dvojno telegrafsko zvezo, ki pa je bila nepovoljna. To je bila radiotelegrafska zveza med obema prestolnicama. Treba je naglasiti, da radijska telegrafska zveza ne more nikomur jam-žiti diskrecije, ki je potrebna ne le za sporočila političnega, nego tudi trgovinskega značaja. Na drugi strani pa je obstojala žična telegrafska zveza, ki pa je bila napeljana deloma po ozemlju neke sosednje države. Spričo svoje dolžine in spričo terenskih nedostatkov je bila stalno izpostavljena ne-prilikam, ki jih nikoli ni bilo mogoče v zadostni meri preprečiti ali dovolj naglo odpraviti. Zato je bila zmerom več- ali manj začasnega značaja. Gospod minister vi ste hoteli, da bi obstajala absolutno varna in stalna zveza med našima dvema državama. Tudi vsi momenti so govorili za to. Staro prijateljstvo, ki nas druži, in izkušnje, ki smo jih skupno zbrali, dajejo taki zvezi med obema državama še poseben pomen. Telegrafski promet se je zelo povečal. V enem samem letu je bilo sporočenih brezžično preko poldrugega milijona besed. Iz teh razlogov je bilo sklenjeno, da se položi podmorski kabel med dalmatinsko obalo in Tunisom. Toda ne bi bilo prav, če bi presojali dovršeno delo le s stališča, da gre le za kabel in da bi se pri tem spregledali dve glavni njegovi nalogi. Jugoslovanska poštna telegrafska in telefonska uprava, ki ste ji, gospod minister, znali dati potrebne direktive, je podaljšala kabel vse do Belgrada. Poleg zračne telegrafske linije, ki se je postavila po najmodernejših načelih, je francoska uprava zgradila tudi podzemsko linijo, prav to, ki se je danes otvorila. Na ta način se je ustvarila povsem zanesljiva zveza med Parizom in Belgradom. Z dograditvijo 2500 km dolgega kabla od tuniške do dalmatinske obale se je ustvarila tako neposredna zveza na daljavo 4000 kilometrov med obema prestolnicama, ne da bi bilo rrebno pri tem posredovanja drugih. Takega dela ne bilo mogoče dovršiti brez najtesnejšega in najintimnejšega sodelovanja. To delo otvaria lepe perspektive za bodočnost. Gotovo je, da bo Belgrad sedaj poslal velik center telegrafskega tranzita. To delo bo tako poslala nova vez med preteklostjo in bodočnostjo. Nato je govoril minister za pošto, telegraf in telefon dr. Kaludierčič in dejal: Ekscelenca! Francosko-jugoslovansko prijateljstvo se je manifestiralo že ob tolikih prilikah, da 2e ni več potrebno, poudarjati ga še posebej. To prijateljstvo je že tako starega porekla, da je po-•taio že spričo svojih tradicij nezlomljivo. Postalo je sestavni del ne le našega občega političnega razpoloženja, nego tudi že mišljenja in nazorov vsakega poedinca naših dveh narodov. Toda če že ni potrebno, da bi se tako pr ijateljstvo posebej poudarilo, le ni mogoče, da se ne bi ob vsaki priliki omenilo in manifestiralo. Zaradi tega tudi ob tej priliki ne morem preko tega, da ne bi opozoril na toliko in toliko primerov našega prijateljstva. Francoska republika, zibelka svobode, prosvetlje-nosti, liberalni duh te velike nacije, sta že v času dolge zgodovinske periode kazali pot malim narodom v njihovi borbi za nacionalno in socialno svobodo. Najboljši sinovi našega naroda so se inspi-rirali po znamenitih zgledih pobornikov napredka francoske republike. Po njih je naše prijateljstvo postalo tradicijonalno. Naše vzajemne duhovne vezi se pričenjajo že v času La Martina, ki je postal na zapadu prvi apostol jugoslovanske misli, ko se je leta 1838 vrnil s svojega potovanja na vzhod. Tedaj je imel priliko spoznati Srbijo in srbski narod. 2e od one dobe pa vse do danes so bile naše poti stalno usmerjene v Francijo. Današnja svečanost je le nov dokaz francosko-jngoslovanskega prijateljstva. Neposredne prometne zveze so dragoceno orodje gospodarstva in kulture. Van Zeeland v Parizu Paril, 1. marca. m. Predsednik belgijske vlade van Zeeland je sinoči odpotoval iz Bruslja. Politični krogi zatrjujejo, da je odšel na zasebno potovanje v Švico. Francoska politična javnost pričakuje, da se bo van Zeeland na povratku v Bruselj ustavil tudr v Parizu ter da bo imel važnejše razgovore s francoskim zun. ministrom Delbosom. Isti krog' izjavljajo, da bo van Zeelend zahteval ob tej priliki od francoskega zun. ministra, da načne vprašanje za sestanek lokarnskih sil. Vremensko poročilo (po stanju danes zjutraj ob 7.) Rateče; — 1, oblačno, mirno, 40 cm južnega snega. Kranjska gora: 0, barometer se dviga, oblačno, mirno, 25 cm južnega snega. Vršič, Krnica: sneži, 150 cm snega. Bistrica-Boh. jezero: plus 4, oblačno, 5 cm južnega snega. Belgrad, 1 marca m. V zadevah Slovenije j« danes zjutraj prispel ▼ Belgrad ban dr. Marko Natlačen. Belgrad, 1. marca. ra. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič si je včeraj ogledal dela na savskem pristanišču ter na belgrajskem velesejmu. iz štirih divizij. In sicer Assietta, Pusteria Iz redne vojske ter dve diviziji miličnikov. Poleg tega bodo odšli v Italijo tudi razni tehnični oddelki in motorizirani oddelki. Službeno poročilo poudarja, da so se razmere v Abesiniji tako uredile, da lahko te Čete pokličejo nazaj v Italijo, ne da bi zato tjakaj poslali nadomestne čete. Cete pa, ki so pred nekaj dnevi odplule v Abesinijo, so le zamenjava za tiste, ki vrše redno službo v Abesiniji. Italija odklanja Habsburgovce London, 1. marca. o. »Daily Tclegraph« objavlja danes vest svojega dunajskega dopisnika, da je italijanska vlada službeno obvestila avstrijsko vlado, da je proti vrnitvi Habsburgovcev na avstrijski prestol. Avstrijski poslanik v Rimu je namreč obiskal zun. ministra grofa Ciana in ga prosil izjave v tem vprašanju. Grof Ciano je poslaniku odgovoril, da je položaj v Evropi prekri-tičen, da bi se to vprašanje nanovo načelo. Trg. stiki med Anglijo in Burgosom Pariz, 1. marca. o. Današnji >Echo de Pariš« poroča, da je britanska vlada sklenila vzpostaviti provizorično trgovske odnose i vlado nacionalne junte v Burgosu ter bo tjakaj poslala za enkrat samo enega gospodarskega strokovnjaka. Poleg tega pa bo poslala bivšega vojnega atašeja pri britanskem poslaništvu v Madridu za vojaškega opazovalca v Burgosu. Razdor med francoskimi socialisti? Pariz, 1. marca. m. V socialistični stranki so se znova pojavila močna nesoglasja in ovire. Levo krilo te stranke očita predsedniku irancoske vlade Leonu Blumu, da preveč počasi rešuje načrte ljudske fronte. Ta spor sedaj zavzema že bolj realno stališče, ker je šef strankinega levega krila Piver podal ostavko na položaj ravnatelja, ki ga zavzema v radio službi ter je obenem tudi ataše v Blumovem kabinetu. Kakšne posledice bo ta njegova ostavka imela, se še ne ve. V nekem članku, ki ga je Piver objavil, on sam pravi, da ljudska fronta ni bila ustvarjena zato, da bi pridobivala proletarijat. Radi samih teh dogodkov, ki se v zadnjem času odigravajo v tej stranki, ni izključeno, da pride v kratkem do njenega razkola Anglija in Nemčija se zbliiujetaT London, 1. marca, m Nemški veleposlanik von Ribbentrop, ki je te dni odpotoval iz Londona v Berlin, je nesel s seboj, kakor poročajo nekateri angleški listi, nov predlog za sporazum med Anglijo in Nemčijo. Podlaga tega novega sporazuma naj bi bila povratek Nemčije v Zvezo narodov, opustitev gospodarske izolacije Nemčije, splošno zmanjšanje oboroževanja, letalski pakt in splošen sporazum, v katerem naj bi sodelovala tudi Rusija. Angleški listi pravijo, da angleška politična javnost gleda optimistično na možnost tega sporazuma. Okrog 40.000 prostovoljcev je bilo poslanih me* seca januarja iz Italije na španska bojišča. To ugotavlja angleški dnevnik »Manchester Quradian«. Stavke med avtomobilskimi delavci v Detroitu se neprestano širijo in se zdi, da bo v mestu proglašena generalna stavka sploh. Oblasti so že začele posredovati. Pri komisiji, ki bo nadzorovala izvajanje do« ločil nevmešanja v špansko vojno, bodo Švedi poslali nekaj uradnikov. Angleške ladje, ki bodo nadzirale špansko obalo, bodo 13. marca odplule iz svojih oporišč v Španiji. V nadzorovalni komisiji bo tudi nekaj nizozemskih višjih pomorskih častnikov. Nekaj dunajskih in provincijskih listov je Nem* čija prepovedala uvažati. Pravijo, da je to odgo* vor na odlok avstrijske vlade, ki je že prej prepovedala uvažanje nekaterih nemških listov. Demonstracije so se razvile na Dunaju ob uprizoritvi filma z naslovom »Kralj Friderik«. Zavedni Avstrijci so smatrali, da film žali spomin cesarice Marije Terezije in so demonstrirali. Hitlerjevci pa so priredili protidemonstracije, nakar je morala policija izprazniti kino-dvorano ter prepovedati nadaljnje predvajanje filmov. V Indiji so se vršile volitve novih članov ▼ vseindijski kongres. Po vsSloy. domu« objavljen 26. febr. pod naslovom »Olrocl si ne upajo govoriti slovensko!