Šentjur £ do 0 J| ŠENTJURSKE novice 2013 352(497 4 Šentjur) COBISS 0 Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur v delovanju PRORAČUN: Bodo na LUŠ odpuščali?® Letošnja zima meji na elementarno nesrečo ® Proračun Občine Šentjur za naslednji dve leti sprejet © FOTOREPORTAŽA: Igrali so se gledališče © VARČEVANJE: Primerjali smo cene dobaviteljev električne energije © Koliko nabirke*^, prejmejo naši župni Ki? \_m ■ LANGUS robo VERJETNO NAJCENEJŠE FASADE MEGAMONT Branko Kovačič s.p. Kolodvorska ulica 2 3230 Šentjur Delovni čas: pon-pet: 8-12 in 14-17 sob: 8-12 nedelje in prazniki: zaprto e-mail: kovacic.megamont@gmail.com GSM: 041 984-974 www.megamont.si Opravljamo suho montažno g rad no, sliko pleskarska dela, dobava, prodaja ter servis oken, vrat, rolet, senčil in komarnikov. Toplotna fasada že od: debeline lOcm z zaključnim slojem- 23€m2, 12cm-24£m2, 14cm-25€m2, 15cm-26€m2 Postavitev fasadnega odra GRATTS. Naložba za in v življenje Sončna elektrarna. Glede na porast porabe električne energije, ki se iz leta v leto stopnjuje, predvsem zaradi večanja števila porabnikov, se intenzivno vpeljujejo nove možnosti pridobivanja električne energije. Ena izmed najpomembnejših je sončna energija, pri kateri sončno obsevanje neposredno pretvorimo v električno energijo brez kakršnega koli onesnaževanja. Tovrstni sistemi so v uporabi že od leta 1958. Trenutno obdobje je zelo ugodno za postavitev sončnih elektrarn, saj predstavljajo še edino dolgoročno zanesljivo naložbo. Donosnost naložbe ostaja zelo visoka, in sicer 6,4-odstotna (vir: agencija za prestrukturiranje energetike). Glede na znižanje vrednosti naložbe predvsem zaradi padanja cene vgrajene opreme je sončna elektrarna postala še dostopnejša širšemu krogu vlagateljev. Zaradi ugodnih razmer so tudi letos vlaganja v sončne elektrarne v porastu. Kdaj se naložba povrne? Električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, odkupuje državno podjetje Borzen. Sistem odkupa po subvencionirani ceni je zagotovljen za obdobje 15 let, po poteku tega obdobja energijo prodajamo po tržni ceni do konca življenjske dobe sončne elektrarne (približno 40 let). V praksi lahko na streho, veliko 320 m2, zgradimo sončno elektrarno z močjo 50 kWp, ki letno proizvede najmanj 52.500 kWh električne energije. Strošek elektrarne po sistemu na ključ je od 60.000 do 65.000 evrov. Podjetje Borzen nam glede na trenutne odkupne cene iz obnovljivih virov po sistemu zagotovljenega odkupa za energijo plača letno približno 7.400 evrov. Glede na degradacijo opreme bomo v pogodbenem obdobju dobili za vso plačano energijo približno 109.200 evrov. Če upoštevamo vse dejavnike naložbe, kot so zavarovanje, obresti (v primeru financiranja) in ostali manipulativni stroški, je vračilo naložbe do deset let, nato nam elektrarna daje čiste donose ozirom dobiček. Po poteku subvencioniranega obdobja bomo energijo še naprej prodajali v omrežje po takrat veljavni tržni ceni, ki v tem trenutku znaša približno 39 odstotkov zagotovljenega odkupa. Najcenejši in najčistejši energent Lahko pa proizvedeno energijo uporabljamo za lastne potrebe podjetja ali gospodinjstva. Za vso proizvedeno energijo pridobimo obratovalno