«, so nekateri mislili kot da je to obtožba bivšega šolskega upravitelja na neimenovani šoli. V kolikor je to morda netočno izraženo, poudarjamo danes, da je bil bivši šolski upravitelj pravtako zaveden naroden učitelj kot danaSnJa učiteljica. V razmerah kot so bile je naredil vse, kar je bilo mogoče. Da je vsaj en mešani otrok prišel v slovenski razred, je izključno njegova zasluga. Ko bi mofjel, bi ie več storil. Drugi mešanci so namreč, žal, popolnoma aklimatizirani in taki tudi drugod, n. pr. tudi v Kočevju, niso v slov. razredu. G. učitelju je bilo umevno silno težko, da njegovi otroci niso popolnoma obvladali slovenščine, to pa zato, ker prav v vasi, kjer je šola, nobena hiša ne govori doma slovensko. Nekoč je še celo svoje otroke kaznoval, ker so govorili kočevarsko. Tudi v šoli je storil, kar je pač mogel. Imel je predpisani pouk slovenščine in tudi poučeval slovensko slovenske otroke. Razume se pa, da ni mogel dosti doseči, če je hotel učiti obo-jejezično, z ozirom na majhno število otrok slov. staršev. Iz tega razloga Je potem razumljivo, da njegovi otroci, ki so morali v vasi in z veliko večino sošolcev govoriti kočevarsko, niso mogli slovenščine obvladati, čeprav se je g. učitelj sam z njimi trudil in ga je bolelo srce. Prav zato je tudi parkrat prosil za premestitev. Parkrat so mu celo vaščani pokazali svojo sovražnost, ker so hoteli dobiti nemškega učitelja. Le svoji pedagoški sposobnosti se je imel zahvalili, da so ga vendar morali čislati kot učitelja. Vidimo pa iz tega, kakšen križev pot Imajo slovenski učitelji prav na šolah enorazrednicah, ki bi se vsaj v narodnem Interesu morale spremeniti v dvorazrednice s slovenskim in nemSkiro poukom. Sicer nujno mora zapasti germanizaciji novi slovenski doseljenec. Tisti, ki pri tem najbolj trpi, pa je narodno čuteči slov. učitelj, ki nikakor nima lahkega stališča. Naj bi se čimprej olajšalo težko stališče učiteljstvu, ki je slovensko odločno zavedno razen morda ene ali dveh izjem, O katerih delu nismo poučeni. Zato prav želimo, in ta naša želja je bila vzrok zadnjemu članku, da vsepovsod naš učitelj uživa zaščito za svoj trud in delo za revno plast slov. našeljenstva, za katerega se pogosto žrtvuje moralno pa tudi materialno. Za tako težko delo, na ozemlju, kjer se mora narodna zavednost plačati celo v materialnih žrtvah, bi morale biti na razpolago tudi primerne nagrade za učiteljstvo. Nemškemu .učiteljstvu je dajal take podpore na Kočevskem menda Schulvereln. tudi mi bi jih morali dobiti za slovenske kulturne pionirje. Zopet sedem občin slavi zmago JRZ Ljubljana, 1. marca. Včeraj so bile v osmih slovenskih občinah občinske volitve, pri katerih so liste vladne stranke JRZ odnesle zopet lepo zmago. Od sedmih občin jih Je dobila JRZ sedem, opozicija pa eno. Volitve, Ki so potekle v miru, so prinesle te-le rezultate: Golnik: Volilnih upravičencev 384, volilo 294 (76.698). Vse glasove in vseh 18 odbornikov je dobila edina vložena Usta JRZ z nosilcem gosp. Karlom Zaplotnikom. Hajdina: Volilnih upravičencev 328, volilo 262 (79.5%). Lista JRZ z nosilcem g. Andrejem Drevenškom je dobila 194 glaeov in 17 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem g. Janezom Ogrizkom 68 glasov in 1 odbornika. Križe: Volilnih upravičencev 719, volilo 590 (82%). JRZ 225 glasov (2 odbornika), opozicija (Kuhar) 365 glasov (16 odbornikov). Metlika okolica: Volišče Tri fare: Nemaničeva Resnica o največji tragediji habsburške dinastije Mayerling Zakaj je prišlo do usodne katastrofe in samomora prestolonaslednika Rudolfa in baronice Vetsere? Pride y kino Sloga! Razburljiv dogodek na Teznu Maribor, 28. februarja. Danes se je razširila po Mariboru vest, da so ponoči na Teznu enega ubili. Vest se Je k sreči izkazala za neresnično, Imela pa je stvarno podlago v razburljivem dogodku, ki se je odigral v pozni nočni uri na Ptujski c-sti. V gostilni Pukl se je vršila veselica, katere se je udeležilo veliko ljudi iz Tezna in Sv. Miklavža. Tožno v noči je prišel med vesele goste tudi 30 letni Jožef Klep, ki je znan kot pretepač Odsedel je svoječasno ze 7 let ječe zaradi uboja, obsojen je bil že, ker je nekoč nekemu nasprotniku izbil oko in ljudje se ga bojijo, kadar je pijan. Klep je začel plesati z nekim dekletom, katerega mu je prevzel delavec Kirbiš iz Sv. Miklavža. Klepa je to razjezilo ter je začel groziti. Komaj so ga njegovi prijatell spravili iz gostilne, pred gostilno pa se je skril za kostanje ter čakal. Kmalu je prišel iz gostilne delavec Veronek, ki je bil nekoliko vinjen ter je hotel iti domov. Ko je stopil čez prag, je zapazil za kostanjem Klepa, ki je držal v roki odprt nož. Bal se je, da ga bo Klep napadel, pa je še sam odprl svoj nož. Res sta prišla oba v prepir, v katerem je Veronek prehitel Klepa ter ga sunil z nožem v prsi. Zadel ga je v pljuča ter ga nevarno ranil. Klepa so našli ljudje, ki so prišli iz gostilne, v krvi ležečega na tleh te so pozvali reševalce, da so ga prepeljali v bolnišnico. Veronek je po dejanju pobegnil, danes pa so ga orožniki izsledili. Dejanja ni hotel priznati, dokler ga -niso-pripeljali v bolnišnico h Klepovi postelji, ki je v njem prepoznal napadalca. Potem Veronek ni več prikrival svojega dela ter je vse priznal. Številke z borze dela Belgrad, 27. februarja. AA. Po poročilu osrednje uprave za posredovanje dela za mesec januar t. 1. je iskalo dela pri vseh javnih borzah dola v državi 35.639 delavcev in 5.905 delavk. — Z nezaposlenimi, ld so ostali pretekli mesec, se to število popne na 53.710 delavcev in 9.903 delavk. Konec meseca je ostalo nezaposlenih 30.603 delavcev in 4.567 delavk. Ta mesec je bilo pri javnih delovnih borzah ponujenih 1591 mest za delavce in 1587 za delavka. V primeri s preteklim mesecem je bilo vsega skupaj 13.375 več prijavljenih nezaposlenih delavcev in 240 manj razpoložljivih mest. Podporo je dobilo vsega skupaj 26.054 nezaposlenih delavcev, izplačalo ce je pa 3.082.784 din in sicer 2.446.315 din redne podpore, 560.200 din izredne, 16.640 din potnine in v blagu 49.628.25 dinarjev. Od te podpore se je plačalo 51.394.45 dinarjev uradništvu, 1.614.342.35 din kvalificiranim delavcem, 1.159.390.20 din nekvalificiranim in din 246.657 pa kmetom. 1. febr. t 1. je bflo v vseh javnih delovnih borzah prijavljenih nezaposlenih 31.585 delavcev in 4,792 delavk, skupaj 36.377. Mariborska bolnišnica potrebuje več zdravnikov! Maribor, 71. februarja. Stavka zdravnikov-volonterjev je zopet vzbudila v javnosti zanimanje za zdravniško vprašanje v mariborski bolnišnici. Dejstvo je namreč da je v bolnišnici mnogo premalo zdravnikov. Najboljši dokaz tej trditvi so sledeči podatki: Dne 23. februarja je bilo v bolnišnici dnevno stanje bolnikov 500. Bolnica ima 20 nastavljenih zdravnikov, med katere štejemo tudi upravnika, šefe, primarije in rentgenologa, skupaj 9. Ker slednji ne vrše sobne službe, ostane za to službo še 11 zdravnikov, tako da pride na enega zdravnika 45 bolnikov. Po predpisih pa naj bi prišlo na enega zdravnika v bolnišnici največ 25 bolnikov, da se lahko vrši služba vestno in brez zadržkov. Iz navedenega sledi, da bi moralo biti v bolnišnici 20 zdravnikov za sobno službo, v resnici jih je pa samo 11, ki so v glavnem tako porazdeljeni, da imajo najvažnejši oddelki vsaj deloma izpolnjeno število zdravnikov, med tem ko sta na ostalih oddelkih po 2, vgasih celo samo en. zdravnik, na katerega pride včasi tudi do 100 bolnikov. Takšne razmere v bolnišnici postajajo nevzdržne, tako za zdravnike, še bolj pa v pogledu pravilne bolniške službe. Napad na kinematografe Newyork, 1. marca. A A. Na Broadwayu je prišlo v soboto do hudih demonstracij. Večje skupine demonstrantov so okrog 13 navalile ta vdrle v sedem velikih kinematografov, ki pripadajo vsi enemu in istemu podjetju. Med gledalce so demonstranti vrgli večjo množino bomb s solznim plinom. Nastala je panika, med katero je bilo več sto ljudi ranjenih. 35. ljudi so morali prepeljati v bolnišnice, ker so dobili težje poškodbe. lista (JRZ) Je dobila 861 glasov, opozicija (lista g. Jeleniča) 86. Volišče Suhor: Nemanič 832, Jelenič 83. Skupaj je bilo za Nemaniča (JRZ) oddanih 693 glaeov, za opozicijo (Jeleniča) pa 172 glasov. JRZ je dobila 28 odbornikov, opozicija 1. Volitve bo se izvršile v popolnem redu Motnik: Volilnih upravičencev 324, volilo 186 za listo JRZ (57.5%). Semič: Volilnih upravičencev 889, volilo 662 (74.5%). Lista JRZ z nosilcem g. Josipom Pečavar-jem je dobila 401 glas in 21 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem g. Ivanom Kočevarjem je dobila 261 glasov in 3 odbornike. Trebelno: Volilnih upravičencev 571, volilo 457. JRZ je dobila 259 glasov (11 odbornikov), Piškurjeva lista 198 glasov (1 odbornika), Klemenčičeva lista 0. Zibika: Volilnih upravičencev 411, volilo 341 (82%). Lista JRZ z nosilcem g. Rokom Planinškom je dobila 183 glasov in 15 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem g. Josipom Gobcem 158 glasov in 3 odbornike. Naročajte Slovenski dom i V bolnišnico so bili pripeljan Ljubljana, 1. marca V ljubljanski bolnišnici je moralo včeraj iskati zdravniške pomoči precej ponesrečencev, ki so skoraj vsi doma iz Ljubljane. Nekaj »žrtev« je padlo zopet, kakor vsako nedeljo, v gostilni. V ljubljanski gostilni pri Majaroočku je bil že nek tak pirizor, ki se je precej žalostno končal za 24-Ietnega delavca Kožuha Janeza, ki stanuje v Ljubljani, Resljeva cesta 24. V gostilni je nastal manjši prepir, v katerem se je neki neznanec poslužil topega predmeta in z njim udaril Kožuha tako močno po glavi, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Ključavničarjevo 50 letno ženo Šulc Josiipino, stanujočo na Mesarski cesti v Ljubljani je včeraj neki Milan Trček udaril s kosom železa tako močno po glavi, da se je onesvestila. Zaradi nevarne rane se sedaj nahaja v ljubljanski bolnišnici. Tramvaj je povozil včeraj v Ljubljani 46 letnega gradbenega risarja Podobnika Antona. Težko je reči, komu je treba pripisovati krivdo za to nesrečo, ali tramvajskemu sprevodniku ali pa ponesrečencu. Njegovo stanje gre na boljše. Notranjska potrebuje lastno bolnišnico Cerknica, 28. februarja. Čedalje bolj se kaže na Notranjskem velika potreba po graditvi zasilne bolnišnice. Vse dosedanje prizadevanje pa ni še rodilo zaželjenega uspeha. Če pogledamo na Štajersko in Prekmurje, vidimo, da imajo tam bolnišnice v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Ptuju, Dolenjci imajo bolnišnico usmiljenihbratov v Kandiji, Notranjci pa naj se za-dovolijo z ničlami. Gorenjci imajo vsaj Golnik in zdravstveni dom v Kranju. Res je, da je že lansko leto na banskem zasedanju gosp. dr. Brecelj vnesel predlog, naj se na Notranjskem zgradi zasilna bolnišnica, tudi je res, da je že šla do merodajnih oseb deputacija za to, zasebne bolnišnice zaenkrat Proračun celjske mestne občine Celje, 28. februarja. V petek zvečer se je vršila na magistratu proračunska seja celjskega mestnega sveta. Seji je prisostvoval tudi sreski načelnik g. dr. Zobec. Po pozdravu g. predsednika Alojzija Mihelčiča je poročal o korakih, ki jih je storila mestna občina za avtomatsko telefonsko centralo v Celju. G. župan je za to potrebno napravo že interveniral pri ministru pošte v Belgradu, s seje pa je bila poslana resolucija, ki utemeljuje potrebo te naprave. Za poročilom g. župana je sledilo takoj stvarno in izčrpno poročilo finančnega referenta g. Preloga, ki je podal proračun za 1. 1937-38. Pri letošnjem proračunu se je doseglo zni- Občni zbor gasilske župe v Kamniku Kamnik, 28. febr. V nedeljo, 28. februarja t. 1. so imeli delegati gasilskih čet kamniškega okraja priliko, da so svobodno in brez kakšnega pritiska predstavnikov oblasti in političnih osebnosti Izbrali v župsko upTavo može, katerim so udeleženci z vso iskrenostjo podelili težko nalogo in funkcije v upravi gasilske župe Kamnik. Prvi je povzel besedo starešina g. Nande Novak, ki je podal poročilo o poslovanju prejšnje in sedanjo župake uprave. Poudarjal ie, da se je začasna župska uprava točno zavedala težke odgovornosti tozadevnih poslov ter da so imenovani funkcionarji imenovane začasne žu.pske uprave prevzeli posle v najboljšem namenu tej plemeniti organizaciji koristiti. Z veseljem je ugotovil največjo vnemo in požrtvovalnost začasne župske uprave, ki je v tem kratkem času v treh sejah pokazala z vso uvidevnostjo, da je bila kos tej, sicer ne posebno lahki nalogi. Najboljši dokaz razumevanja bratske ljubezni in požrtvovalnosti za vzvišene ideje in cilj* plemenite gasilske organizacije, je pokazala polnoštevilna udeležba na občnem zboru. Poleg udeležencev je najprisrčneje pozdravil zastopnika oblasti okrajnega načelnika g. Kosija, zastopnika naše vojske kapetana g. Janka Turka ter navzoča zastopnika tiska. Med drugim je omenil poteke in ugotovljene nerednosti in nepravilnosti pri nekaterih četah. Nekaj četnih uprav je celo zaprosilo župsko upravo za revizijo četnega poslovanja. Naglašal je kakšna nehvaležna, a nujno potrebna naloga čaka bodočo župsko upravo, da zaščiti četno premoženje in prepreči, da se n* bodo ponavljali primeri, da se bo to premoženja trosilo za popolnoma nepotrebne in neumestne izdatke in to še celo brez vednosti Odbora. Poročal je, da se je kamniška gasilska Župa pomnožila za tri članice in sicer: Sela, Gozd ta Velika Lašna, ustanovitev pa se pripravlja še v Tunjicah, Mekinjah in Palovičah. 2e iz tega je razvidno, da gasilska ideja zmagovito prodira in da se monopol na to organizacijo ne bo dal izvajati od nikogar, število članov pri že obstoječih četah se je tudi po- množilo. Nadalje je poročal, da so gasilske čete Motnik, Polje pri Vodicah nabavile nove motorne brizgalne tako, da predstavlja celotna imovima — 26 motornih brizgaln, 22 ročnih brizgata, berglovk 34 in oevi do 9000 m — vrednost 2,400.000 din. V gasilskih četah kamniške gasilske župe je včlanjenih 1344 članov ta je pričakovati, da bo do konca leta naraslo, članstvo do 1.500. Poročevalec se je tudi spomnil v preteklem letu umrlih članov. V znak priznanja za gasilske zasluge je bilo v preteklem letu odlikovanih več članov tukajšnjih gasilskih čet ta članov župske uprave, katerim je župski starešina g. Novak Nande izrekel najAskremejše čestitke. Med poslovanjem imenovane župske uprave je bilo osem požarov ta je z izvolitvijo novega župnega starešine rešena »pereča uganka«, kdo bo poveljeval gasilskim četam v primeru požara večjega obsega, Gasilske čete tuk. okraja so prejele iz 4 in pol odstotnega gasilskega sklada v preteklem letu nekatere čete več ali manj podpore, ter je bilo tozadevno vloženih več pritožb. — Odločno se mora pa zastopati »tališče, da nobena politična stranka ne sme te organizacije izrabljati v politično agitacijo. K zaključku svojega poročila ta poročila tajnika, se je g. Novak zahvalil vsem za tovariško sodelovanje ter prosil enakega sodelovanja še v bodoče. Po še nekaterih točkah dnevnega reda, 60 bile volitve. Vloženi sta bili dve listi, in sicer lista Štebe Antona in lista Cererja Antona. Izvoljena je bila prva. Udeleženci občnega zbora so izvolitev g. štebeta pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem. K besedi se je nato oglasil predstavnik manjšine g- A. Cerer, ki je tudi v kratkem govoru čestital g. Štebetu k izvolitvi ter obljubil vso oporo in zaslombo. K zaključku je sledila potrditev proračuna ta določitev vrstnega reda za prireditve za tekoče leto. Zadnja točka raznoterosti je odpadla, ker se ni nikdo javil k besedi. V celoti |e občni zbor lepo potekel razen nekaterih vpadov. žanje doklad od 50% na 47%, tako da znaša doklada skupno s 3% doklado za gasilstvo ter 5% doklado za brezposelne 55%. K temu pride Se 20% doklada za regulacijo Savinje. Pri trošarini so se vzele iste postavke kakor lani, pri sadjevcu pa se je oprostilo 25% za lastno gospodarstvo. Kanalščina se je znižala od lanskih 3% na 2%. Znižala se je tudi taksa na vozila in sicer za motocikla za približno 50%. Tudi pri uvoznini so se nekatere postavke znižale. Med proračunom