podporo in posledično zmanjšamo mesečni strošek plačila električne energije. Prav tako predstavlja lastna elektrarna prednost v primeru večje porabe, saj je električna energija najcenejši in najčistejši energent, ki ga lahko uporabimo za ogrevanje, hlajenje, proizvodno dejavnost, pogon vozil... Za postavitev sončnih elektrarn je mogoče pridobiti ugodna kreditiranja preko okoljskih skladov in bank. Posebno previdnost velja nameniti izbiri izvajalca. Ključni pomen pri izbiri naj imajo izkušnje - dolgoletna prisotnost na trgu, ponujeni materiali svetovno znanih proizvajalcev, strokovno znanje in izjemna natančnost. Le > ob upoštevanju teh dejstev bo sončna " elektrarna zanesljiva naložba, ki nam ° bo zagotavljala pričakovane letne do- c noše. S postavitvijo sončne elektrarne >u si zagotovimo mesečno rento zase in za svoje otroke. EKOD D.0.0. VREMSKA GORCA 16, 3255 BUČE TEL: +386 (0)3 80 90 570, +386 (0)41 754 801 +386 (0)51 637 644 E-pošta: info@ekod.si svetujemo projektiramo izvedemo Sončne elektrarne Zn§©ft@w[]ii(S[fi}si naložba se vam© ptrotodtogS podjetje z 20 - letno tradicijo Nari 9{ova slaščičarna z izvrstno izbiro novih sladic, torte... f\ M |k fx #<#s1k^IK iDnevno sveže malice, fosila in ala carte restavracija. (_Pizzerija z več fot 30 vrstami pizz, z dostavo na dom od 10. do 22. ure. iMaročila na 051-655-333. ‘Praznovanja za zaključene družbe, poroke, seminarje, obletnice... Rezervacije na 746 IZ 50 II ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ II 20. Tradicionalni pohod poteh turistične osmice Sveti Stefat? 30.4.2013 ob 16°° postavitev mlaja na roke kresovanje veselica pod šotorom z ansamblom Toneta Rusa ORGANIZATORTI > KS Sv.Štefan PGD Sv.Štefan Folklorna skupina Vinogradniško društvo „ŠTEFAN“ Konjeniško društvo Športno društvo Kulturno društvo | LEKMARJE | [ ŠENTJANŽ ) ! VABLJENI! INFO Jaka 041-628-686 Boris 031-342-355 Martin 041-763-956 uvodnik ino^e Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic Otroci So naše največje bogastvo. Življenje, ki ni vedno z rožicami postlano, jim skušamo omiliti, kolikor je mogoče. Že od rojstva jih zavijamo v vato - ko se jočejo, jim tiščimo v roke igrače, hrano ...Če imajo malo vročine, že tečemo z njimi k zdravniku po antibiotike. Izsiljevanje v trgovini je že stalna praksa, »jaz hočem nov avtoo-oo ...«. Mogoče se nam trenutno zdi, da delamo prav, ko otroke razvajamo, da z minimalno napora dosežejo, kar jim srce poželi. Vendar se moramo zavedati, da nas slej ko prej ne bo več. Kaj pa potem? Bomo preživljali svoje otroke do smrti? Vedno več mladine je nesposobne preživeti v tem krutem in egoističnem svetu, kjer šibki in razvajeni nimajo prostora. Otrok mora že v mladosti občutiti neuspeh, ga premagati in ob tem postati močnejši, vendar jim to izkušnjo vedno omilimo. Enako je v šoli, saj so otroci vedno bolj nemogoči in ne samo to - ob tem doživljajo neomejeno podporo staršev, ki krivdo za neuspeh, obnašanje svojih otrok in drugo iščejo pri profesorjih, ravnateljih in šoli. Grozijo z odvetniki, namesto da bi se doma z otroki pogovorili in jim določili meje, kaj se sme in česa ne. Namesto tega jim dajemo impulz, da je vse dovoljeno. Ko se vam bo mladostnik, nesposoben preživetja, z vašim denarjem predal drogam - da ubeži svetu, v katerem ne more prosperirati, ne krivite za to dilerjev in vpliva družbe. Odgovore poiščite predvsem pri sebi. Ste ga že kot otroka pravilno usmerili in naučili preživetja? Ste to zimo obiskali kakšno smučišče? Novo vprašanje: Se bo KK Tajfun uvrstil v polfinale lige za prvaka? www.sentjur.net Letošnja zima meji na elemeitarno nesrečo Zimska služba. Pri direktorju JKP Šentjur smo se pozanimali o statistiki letošnje zime. Piše: Jure Godler Da traja letošnja zima že skoraj pol leta, nam ni treba posebej razlagati, saj na obroke sneži že od sredine novembra 2012, četudi snega, ki bi se obdržal več dni, skoraj ni bilo. Obilno sneženje pa ni povzročilo sivih las samo tistim, ki so morali s svojimi jeklenimi konjički zjutraj na pot, zunaj pa debela snežna odeja, ampak tudi tistim, ki so zadolženi, da sneg čimprej umaknejo s cestišča in s tem zagotovijo čim bolj varno vožnjo. Ceste V naši občini za ceste skrbita dve podjetji. Kategorizirane ceste pluži celjsko podjetje VOC, katerega 25-odstotni lastnik je Šentjurčan Roman Moškotevc, nekategorizirane lokalne ceste in javne poti pa ima na skrbi Javno komunalno podjetje Šentjur. Kategoriziranih - državnih cest imamo 142 km, nekategoriziranih cest in javnih poti, ki so večinoma dislocirane, pa 249 km. »V letošnjem letu smo dobili poleg severnega dela občine tudi vzdrževanje južnega dela občine,« nam je o povečanem obsegu dela razložil direktor JKP Šentjur Igor Gorjup. Do lani je VOC plužil 150 km, zato direktne primerjave ne moremo narediti. Poleg cest pa skrbijo za prehodnost 9.600 m pločnikov. V tej zimi ni bila težava le v obilici snega in velikih stroških, temveč tudi v razpadu cest. Ob tem se sprožajo tudi plazovi; evidentirali so jih že 10. »V proračunu Občine Šentjurje bila rezervirana polovica manj stroškov, kot jih je nastalo z zimskim vzdrževanjem v zimi 2012/2013, glede na zimo konec marca pa stroškov še ni konec,« pove Gorjup. Uradno naj bi zimska služba trajala le do 15. marca. Ob sneženju zaposleni delajo podnevi in pori' Izhodi vozil dejstva Zimska sezona Izhodi vozil 2008/2009 37 2009/2010 56 2010/2011 35 2011/2012 29 2012/2013 61* * Zimska sezona še ni končana. K I v> v« v v ■ Način čiščenja V tej zimi so raztrosili po cestah 1.273 kubikov solne mešanice (sol in pesek). JKP Šentjur ima na razpolago 35 ljudi in 18 vozil. Prioriteta čiščenja se določi že prej. Prioriteta številka 1 so avtobusne proge, vendar te čistijo nekaj pred šesto uro, saj če jih čistijo prej, četudi je sneg na cestišču, bodo do ure, ko začno voziti avtobusi, ponovno zasute. Razpored pluženja naredijo tako, da ne delajo mrtvih kilometrov, saj se morajo včasih za pluženje 20 kilometrov cest peljati precej daleč in skupaj lahko voznik pluga prevozi tudi do 100 km. VOC ima pri tem prednost, saj lahko pluži kategorizirane ceste že takoj, ko plugi izvozijo iz baze, in s tem ne delajo odvečnih kilometrov. V tej sezoni naj bi padlo preko 2 metra snega. »Da smo zmanjšali število izhodov in tudi stroške z izvajanjem zimske službe, so plugi potiskali Stroški zimskega vzdrževanja cest, zime 2012/2013, naj bi presegli 1,2 milijona