pri gradbeni stroki je govoril gradbeni referent g. dr. Voršič, ki je zagovarjal zvišanje izdatkov za to stroko. Mestna občina ima v načrtu zelo mnogo gradbenih del, zlasti v periferiji mesta. Novi proračun znaša 14,997.663 Din izdatkov ter prav toliko dohodkov. Izredni proračun za investicijska dela: nadzidava obeh dvoriščnih stranskih kril za II. nadstropje drž. meščanske šole 230.000 Din, odvoz pri hotelu Rebenschegg 100.000 Din, obnova cestisča in hodnikov na Slomškovem trgu 220.000 Din, naprava tlakovanega cestišča v Vodnikovi ulici 200 tisoč Din, kanalizacija okoliša tovarne Westen— Lastni dom 120.000 Din, podaljšanje kanala ob Dečkovi cesti 60.000 Din, obnova naprav za centralno kurjavo v mestnem gledališču 130.000 Din, napeljava vodovoda na Dečkovo cesto in mestno pokopališče 90.000 Din, hodniki v Gaberju in Za-vodni 150.000 Din. Izdatki za izredni proračun se bodo krili iz izkupička od prodaje nepremičnin. S proračunskim letom 1937-38 se naj ustanovi posebno mestno podjetje z imenom Mestno zavetišče, katerega delokrog obstoji v tem, da preskrbi prehrano in zdravljenje oskrbovancev v mestnem zavetišču, razven tega pa še gospodarstva na posestvu. Ker obstojajo nekatera posojila pod zelo neugodnimi pogoji, se pooblašča mestni župan za najetje posojila 3,000.000 Din pod najugodnejšimi pogoji za kritje posojil pod težjimi pogoji. Vse partije proračuna kakor tudi celoten proračun so bile soglasno sprejete. Več g. svetnikov je govorilo o stvarno sestavljenem proračunu in se zahvalilo mestnemu predsedniku g. Alojziju Mihelčiču za njegov trud. Po odobritvi proračuna je sledilo še poročilo gradbenega referenta, ki je poročal, da so se oddala težaška, zidarska ln železobetonska dela za gradnjo Delavskega azila na Vrazovem trgu tvrdki Franjo Nerad za znesek 670.487.75 Din. H koncu jo mestni svetnik g. prof. Bitenc prosil g. župana da intervenira pri pristojnih oblastih za potrebno centralno kurjavo na realni gimnaziji do prihodnje zime. Obiskovalcem mednarodnih velesejmov Belgrad, 27. februarja. AA. Dovoljena je polovična voznina samo pri povratku na državnih železnicah obiskovalcem mednarodnih velesejmov v Budimpešti v času od 17. do 20. marca, in od 30. aprila do 10. maja t. 1. ta v Bruslju od 7. do 21. aprila t. 1,. še ni, niti ni opaziti, da jo sploh nameravajo zidati. Do ljubljane je daleč, in je v mnogih primerih sploh nemogoče iskati zdravniške pomoči v ljubljanski bolnišnici, Kakšna je pot bolnika iz Notranjske do Ljubljane? V Ložu n. pr. nenadno nekdo zboli. Čakati je treba na avtobus, ki vozi z Rakeka v Lož. Ko ta bolnika po »sijajnih« cestah prav dobro zruka, pa mora na Rakeku na vlak in ta šele ga pripelje v Ljubljano. Čas od Loža do Ljubljane: približno 3 ure in pol, izdatki pa skoro 50 Din. Ce je res nujno, bolnika v Ljubljani sprejmejo v bolnišnico, če pa ne, pa se mora zadovoljiti z odgovorom, češ: ni prostora, pridi čez nekaj časa. In potem pride tisto romanje sem in tja, naši revni ljudje, ki pa česlo nimajo niti za sol, tako čedalje bolj propadajo. Povrh vsega pa so ljudje vedno bolj in bolj bolni. Koliko je jetičnih! Koliko je družin, kjer je doma bolezen, pa si ne vedo in največkrat ne morejo pomagati. Zanimivo bi bilo videti bolniške preiskave šolskih otrok in njihove rezultate. Tega ali onega morda moti vprašanje, kje naj bi se bolnišnico postavilo. Brez dvoma temu najbolj odgovarja trg Cerknica. To predvsem kot notranjska metropola in kot središče območja, iz katerega naj bi prihajali bolniki v bolnišnico. Merodajni činitelji naj uvidijo veliko potrebo po takšm notranjski bolnišnici. S tem bi bila preprečena še večja nesreča, ki preti Notranjcem. Za pokojninsko zavarovanje časnikarjev Belgrad, 1. marca. A A. na podlagi sklepa centralne uprave jugoslovanskega novinarskega udruženja, se je vršila včeraj izredno glavo* skupščina JNU. Prva po ustanovitvi udruženja. Na njenem zasedanju je bila le razprava o pokojninskem zavarovanju profesionalnih novinarjev. Izredna skupščina se je vršila pod vodstvom gosp. Stanka Viranta. Prisostvovali sta ji poleg delegatov vseh sekcij JNU tudi zastopnik predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča ta ministra pravde dr. Nikolaja Subotiča šef centralnega pres-biroja dr. Lukovič, ter zastopnik finančnega ministra Letige, višji svetnik dr. Franjo Pavlič. — Skupščina se je vršila danes dopoldne v novinarskem domu. Pred prehodom na dnevni red, so poslali z izrednega občnega zbora pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, kraljevskima namestnikoma g. dr. Radenku Stankoviču in dr. Ivu Peroviču. Z veliko pozornostjo so vsi prisotni sledili referatoma centralne uprave, ki sta ju podala dr. Oto Knstanovič in Franjo Setinig. V referatih sta podala težko stanje profesionalnih novinarjev. Centralna uprava je podala ostavko iz razloga, ker kljub jasnim obveznostim države in obetom kraljevske vlade doslej ni dosegla, da se uzakoni ta izvede pokojninsko zavarovanje novinarjev. Izredna glavna skupščina pa po resni diskusiji in izjavah predstavnikov zagrebške, belgraj.sk« in ljubljanske ter novosadske sekcije d emisij e centralne uprave ni hotela sprejeti Nasprotno |i je naložila, naj si it nadalje prizadeva, da do zaključka tekoče proračunske dobe, to je do 1. aprila pri kraljevski vladi doseže uveljavljenje uredbe o zavarovanju novinarjev za primor starosti in onemoglosti, ki jo je kraljevski vladi it predložilo v odobritev ministrstvo za socialno politiko ta narodno zdravje. S tem v zvezi je bila centralni upravi izražena tudi popolna zaupnica. V smislu debate so bile sprejete potrebne resolucije. Poslane so bile pozdravne brzojavke predsedniku vlade dr. Milanu Stojadtaoviču, finančnemu ministru Letici, ter ministru za eocialno politiko in narodno zdravje Dragiši Cvetkoviču- — Nazadnje je imel predsednik še kratek govor, e katerim je zaključil izredni občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu. Občni zbor je bil dostojanstvena manifestacija ta stanovske zavednosti profesionalnih novinarjev v naši državi. Kulturni koledar Adolf Robida Dne 29. februarja 1928 je v Ljubljani umrl prof. Adolf Robida. Bil jo Ljubljančan, rojen 14. junija 1885 Po dovršeni gimnaziji ie na Dunaju Študiral slavistiko in germanistiko. Leta 1908 ie nastopil službo v Kranju, kjer je ostal dve leti. Nato je bil v Ljubljani na obeh gimnazijah in na učiteljišču, nazadnje pa na realki. V mladih letih se je veliko ukvarja! z literaturo in sodeloval kot pesnik in dramatik pri raznih revijah. Posebno se je po* svetil proučevanju drame, predvsem slovenske, pa tudi nemške in nordijske. Teoretično se je temeljito bavil z dramatiko in gledališčem. Svoje raz-.prave o slovenski drami je več let priobčeval v Času. Pod vplivom tega študija se je v dramatiki ■rjdi samostojno poskušal. Za gledališče je prevedel več dram, nekaj ljudskih iger je priredil tudi za tisk. Povsod, kjer je služboval, je organiziraj ljudsko gledališče in dramatično šolo, V Ljubljani je bil v tesni zvezi z gledališkimi krogi, poučeval je v dramatični šoli. Od svojih dijaških let do smrti je bil navdušen :n dober pevec, sodeloval je pri »Ljubljani« in frančiškansliem cerkvenem zboru. Tudi je bil velik prijateli knjige, zbral si je veliko in dragoceno knjižnico. Temeljito se je bavil s stenografijo, katere se je priučil v gimnaziji. Leta 1913 je v Zagrebu napravil izpit iz slovenske stenografije kot osmi slovenski kandidat. Stenografijo je učil v Kranju, v Ljubljani pa na gimnaziji in na Christofovem učnem zavodu. Učil jo je tudi privatno in pripravljal kandidate za izpit. Leta 1913 in 1914 je v zagrebškem Stenografu objavljal slovenske stenografske članke v posebni prilogi. Leta 1921 le na podlagi Novakove stenografije izdal Slovensko stanografsko čitanko, ki jo j« posvetil ravnatelju Francu Novaku. Čitanka obsega različne sestavke v korespondenčnem pismu, Istega leta je izdal tudi Samoznake slovenske stenografije. Obe knjigi se z uspehom rabita pri šolskem in zasebnem pouku slovenske stenografije. Ljubljanska drama: Dr. Od tu in tam Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 1. marca: Albin. Jutri, torek, 2. marca: Simplicij. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčie, Sv. .Jakoba trg 0, mr. Ramor, Miklošičeva e. 20 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. • Hrama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: Zlato iz Singaporea. Kino Sloga: Mesto Anatol. Kino Matica: Lumpaci Vagabundus. K I N i. UNION rti. 22-21 Veliki pomorski tlim daljnega vzboda Zlato Iz Singaporea Clark Gable, Jean Banov, vvaliace Beery Danes predstava samo. ob 16. url obe večerni predstavi odpadeta radi koncerta. TEL. 27-30 SLOGA Ljubljana, 1. marca. Sobotna premiera v ljubljanski drami je ®opet docela napolnila hišo. Videti Je iz toga, aa je za premiero večer pred nedeljo ali praznikom kar najbolj prikladen, drugič, da širše občinstvo za oddih po trudapolnem tednu rabi komedijo, tretjič, da je kontedijograf Branislav Nušič že tudi naši publiki dobro poznan in priljubljen. Že nekaj njegovih del je šlo čez slovenske odre in to »Narodni poslanec«, »Navaden človek«, »Gospa mlni-strovka«, ki smo jo v eni izmed preteklih sezon videli tudi v Ljubljani. Kot že ti naslovi povedo, črpa NušiČ snov za svoje veseloigre Iz javnega in privatnega belgrajskega življenja, ki kot hitro razvijajoča se prestolnica nudi sato dovolj motivov. Nuši 15 je vedno duhovit, zabaven in satiričen, plodovit pisatelj, saj vsako leto napiše kakšno delo. Tudi v svoji najnovejši komediji v treh dejanjih posega itfušič v tipično bolgrajsko meščansko življenje in miselnost. Glavna oseba v veseloigri je denarni mogotec 2ivota Cvijovič (Cesar), zvijačen tip, ki mu nekaj časa gre vse v račuu. Misli, da so mu za denar vsi »artiklk na razpolago: kupil je z njim že vest poštenje, dekliško čast. Preskrbel je svojemu sinu doktorsko diplomo na filozofiji, ki sedaj visi v njegovi sobi nad blagajna Iz te prevare naraste kup zmešnjav, zamenjav, ki kakor plaz drvijo, potegnejo vse za seboj in povzročijo neštevilno komičnih srečanj in zapletkov. Krivda se jc zgodila pred pričetkom prave veseloigre, na odru gledamo že razpletek, ki v sredi dejanja narasle v višek zmešnjav, iz katerih sledi potem človeški, vsakdanji zaključek. Kakor je Cvijovič oblastnež v javnosti, tak je tudi v družini, najprej do svoje žene Mare (R a k a r j e v a), preproste, poslušne, dobre in skrbne gospodinje in matere, potem do svojega sina Milorada (Drenovec), ki je len za učenje in veseljak, a vendar dober fant, ki sc mu upirajo kupljen doktorat, javno znanstveno predavanje, docontura na univerzi in hčerka prometnega ministra, sin, ki se v svojem uporu izkaže s očetovo krvjo; Života }e surov tudi s hčerko Slavko (Levarjeva), ki mu je ie najljubša, ki je skromna in ljubeča, končno pa mora Cvljevič popustiti na vsej črti. V rodbina spada tudi Marinbrat Ujka (Dane S), ki daje Zivoti nasvete, ki se jim pozneje, ko gre življenje mimo njih, vedno sam izneveri. Nesrečna žrtev Cvijoviča jo mladi znanstvenik Velimir Pavlovič (Jerman), ki je študiral v Freiburgu za tovariša Milorada, z njegovim denarjem in imenom. V Frei-burgu je Pavlovič postal znova žrtev matere, ki mu je dala svojo hčer Klaro (M. Danilova). Ta lepa žena pride * otrokom za svojim možem v Bel-grad, kjer se sredi zmešnjav ne znajde in kjer doživi razočaranje in novo ljubezen. K vlogam, ki deloma izpolnijo repertoar mestnega življenja, je šteti članici dnevnega zavetiSča, gospo Protičko (Slavčeva) in Spasojevičko (P. Juvanova), napeljevalko gospo Drago (N a b 1 o e k a), sobarico Marica (J. B o 11 a r J e v a) ter freiburškega univerzitetnega profesorja dr. Reiserja (Gregorin), o katerem edinem bi si upal trditi, da ne pade srečno v igro samo, pričakovali bi namreč, da ta oseba sploh ne nastopi. Višina, ki jo veseloigra sploh imeti more, pade s prizorom v sredini, ko nastopi profesor. Ves razplet s ozirom na to (Rei-snerjev povratek, obravnava o Škandalu) zaide v malo resnično podano grotesko. Rekel bi, da je v tej igri Nušič uspel bolj v besedni komiki kot! v situacijski. Izmed vlog na odru je treba pohvaliti Cesarja, ki je bil izvrsten v igri in maski, prav tako dovršen v obojem Daneš. Dobra tipa sta bili Slavčeva in Juvanova. Ker se mnogo poudar-1 jajo v tej igri figure iz belgrajske malomeščanske sredine, je vprašanje, katere so te. Na našem odru je bil to morda edini Daneš v kretnji in maski. Verjamem pa, da se dl v prestolnici delo čisto | drugače (tipi, maske, jezik, izrazi vsakdanjega govora, sontence, inscenacija itd.) postavili na oder. Vendar je Nušič brez vsega tega tudi pri nas zadovoljil, kar je zasluga tudi režiserja Bratka Krefta. —pst— Ljubljana : Hermes 7 : 2 Nogometna prireditev v prid mestnemu socialnemu uradu je na igrišču Primorja zbrala okrog 500 gledalcev, ki so v vetrovnem in oblačnem vremenu z zanimanjem sledili boju na pomladanski trati. Predtekmo sta absolvirall moštvi Slovana in druga postava Ljubljane, ki sta obe izvedli na teren v pretežni meri svojo juniorsko gardo. V zanimivem spopadu je Ljubljana imela večino delnic v rokah ter brez posebnega truda zmagala z rezultatom 3:0. Pred glavno tekmo je prišel še župan g. dr. Adlešič. Sploh pa j« bilo danes opaziti med publiko več odličnih oseb mestne občine. Že takoj po prvih potezah je bilo videti, da bo Ljubljana »nesla« Hermes z veliko razliko, saj je ob neprestanem obsedanju hermežanskih vrat do 17 minute vodila kar s 3:0. Ves prvi polčas so rdeči krepko držali vajeti v rokah. Drugi polčas se je slika nekoliko zaobrnila, dasi ne za dolgo. Hermes, ali če že hočete, reprezentanca I. razreda (to je bil danes njegov oficielni naslov), se je močno razmaknil po prostoru, dočlm je Ljubljana vidno popustila. Danes poslednllč' Pretreslilva borba za tekoče zlato Mesto Anatol podvig in propast malega balkanskega mesteca BK1G1TTE HORHET G03TAV FROHL1CH MBESUHU Triurni tumorja Lumpad Vagabundus Paul HBrblger, Heinz Rtthmann, Fritz imhofi, • Hilde Kratil fj\ o& 16., 19.1!> 01 21” iOtZ Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Ponedeljek, 1. marca: zaprto. Torek, 2. marca: DR. Red A. OPERA Začetek ob osmih Ponedeljek, 1. marca: zaprlo. Torek, 2. marca: zaprto. Iščemo reporterja asa vesti s sodišča. Ponudbo takoj na uredništvo lista. VI. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije, ki jo sestavlja nad 70 kvalificiranih in dobro vigranih godbenikov, bo 8. marca dirigira g. Rhe-ne-Baton. Predprodaja vstopnic bo od 1. marca dalje pri blagajni kino »Uniona«. Cene vstopnicam so od 6—40 Din. . . . Vsi vojni .prostovoljci, člani Okrajne organizacije vojnih prostovoljcev v Ljubljani se obveščajo, da bo društveni občni zbor v nedeljo 14. ma™a 1937 v Ljubljani. Na predvečer občnega zbora bo članski sestanek. Obvestilo o prostoru m uri občnega zbora ter sestanka sledi. — Odbor. Glasba je v resnici last vseh narodov. Mora* mo jo pa poznati in z vso največ j o vnemo fi'®)1*1' Temu je posvečen prihodnji koncert harmonični dvorani, ki 6e vrši pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske in ki nam prinaša dela iz moderne poljske ter argentinske glasbene literature. Spored izvajajo Pavel Šivic, Osterc Marta in Milena Verbičeva. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Tatvine na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani. V dnevih med 9. in 15. februarjem t. 1. jc bilo iz potniških vagonov pokradenih nekaj medeninastih delov, kakors pipe. ročaji itd. — Železniška direkcija v Ljubljani 6vari pred nakupom ukradenega blaga in naproša javnost, da osebe, ki bi ponujale tako blago v nakup, prijavi nafbližnjemu varnostnemu organu. Zaradi regulacije Celovške ceste meri mestni gradbeni urad v Ljubljani posestno stanje vzdolž obeh strani imenovane ceste. Pozivajo se vsi posestniki, da v sektorju od km 622.00 (gostilna Kavčič) do km 623.40) nova pomerjalna meja mestne občine ljubljanske pri tovarni »Štora«), vidno označijo svoje posestne meje v pasu ca 50 m na vsako stran ceste in sicer najkasneje do 3. marca 1937. — Pogrešne izmere, ki bi nastale zaradi neoznačenega posestnega stanja, bodo morala prizadeti posestniki na svoje stroške popraviti. —-Hkrati se opozarjajo vsi posestniki ob Celovški cesti, da v sektorju med km 620.90 [gostilna Kmet) češ, rezultat je dovolj visok. V tem času so črno-beli že precej ogrozili ligašu zmago, saj je Svetic Vili znižal kar na 3:2. Pozneje pa je siloviti nalet hermežanske enajstorice pojenjal, tako da je tekom ostalega čas Ljubljana mogla občutno zvišati zmagovalno stran rezultatnih številk ter se je ustavila šele pri 7:2, seveda ne v radost vsega prisotnega občinstva; nekaj navdušenih prijateljev simpatičnih Hermežanov je na našo veliko žalost z vdanostjo v božjo voljo opustilo dovtipe o »halb-kanah« in se z melanholično resignacijo potopilo v filozofski molk — tako se kajpada nismo mogli do konca več smejati. Hermes je danes poleg vrlin »okazal tudi hibe, ki se ga menda že dobro deset-.etje drže. Tehnično je moštvo skoroda na isti višini kot Ljubljana, podaja točna in lepa, ali do nezavesti kombinira pred golom. Njegova odlika je fizična kondicija, ki je boljša kot Ljubljanina. Start je pre^iznejši in ostrejši od starta ljubljanskih li-gašev. Glavna hiba pa ie — in te hibe se bo moštvo v prvenstvenih tekmah moralo pošteno varovati — da posamezni igralci žogo vse preveč za* držujejo, jo krote, žonglirajo ž njo, izvajajo ekvi-librične trike in imajo nasprotnika za norca. Škor da, da tako sposobni ljudje kot jih ima _ hermežan-ski napad, tako lahkomiselno zapravljajo šansej Ostro je treba pograjati tudi skrajno nešportni vzklik nekega igralca iz reprezentance I. razreda, na željo publike, naj igra pošten nogomet. Kaj mislite, kaj je zabrusil ta mladi mož? »Za badava je vse dobro!« je dejal. Kar je prav, je pravil Ljubljana še ni v polni formi, še daleč ne. Logar še ni povsem okreval od blesure, Stanko tudi še ni na jesenski višini. Jež je bil danes aa bekil kar dovolj dober. Boncelj je drugi polčas precej opešal, Obrsnel ne bo dobra zasedba desnega hal* fa, ker je telesno za to mesto prešibek: tako da je moral Pupo drugi polčas opravljati kar hera* klejevske podvige, jasno da z menjajočo srečo. Pupo je pni polčas zelo lepo gradil igro, drugi polčas pa se je omejil bolj na samo razdiranje ter nekajkrat celo zgubil svoj običajni, jasni in hitri pregled igre. Šercer je prvi polčas odlično »craw* lal«, plaval kar se je dalo, drugi polčas pa je nekaikrat izrednfi in zelo koristno centriral. Spoj* ki, Slapar in Pepček se vedno lepše razumevata z Lahom, Janežič ni bil ne dober ne slab, če odštejemo kikserje in nesmiselnosti, ki mu jih seveda ne moremo štete v plus. Prav dober je, bil pa Lah, ki se je zdaj že nenadomestljivo udomačil na cen-terforu. Ne igra šablonsko, dobro drži žogo, lepo | in pogosto celo prefrigano oddaja, odločno teče v kazenski prostor in dobro strelja. Njegov drugi gol iz voleya je miniaturna umetnina. V splošnem bo moštvu treba dati še nekaj fizične kondicije, morda s crosscountryjem. Lep napredek pa kaže Ljub* ljana v tem, da se je končno skoraj iznebila malenkostnih igračkarij (tu pa tam se sicer katera I še ukrade!), da se je njen forward začel premišljeno postavljati, da moštvo stremi predvsem za j končno akcijo, ne pa za razkazovanjem moči in ] znanja v sredi Igrišča. Neka napaka pa bo morala dobiti radikalnega zdravnika: štart. Štart je vse J premedel in premalo precizen. Sodil je g. Cimperman srednje. Prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze Včeraj je bil tudi prvi dan pomladnega nogometnega prvenstva. Tekme so se vršile le v Mariboru in v Celju in eo dale naslednje rezultate: Celje : Atletiki 2:1 (1:0). Maribor : CSK 2:8 (0:0). železničar : Rapid 4:0 (1:0). Tabela nogometnega prvenstva v mariborski skupini je naslednja: Železničar 6 5 0 1 24: 3 10 Maribor 6 4 1 1 14: 7 9 Celje 6 4 0 2 13: 8 8 CSK 6 2 2 2 15:13 6 Rapid 6 1 1 4 11:18 3 Atletiki 6 0 0 6 1:20 0 Včeraj je bil zaključen prvi del državnega nogometnega prvenstva. Proti pričakovanju je tekma med Belgradom in Zagrebom izpadla neodločeno. I Z neodločenim rezultatom so je Gradjanski plasiral na prvo mesto in ima 14 točk. BSK je ostal tretji z 11 točkami. Za včerajšnje tekme Je vladalo velikan-: sko zanimanje in je bilo navzočih do 10.000 ljudi. Končna tabela v državnem prvenstvu je naslednja: Hrvatski š&histi so sledili slovenskim in ustanovili svojo hrvatsko šahovsko »vezo. Včeraj je bil ustanovni občini zbor, na katerem so izvolili za predsednika dr Benoviča. Poslali pa so pozdrave tudi dr. Vladku Mačku. Tudi samoupravni uradniki iz vse države so zborovali v Zagrebu. V zvezi Je včlanjenih 58 tisoč elanov. Samoupravni uradniki se bodo borili za izpopolnitev zakona o mestnih občinah in zahtevali zaščito za svoje pridobljene pravice. Postavili pa so se na stališče, da sedanje mestne uprave niso izvoljene na volitvah in zato ne bi smele izdajati statutov. Zlasti pa Ao se pritoževali uslužbenci vaških občin. Bol grajska skupščina Ljotičevega »Zbora« jc potekla včeraj precej burno, že pred zborovanjem bili po mestu razmetani ra®ni letaki, ki so ljudi pOBivali, naj preprečijo zborovanje jugoslovanskih fašistov. Zjutraj pa »e je zbrala velika množica de-monstrantov, ki so po ulicah vpili proti Ljotiču in njegovim aferam s »Tehnično unijo«. Ko so pa demonstranti prišli do lokala, kjer se je moral vršiti zbor, so jih zavrnili LjotiČevi »stražniki«. Spopadli so se, padalo je kamenje, tako da ni na poslopju Železničarskega doma ostalo celo niti eno okno. Demonstranti so pretepli tudi nekaj Ljotičevcev. Sele policija je naredila red, nakar so tudi ranjence odpeljali v bolnišnico. Težje ranjenih je bilo 7, lažje pa mnogo več. Preden pa je Ljotlč prišel na zborovanje, je prišla pred poslopje spet ena skupina demonstrantov in razbijala. Ljotič sam se je v svojem govoru samo opravičeval in demantiral da bi njegovo gibanje bilo v zvezi s proslulo »Tehnično unijo« in zidom Dianiantsteinom. Med zagrebškim i gimnazijci se je razpasla sla* ba navada, da si šolskih knjig ne kupujejo več, temveč jih v knjigarnah nakradejo. Po raznih zavodih so bile med dijaki organizirane take skupdne, lu so zbirale tako blago. Največkrat pa so dijaki take knjige potem prodajali na starini za smešno cene. _ V*™** i® r Pe*ek nenaden poiar uničil blagajniške knjige občine. Uvedena preiskava pa je dognala, da je bil požar podtaknjen in so tako zgorele ali pa že prej izginile knjige, v katerih so bili zapisani dolžniki občine. Oblasti eo osumile nekaj uradnikov ter jih zaprle. Pričakujejo senzacionalnih odkritij. Slabo vreme in burja je razsajala zadnje dni tndi na morju, zlasti pa okrog Velebita. V takem vremenu 9ta odšla z barko na morje iz Jablanca Josip Simičič in njegov sin. Ker je bila burja premočna sta spustila jadra in veslala. Nenadno pa je velikanski val butnil ob čoln in ga prekucnil, starec, ki ni znal plavati, se je zagrabil za jambor in čakal na pomoč. Sin pa je plaval dve uri, dokler ni mimo priplul neki purnik in ga rešil. Ko so prišli do starca, so ga nažli že mrtvega. Še vedno se je krčevito oprijemal jambora. Angleška filmska skupina se že nekaj tednov mudi v Dalmaciji. Do sedaj je že poslikala Split, nakar bo posnela tudi Dubrovnik in okolioo. Angleži so baje zelo navduSeni nad lepotami Dalmacije In so jo prav za prav izbrali za slikanje posnetkov, ki bodo sestavni del filma »Kolesa usode«. Stavka cementnih delavcev v Splitu in okolici traja že peti teden, kliub temu pa že ni nobenih izgledov, da bi se zaključila. Delavci še vedno vztrajajo pri svojih zahtevah, isto tako pa tudi tovarne. Stavka je že povzročila ogromno škodo. No Gradjanski 9 6 2 i 21: 9 14 Slavija (S) 9 5 2 2 21: 6 12 BSK 9 4 3 2 19: 8 11 Hajduk 9 5 0 4 18: 9 10 Jugoslavija 9 5 0 4 21:10 10 Bask 9 4 2 3 18:17 10 Ljubljana 9 2 3 4 9:14 7 Hašk 9 2 3 4 11:24 7 Slavija (O) 9 2 2 5 11:22 5 Conoordia 9 1 1 7 8:81 8 * Maribor |e zmagal v slalomu do km 622.00 (gostilna Kavčič) in dalje do tovarne »Štora« pazijo pri obdelovanju svoje posesti na kole, ki so zabiti v posestnih mejah, na regu-lačne kamne, ki so na površju ter na podzemske kamne, ki so v globini 30—50 cm in ki »o vidno obeleženi z tričetrt metra dolgimi koli, Dražba kožuhovine v Ljubljani bo nepreklicno 8. marca kot zadnja v tekočem letu. Lovci vedo, da ]>otom dražb '.Divje kože« najvrednejše vnovčijo svojo žetev in tako bo ta dražba bogato založena s plemenitim blagom. Med najavljenimi kupci ie tudi interesent za nakup 40.000 do 50.000 polhovih kož starih živali. Kdor ima torej kožo starih polhov letošnjega lova, naj jih takoj pošlje >Divji