EUR. večje količine snega, kar pa je povzročalo kar nekaj okvar na mehanizaciji. Poleg tega so plugi polno otovorjeni z razsipnim materialom,« je potožil direktor Gorjup. Škoda Pri čiščenju snega so vozila JKP naredila nekaj malega škode. Tistemu, ki je bila povzročena škoda, mora sam narediti prijavo na zavarovalnico, prej pa mora obvestiti šentjurski JKP, da pride poslikat in zabeležit nastalo škodo. Ob tem pa bo oškodovani dobil številko zavarovalne police, na katero se bo ob škodnem dogajanju skliceval. Zavarovalnica bo sredstva nakazala direktno oškodovanemu. Šentjurjevo in turizem Kakšen vpliv ima Šentjurjevo na turistični razvoj Šentjurja? Spraševal je: Zoran Borovšak Franc Žurej, Javorje »Ima zelo pozitiven vpliv, saj privabi velike množice ljudi iz širše okolice v Šentjur. Ti se pogosto v Šentjur tudi vrnejo in si ogledajo še druge turistične znamenitosti. Menim, da bi morali poleg mesta več promovirati tudi ostale znamenitosti po občini.« Polona Jazbinšek, Šentjur »Šentjurjevo je nedvomno pomembno tudi z vidika razvoja turizma, saj ga obišče lepo število obiskovalcev, seveda pa to še zdaleč niso samo domačini. Obiskovalci pridejo tudi od drugod in glas o mestu Ipavcev nato ponesejo v svoje kraje. Organizatorji vsak po svoje skušajo dati vse od sebe, da je ta glas dober. Z naše strani je, denimo, obiskovalcem v času sejma omogočen brezplačen ogled šentjurskih znamenitosti, kot so Ipavčeva hiša in muzejske zbirke. Šentjurjevo je odlična priložnost, da ljudje slišijo za Šentjur, pridejo in se nato tudi vrnejo.« Danica Recko, Dobrina »Menim, da bi bilo v sklopu Šentjurjevega potrebno več reklamiranja cele občine in ne samo Šentjurja kot mesta. Tudi za druge kraje v občini je namreč pomemben razvoj turizma. Potrebno bi bilo tudi več povezovanja med turističnimi organizacijami v celotni občini.« Mirko Čander, Šentjur »Menim, da zaenkrat cilj, ki so ga načrtovalci imeli, še ni dosežen. Očitno se še prava ideja ni prebudila dokončno. Gre za povezovanje mestnih četrti in okolice. Pričakovanja so bila večja, kot smo dosegli. Menim, da si Šentjur zasluži višji nivo projekta in več samodiscipline krajevnih faktorjev, da se res s srcem lotijo skupnih projektov.« Šentjur ugasnil za eno uro V soboto, 23. marca, so v Šentjurju za eno uro ugasnili luči. Občina se je tudi letos odločila, da se vključi v naj večji svetovni okoljski dogodek na svetu: Ura za Zemljo. Tokrat so akcijo koordinirali učenci in učitelji OŠ Mihe Pintarja Toleda iz Velenja, ki so društva, organizacije in tudi podjetja vabili k temu, da se pridružijo projektu in izvedejo še kakšno dodatno aktivnost v smislu skrbi za varstvo okolja po svetu. V Šentjurju so tako sklenili, da bodo med 20.30 in 21.30 uro ugasnili luči na štirih cerkvah: sv. Jurij, sv. Rozalija, sv. Ahac in na cerkvi na Botričnici. Prav tako je mestna razsvetljava ugasnila na Mestnem trgu, cesti Valentina Orožna in v nekaj ulicah v naselju Hruševec. Lani je v dogodku sodelovalo več kot 150 držav. Letos so se jim pridružile še Palestina, Tunizija, Surinam in Ruanda ter prvič tudi Rusija, kjer so luči ugasnili v Kremlju. (G. A.) =v V uri za Zemljo so se cerkve zavile v temo. 9 na naslovnici nbviče Iz recitala: ..Stopil je pesnik mlad na Parnas” Foto Jure Godler n a z//ta aeot\ * OORf) s EDU 4, V Jože Artnak, občinski svetnik »Če bi bili problematični stroški, je bolje, da ukinemo celotno samoupravo in na nivoju države naj nam diktira en diktator, na nivoju občine pa en šerif.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. ________________________ Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. 1 Nuša Hercog. Postala je državna prvakinja v počasnem šahu. Nejc Amon. Postal je državni prvak v reševanju šahovskih problemov. Stanislav Zupanc. Po osemletnem mandatu kot predsednik Društva upokojencev Šentjur so mu mandat podaljšali še za štiri leta. Matilda Erjavec. Najstarejša Šentjurčanka je praznovala svoj 101. rojstni dan. Ambrož Amon. Je postal državni prvak v krosu. lllHBIBIIIMWIIIIIIIIHIIIIIIII«lllllWlimiilllllii|IIWIIHMII l'l' iWil|llllillHMBIiffiimilWm'l||IHIl 'i' Rihard Stopinšek. Zdaj že nekdanji predsednik PGD Planina pri Sevnici je prejel zlati znak Civilne zaščite. Andraž Hladin. Novi predsednik PGD Planina pri Sevnici. 9 številka meseca noflifce 16 Toliko razstav je bilo v dveh letih in pol, odkar deluje Galerija Zgornji trg. PIZZERIJA OSMICA ,;J Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Ritnik 17, 3230 Šentjur (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Radio Rogla^ v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101f8. > OBRAČUN POTREBUJE OBČINA LUŠ ALI LUŠ OBČINO 1 Kr ?v. Ljudski univerzi Šentjurje občinski proračun odškrnii 64 % zagotovljenih sredstev. Trpeli bodo predvsem programi za občane. Piše: Jure Godler Da se razdor med županovo koalicijo in opozicijsko SDS le še povečuje, je sedaj že jasno kot beli dan, čeprav niti eni niti drugi o tem ne govorijo glasno. SDS zavira spremembe statuta, kjer mora biti zanj v občinskem svetu dvotretjinska večina, na drugi strani pa se nižajo postavke, s katerimi so povezani vidni SDS-ovi funkcionarji. V drugače solidnem proračunu za leti 2013/2014 bode v oči drastično znižana postavka za Ljudsko univerzo Šentjur (LUŠ), in sicer z 41.500 EUR na 15.000 EUR, kar je 64 % sredstev manj, kolikor so jih prejemali doslej. V proračunu, ki predvideva 17,8 mio EUR prihodkov in 19,2 mio odhodkov, je to sicer kaplja v morje, vendar... LUŠ Pogovarjali smo se z direktorico LUŠ Jelko Godec, ki je vidna članica Slovenske demokratske stranke in občinska svetnica. »Vlaganje v človeške vire v Občini Šentjur je pomembno. LUŠ je javni zavod, kije reprezentativen za celotno občino. S 15.000 EUR, kot nam jih namenja proračun, ne bomo uspeli sofinancirati evropskih projektov, ki so namenjeni ljudem in odpustiti bomo morali nekaj zaposlenih. Posledično bomo morali tudi zmanjšati število programov, kjer so ljudje danes masovno vpisani,« nam je potožila direktorica. Pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje bodo prisiljeni povečati Zacvetela »sveta« kosmatinka A Velikonočnica. Pobočje na Boletini pri Ponikvi zopet vijolično. Piše: Gašper Andrinek Takoj, ko sonce dobi dovolj moči in pobere sneg na južnem pobočju v Boletini pri Ponikvi, se iz kraških tal začne počasi prebujati znamenita ponkovška vijolična roža. Letos so prve velikonočnice