koži«, Ljubljano, Velesejem, ki še sprejema tudi kožuhovino vseh Ostalih vrst divjadi. Nagradno žrebanje Radijske postaje v Ljubljani za 1000 novih naročnikov, ki so se prijavili po 15. oktobru lanskega leta, je bilo 20. februarja t. 1. ob 19.50 pred mikrofonom. Prvo nagrado 4 cevni Super apnrat In radijsko naročnino za celo leto je dobil g. Jordan Dragotin, brivski pomočnik iz Ljubljane. Drugo nagrado 2 cevni Super aparat in radijsko naročnino za celo leto Je dobil g. Faj-mut Jože, rudar iz Crne pri Prevaljah. Tretje nagrado detektorski aparat in radijsko naročnino za celo loto Je dobil g. Potokar Stanko iz Ljubljane. I r O V.I41IV ojVvUv. i" V/ samo delavcem, ki so izgubili svoje mezde, temveč še bolj pridobitnikom, ker so morali zaradi pomanjkanja cementa ustaviti velik del gradnjih del ter začeti kupovati cement iz tujine. Zaradi tega so vsi merodajni krogi z oblastmi vred začeli apelirati na vlado, naj na vsak način stavko konča in prepreči katastrofalno škodo za naše gospodarstvo in industrijo. Senator Banjanin, eden od prvakov JNS, se jo slamo udeleževal proračunskih razprav v narodni skupščini. Vselej pa se je udeleževal tudi vseh protestov in razgrajanj, ki jih je njegova skupina povzročala. Nevsečen pa je bil zanj incident v soboto, J kar hoče. On je s tem postal popoln gospodar nad časom, ki si ga je zagotovil vnaprej. Lahko čita v tem času n. pr. newyorški telefonski imenik od zadaj, lahko oponaša mačko, kako mijavka, lahko predvaja plese hudobcev iz pekla, lahko tudi porabi ta čas, da priporoča gumijasta kolesa, ki jih izdeluje njegova tvornica in trobi njihove prednosti ali kaj drugega, karkoli mu pride na misel. Toda on tega vsega ne dela. Brown se razgovarja s svojimi radio-agenti, ki mu predlagajo bodoče radioprograme. Denar je pri tem zanj, kakor da ne bi imel nobene vrednosti in pomena. Glavna stvar, ki jo hoče Brovvn doseči, je program, ki ob sredah, kadar on odda ja svoje stvari, privabi k zvočnikom milijone Amerikancev. Kadar 6e odloči za kakšen program, pa naj že bo kakršenkoli, ga objavi v vseh dnevnih časopisih. Poslušalce je s tem že kar navadil, da z največjo napetostjo pričakujejo kakšne originalne Browno-ve napovedi po radiu. Med prenašanjem programa pa nikdar ne pozabi Brovvn tudi na reklamo. Zasliši se nekak srebrno čisti glas, ki počasi napoveduje: »Dragi poslušalci! Ta užitek vam je pripravil Brown. Nova gumijasta kolesa, ki jih je izdelala tvrdka Brown, so res nekaj posebnega. Prosim, zapomnite si: Brovvn, gumijasta kolesa.« Od časovne napovedi pa do večernih koncertov sploh ni nobenega radioprograma, ki ne bi vseboval reklame te ali one vrste. Neprestano se bije hud boj v tem, kdo je večji umetnik, kdo je bolj znan in upoštevan humorist, kdo bo oddajal kake bolj senzacionalne vesti, ki drugod o njih še ne vedo, itd. Toda v tem boju niso radiooddajne postaje 6ame, temveč le radio-agenti onih, ki hočejo na vsak način inserirati »po zraku«. Po 3000 dolarjev visoki honorarji za vsak nastop pred mikrofonom, ki traja bore nekaj minut, niso več redki in velepodjetja, ki si kupujejo ta radijski čas. so prepričana, da za eno minuto oddajanja po radiu 1000 dolarjev ni mnogo. Poslušalci, povejte, kako se vam dopade Človek pri tem takoj pomisli, da le utegne kdaj biti kak program poslušalcem malo odveč. Toda to vedo dobro tudi na oddajnih postajah. Posebno se tega zavedajo takrat, kadar razklada po radiu svoje umetnosti in svojo učenost kakšna ne preveč znana osebnost. V takih primerih nikdar ne pozabijo na koncu oddanega programa pristaviti prošnjo poslušalcem, naj povedo'svoje mnenje, kako se jim take vrste program dopade. Povedo tudi naslov, na katerega naj poslušalci sporoče svoje mnenje. Toda ta naslov ni naslov postaje, ki je program oddajala, pač pa naslov dotionega, ki si je rezerviral ta čas za oddajanje. Takšne vrste reklamo 6i lahko privoščijo menda le v Ameriki, kjer žive večji magnati kot pri nas. Pa tudi lažje pridejo vsi na vrsto, ker imajo tam na razpolago že tako visoko število oddajnih postaj. Kdor je pa majhen, je pač majhen. Izumi ali izmišljotine Številnim odkritjem in izumom zadnjega časa se je baje pridružilo prav senzacionalno odkritje neke vrste žarkov, ki imajo to lastnost, da postane vsako telo, na katerega padajo, v trenutku nevidno. To odkritje pripisujejo italijanski časopisi svojemu učenjaku profesorju fizike Manciniju. Tovrstnim žarkom se upirajo menda samo nekatere kovine, ki kljub močnemu obsevanju ostanejo prav takšne in ravno tako vidne kot prej. O podobnih odkritjih so v zadnjem času pisali tudi nekateri neitalijanski listi, ki navajo zanje tudi čisto druga imena učenjakov, ki naj jim ta slava pripada. Tako so si še pred nedavnim tudi Madjari lastili to novost, češ da je to plod dolgoletnega raziskovanja nekega madjarskega fizika. Vse takšne vesti pa kažejo, da dostikrat ni primerno in vredno pridevati preveč slave temu ali onemu znanstveniku in da so vesti o teh novostih tudi večkrat čisto izmišljene. Vsak hvali svoje, so pa tudi primeri, da je pravi vzrok takšnih vesti vzet iz drugega ozadja. Kako radi se ravno Italijani ponašajo s svojimi izumi in odkritji, pove tudi primer, da so večkrat že pripisovali nekatera velika odkritja na polju elektrotehnike svojemu Marconiju in s tem tu pa tam le malo prikrajšali Hrvata Nikolo Teslo. Kaj hočete, reklama je čudna stvari Sahara postala prehodna Največja afriška puščava Sahara, ki na svojem vzhodnem koncu meji na rodovitno dolino reke Nila v Egiptu in sega na zahodu do Atlantskega oceana, je na zahodnem koncu široka okoli 5000 km. To so ogromne daljave, ki so jih mogle prav do zadnjih časov premeriti le karavane, živali, ki menda največ zdrže v teh kamenitih puščavah. Če bi bile tu zgrajene kakšne ceste v našem smislu becede, potem seveda tudi te velike pokrajinske razdalje ne bi predstavljale bogve kakšne zapreke, saj bi jih mogli vendar v nekaj dneh z avtomobilom prevoziti. Toda, v zadnjem času so Francozi dokazali nekaj drugega, kar ne bi zlepa prej kdo kar tako verjel. Iz Senegalije, ki leži na jugozahodnem koncu Sahare, je pred nedavnim prišle preko vse obširne Sahare in pogorja Atlas v severni Afriki v Alžir nekaj stotnij senegalskih vojakov. Da bi vso to dolgo pot 5.000 kilometrov prehodili peš, tega menda nihče ne misli. Ti senegalski vojaki so se posluževali avtomobilov, s katerimi pa tudi ni šlo brez vsakršnih ovir preko kamenitih puščavskih tal. Pa vendar se jim je po velikih naporih ta pot vseeno posrečila. S tem svojim prekopuščavskim pohodom so Francozi dokazali, -da na vse zadnje tudi pot preko Sahare ni tako neprehodna. S senegalskimi vojaki Francozi vsekakor raje poizkušajo možnost takšnih na videz brezupnih pohodov, kakor pa s svojimi lastnimi evropskimi vojaki. Leto dni brez dogodkov V vsakem, tudi v najmanjšem kraju, se gotovo dogodila kakšna večja ali vsaj manjša izpre-memba, če prej ne, v enem letu pa gotovo. Današnji časi so vendar precej nemirni, tako da se ljudem kar malo čudno zdi, če le predolgo ni ničesar Akademski pevski *bor, ki bo nocoj priredil koncert slovenske duhovne pesmi. Na sporeda so Gallusove, Trubarjeve in Bohoričeve pesmi. Akadem- demski pevski zbor letos tudi obhaja 10 letnico svojega obstoja. I. Jurca: 7 Beg čez Azijo (Za tisk priredil Anton Podbevšek.) Ali te ni sram? Ko bi prav hotel zbežati, bi bi moral ti oči zatisniti! Ker pa ne misli, pa že celo ne gre, da ga žališ! Pojdi, greva v barako če ne bo res mislil, da misliš zbežati. Odšla sva kakih 6to korakov proč. »Tam skozi zdaj ne moreš!« je ugotovil financar. »Vem za majhen kanal, skozi katerega boš lahko zlezel. Ko boš zunaj, bom po tisnil za teboj torbo!« Tako se je tudi zgodilo. Tovariša sta me že vsa nestrpna čakala. Takoj 6ta skočila pokonci in smo bežali proti hribom. Ura je morala biti okrog desete, ko smo pribežali do hribov. »Tu je cesta, ki drži med gorami na Mešed, to je prvo mesto, do katerega bomo prišli v nekaj dneh.