opazili že na začetku marca. Člani Turistično- olepševainega društva Ponikva so takoj začeli s pripravo rastišča za oglede številnih obiskovalcev. Kot vedno so ogradili strmino in postavili info-hiško. Kot novost so letos preuredili pot pri smreki na sredini rastišča in v klančino vgradili lesene stopnice, tako da je omogočen lažji dostop do najbolj izrazite točke. Med prvimi je rastišče obiskal celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je cvetlico tudi blagoslovil. Velikonočnica nastopa v grbu celjske škofije in simbolizira tudi Slomškovo pris- Direktorica LUŠ Jelka Godec. |' | g | 1— f Župan mag. Marko Diaci. ' intervencijska sredstva prispevke udeležencev. »S sredstvi iz občinskega proračuna ne zagotavljamo plač zaposlenih, ampak predfinanciranje projektov, ki omogočajo brezplačne programe,« dodaja Godčeva. Ljudska univerza je do sedaj zagotavljala plačno maso 10.000 EUR na mesec v proračunu javnega zavoda, ki je malo manj kot 250.000 EUR. Delež občinskega sofinanciranja pa je iz 16 % po sprejetem proračunu padel na 6 %. Leta 2006, ko je Jelka Godec postala direktorica LUŠ, je bil prispevek iz Občine Šentjur 85 %, ob seveda precej zmanjšanih dejavnostih. Redno zaposleni sta dve - direktorica in tajnica, dva sta zaposlena za čas trajanja projekta. V letu 2013 bosta dodatno zapolnjeni še dve mesti preko javnih del. In občina? »V času priprave proračuna Občina Šentjur ni razpolagala s strateškimi razvojnimi dokumenti. Ker še ni bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih, smo za podatke zaprosili LUŠ,« nam je pisno odgovorila referentka za odnose z javnostmi Polonca Mastnak. Od LUŠ je občina tudi zahtevala primerjalne podatke o sofinanciranju sorodnih ljudskih univerz. Direktorica jim je odgovorila, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost LUŠ, podatke konkurenčnih pa si naj zagotovi občina sama. Po tem, ko so na občinski upravi sami zaprosili za podatke o sofinanciranju, so ugotovili, da sorodne ljudske univerze od občin prejemajo tudi do trikrat manj. »Seveda se ob znižanju sredstev za delovanje LUŠ zavedamo pomena vseživljenjskega učenja odraslih. Menimo, da je enako pomembno kot poklicno izobraževanje tudi splošno izobraževanje, ki prispeva k razvoju osebnih potencialov ter splošni kulturni razgledanosti. Hkrati pa mora Občina Šentjur v času zmanjševanja državnih sredstev pri oblikovanju proračuna ravnati kot skrben gospodar in upoštevati zmanjšano možnost financiranja,« so nam odgovorili na šentjurski občini. Resnica je vmes Ker smo želeli tudi sami preveriti, koliko sredstev prejemajo za delovanje in programe ljudske univerze, smo jih po elektronski pošti pozvali, da nam sporočijo podatke. Vsi pozvani zavodi, razen celjskega, so nam tudi odgovorili. LU Rogaška Slatina se financira iz sedmih občin ustanoviteljic. Skupaj so v letu 2012 prejeli nekaj več kot 25.000 EUR, v letu 2013 pa načrtujejo dobrih 26.000. »Za projekte, sofinancirane s strani MIZKŠ, Zavoda RS za zaposlovanje in ESS, smo v letu 2012 prejeli 82.212 EUR, v letu 2013 pa imamo predvideno 79.000 EUR,« nam je odgovorila Irena Hostnik, strokovna sodelavka LURS. Imajo štiri redno zaposlene, dva zaposlena