« Res smo prišli na cesto, ki jo je začrtal Sa-jevic na zemljevidu. Korakali smo komaj dva kilometra naprej po njej. ko smo zapazili plavo in rdečo luč. Bila je najbrže finančna 6traža. Hoteli smo se ji izogniti in smo zato zavili na desno v hrib. Ko smo dospeli na vrh, smo se ozrli na As-habad. Luči po mestu so nam pokazale smer, kje 6toji. Kakšno čustvo radosti se me je tu zgoraj polotilo, se ne da povedati. Nisem sicer vedel, kaj vse me še čaka, a bil sem prost! Prost sem! mi je donelo po ušesih, v srcu pa 6em občutil neizmerno sladkost. . Zbogom tovariši, ki spite na trdih deskah, polni uši, dihate smrdljiv zrak v barakah in sanjate o koncu vojne! Jaz pa prost!... Vesel sem hitel naprej. Tovariša sta zaostala. Toda. kaj je to? Ali ne leži pred menoj ruski vojak, korak proč od nje-ga zopet drugi? Oba sta trdno spala. Hitro sem odskočil in molče opozoril tovariša na Rusa. Izognili smo se ju in jo ubrali po bregu naprej. Tiste preklicane ceste pa nismo mogli več najti. Zabredli smo v gore, vso noč blodili in ko- »Staveuakl dom lakaja vaak delavnik ob Telefon 291 prneli p»o jx>žirku vode. 2e se je pričelo svitati in je tudi že sonce vzšlo, ko smo se zleknili za neke skale k počitku, A strašna vročina ga nam ni privoščila. Žeja se je čezdalje bolj oglašala. Glad ni bil tako silen, sicer pa tudi nismo imeli drugega kot nekaj jjosušenega kruha. Proti večeru smo se vzdignili, iztaknili cesto in hiteli po njej vedno naprej in naprej. Medtem se je naredila noč in smo začeli pešati. Privlekli smo se kljub temu do nekega prepada. Kaj hočemo, na cesto ne pridemo več, ker smo že preslabi 1 Morda je na dnu prepada kaj vode? Poskusimo! Začeli smo se spuščati navzdol. Po dva metra visoke skale so nam bile za stopnice. Spuščali smo se drug za drugim. Sele proti jutru smo dospeli na dno, toda o vodi ni bilo sledu. To bo naš grob, smo si mislili, popadali na kamenje in obležali. Torej tukaj v tej grapi bomo čakali sodnega dne! Ozki prepad se je na zahodni strani širil. Videla se je majhna planjava, obdana krog in krog z visokimi gorami. Ko smo se nekoliko oddahnili) smo zbrali zadnje moči, da vsaj to 6trašno brezno zapustimo. Vlekli smo se kot duhovi, brez življenja. Da bi bila blizu vsaj kapljica vodel Kaj pa je to, ali ni pasje lajanje? V resnici sta se prikazala dva kot medveda velika psa in lajala proti nam. Gotovo morajo biti ljudje v bližini! Res sta se (pokazali dve postavi, podobni ruskim kozakom. Bila sta perzijska pastirja. Kaj pravzaprav sta, nam takrat že ni bilo prav nič mar. Lahko bi bila tudi rUska kozsk&t »Kje je tu voda?« je bilo naše prvo vprašanje. Rusko nista razumela, zato smo si izbrali govorico gluhonemih. Pokazala sta proti goram, češ, tam bi bila voda, toda so Rusi. Gotovo sta bila kdaj v As-hadabu in sta vedela, da smo ujetniki. Pri Lajevicu sta opazila majhno šalo in sta takoj povprašala a palcem in kazalcem, ako imamo denar. Ko smo jima prikimali, je eden vzel šalo in stekel do ovac. Kmalu se je vrnil in prinesel v njej mleka. Vsi hkrati smo planili nanjo, vendar Mesečna naročnina 12 Din. ta inozemstvo 25 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani} EL NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNI FBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJE — Din Oredništvo: Kopitarjeva olica 6/HL Telefon 2994 hi 2996. Uprava: Kopitarjeva k Čeč. Izdajatelji Ivan Rakoveo. Uredniki Jože Košiče k. sem jo jaz prvi zagrabil. Komaj sem napravil par jx>žirkov, sta mi je že iztrgala iz rak. Jaz sem dal pastirjema 40 kopejk. Bila sta zadovoljna in nam še enkrat namolzla mleka. Eden izmed njiju se nama je ponudil za kažipota. Imeli bi namreč prekoračiti visoko goro, ker so na obeh straneh te gore razpostavljene ruske straže. Tako sta nam vsaj razlagala. Globoko sklonjen je Perz hitel za malim robom pred nami, toda jaz nisem mogel nikamor več. »Vsaj eno uro po-čijmo, potem bo morda šlo!< Perza pa nista hotela čakati, temveč sta s čredo odšla. Kmalu pa so se privlekle megle in prej kot smo pričakovali, je začelo deževati. S 6eboj smo imeli zamazano šotorovko, razprostrli smo jo in lovili vodo. Kakor hitro jo je bilo za požirek, jo je brž kdo srebnil, ne glede na to, da je bila vsa črna od nesnage. Okrog 10. se je zvedrilo. Počutili smo se precej krepkejše, zato smo se najjotili v gore, ki smo jih imeli prekoračiti, da dospemo na varno. Kaj smo zvedeli ▼ prvi perzijski vasi. — Srečanje s kozaki pred Širvanijem. — Posvet 8 perzijskimi veljaki. — Presenečenje v Bržnutu, kjer so nas izgnali. — Čehi nani pišejo. 2e se je pričelo mračiti, a še vedno nismo bili na vrhu, mokri pa skoz in skoz, ker smo pošteno otresali male grmiče, ko smo se vzpenjali kvišku. Ko smo končno le priplezali na vrh, je bila ze tema. Pred nami se je zopet odpiral prepad, okoli njega pa je bilo toliko kamenja, da ni bilo kam leči. Naprej iti bi bilo nevarno, ker bi lahko kdo telebnil v prepad. Zato smo se vlegli na grobljo kamenja mokri kot miši. Zjutraj sem se jaz prvi prebudil. Ves sem bil zamrznjem, ne rok ne nog nisem mogel premakniti. Rad bi vstal, a ni šlo. Tovariša, ki sta se tiščala skupaj, zavita v plašč, 9ta še trdno spala. Začel sem ju klicati. Kako sta se začudila, ko sta vi- dela, da ležim na štiri prste visokem snegu! Mene sta pričela drgniti in postavljati pokonci kot pajaca v turščici. Nebo je bilo jasno kot steklo. Daleč naokrog so bile same gore in vse ometene s snegom. Pred nami je bila pečina, pod njo pa dolina, ki se je videla med gorami. Ko sem se nekoliko ogrel, smo začeli plezati navzdol. V dolini smo našli pod veliko skalo nekaj suhljadi. Sajevic je imel telovniku šibice in tako smo lahko zakurili in si iz snega skuhali čaj. Med gorami smo hodili še ves dan in dospeli okrog 4 poj>oldne na neki breg. Pred nami je stala par sto korakov proč prva perzijska vas. Bila je videti kot trdnjava s stolpom na sredi. Blizu nas sta orala dva Perza z dvema črnima kravicama. Kaj naj storimo? Sajevic je bil za to, da .gremo v vas. Jaz sem bil proti temu, da bi šli podnevi v vas, ker je lahko mogoče, da so v vasi Rusi in bi bilo potem vse naše trpljenje zastonj. To je bil prvi spor. Se posebno, ko mi je Sajevic zabrusil, da sem zajec. Sli smo naprej do kmetov, ki sta orala in ju prosila jesti in piti. Nezaupno sta nas ogledovala. Starejši, ki je znal za silo rusko, nas je vprašal, če imamo kake dokumente. Ko smo odkimali, sta nas po kratkem premišljevanju odvedla v vas in skozi neko dvorišče v sobo, ki ni imela nobenih oken, le v stropnem oboku je bila okrogla luknja. Pripeljali so dečka, starega okrog 14 let, ki je dobro govoril rusko. Ko smo jim dopovedali, kaj smo in kam hočemo, so nam prinesli čaja, domačega sira, opresnega kruha in buteljko žganja. Neki kozaški častnik, kot se nam je predstavil, nam je dal |X)lno pest cigaret. Jaz se nisem mogel načuditi, da je med tako divjimi ljudmi toliko vljudnosti. Ko smo se najedli in napili, so nas vprašali po tolmaču, če imamo kaj denarja. Pokazal sem jim tri srebrne rublje, ki sem jih še imel, in jih s težavo oddal. novega. Pa naj bo ta novica vesela ali žalostna, samo da je. Če druge spremembe ni, je prav gotovo ta, da kdo iz onega kraja umre, ali da kdo pride na svet. Da pa se kar celo leto ne bi nihče' poročil, je pa že kar malo verjetno. Toda vendar je tu in tam tudi v tem oziru kaka izjema. Preteklo leto je veljala za najmirnejši kraj na Francoskem sploh vas Valderoure. Res je, da to ni kak večji kraj, ker ima vsega skupaj 146 prebivalcev, vendar je le čudno, da ne bi nastopila vsaj kakšna manjša sprememba. V tej vasi lansko leto ni nihče umrl, nihče se ni rodil, pa tudi nobene poroke ni bilo. To se res ne zgodi kar tako v vsakem kraju in se morda tudi v tej omenjeni vasi ne bo zlepa več, da bi 146 ljudi brez kakšnih pomembnejših dogodkov preživelo v najlepšera miru leto dni. 8ALDA-KONTE „ STRACE - JOURNALB SOLSKE ZtfeZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICB RISALNE BLOKE ITD. Franc Marolt Oče se sprehaja s svojim sinčkom v mestnem parku. Sreča ga gospod v fraku in s cilindrom na glavi. Oče ga v veselo pozdravi: »Ljubi Bog, odkod pa prihajaš?« Sinček (prišedči domov) reče važno materi: »Mati danes sem videl ljubega Boga. Nosil je Irak in cilinder.« ‘ / Višek nezaupnosti. Strojevodja tujcu, kf je stal na železniški tračnici pred lokomotivo: »Za božjo voljo mož, »umaknite se, sicer boste, povoženi !< Tujec: >0, nič zato. Včeraj sem se zavaroval pri neki zavarovalni družbi, pa bi rad znal, če je 6iguma ali zanesljiva.«