preko javnih del, sodelujejo pa z okoli 80 zunanjimi sodelavci. Na LU Velenje je redno zaposlenih 12 oseb. »Za izvedbo izobraževalnih programov sklepamo avtorske pogodbe. Predvidevamo, da bomo v letu 2013 sklenili do 100 avtorskih pogodb s predavatelji,« nam je napisala Nada Mažgon. V Velenju so od občine prejeli za leto 2012 19.980 EUR, za tekoče leto pa načrtujejo 19.680 EUR. Dodatna sredstva so letos od občine prejeli tudi za računalniško usposabljanje odraslih, in sicer v višini 1.985 EUR. Na največji ljudski univerzi UPI Žalec prejmejo za izobraževanje odraslih 9.890 EUR ter kot center za informiranje in poklicno svetovanje (ČIPS) 2.950 EUR, v obeh letih. Lani so poleg teh sredstev od Občine Žalec prejeli še 1.109 EUR za javna dela. Na UPI je 17 redno zaposlenih, od teh štirje za določen čas in štirje preko javnih del do konca leta. Prav tako sodelujejo s 165 honorarnimi sodelavci, nam je sporočila Smiljana Žuža iz računovodstva. LU Slovenska Bistrica je morala iz likvidnostnih težav pred stečajem reševati občina. V letu 2012 so prejeli le 1.300 EUR, v letošnjem letu pa so zaprosili za interventna sredstva, zato so prejeli 11.300 EUR. Iz državnega proračuna so za različne projekte prejeli 58.944 EUR, za ESS projekte pa 111.463 EUR ter za druge 10.183 EUR. »Prejeli smo še programsko sofinanciranje Občine Poljčane v višini 3.025 EUR za devet programov,« nam je nanizala direktorica Brigita Kuder. Redno imajo zaposlene štiri ljudi in enega za polovično zaposlitev (čistilka), v naboru pa imajo tudi 34 zunanjih izvajalcev. otnost. Zato so se tudi odločili, da ji Podajo blagoslov. Skrb mladih Na rastišču so v marcu čez teden nudili informacije dijaki Šolskega centra Šentjur, čez vikend pa so obiskovalce sprejeli člani Mladinskega društva Ponikva. Predsednik Ciril Obreza je povedal: »Naši člani so dobro poučeni o znamenitostih Ponikve, saj to dalo opravljamo že četrto leto, tako da lahko pričakujete tudi kakšno dodatno informacijo.« Velikonočnica (Pulsatilla Gran-dis) je na ogroženem seznamu rastlinskih vrst in je med najbolj zaščitenimi v Sloveniji. Področje v Boletini je eno izmed štirih uradnih v Sloveniji, kjer uspeva ta kosmatinec. Velikonočnica ob optimalnih pogojih cveti nekje do pet tednov. Letos pričakujejo, da bo ob ugodnem vremenu cvetela nekje do začetka aprila. Lani je cvetelo slabih šeststo primerkov. To število je krepko pod povprečjem. Letos naj bi, kot kažejo statistike Zavoda RS za varstvo narave, zraslo od 1000 do 1500 velikonočnic. F' JBM Proračun za naslednji dve leti spejet Cveto Erjavec o razpravljavki iz klopi: »Ker te še moramo slišati, ne samo videti.« O višini plače na LUŠ je razpravljala direktorica LUŠ Jelka Godec: »Tudi sedaj niso bila zagotovljena sredstva za plače, saj 41.500 EUR ni zadostovalo za eno plačo na Ljudski univerzi Šentjur, če še odštejemo materialne stroške.« O investicijah po letu 2014 je debatirala Aleksandra Šuster Močnik: »Tukaj bi bilo vseeno, če bi napisali, da je Šentjur najlepše mesto pod soncem.« Jože Korže o pravilih obnašanja v županovi pisarni: »Da se carju prikloniš, kot se priklanjajo nekateri, ko pridejo v županovo pisarno, in prvo vprašanje, ki ga župan vpraša, je, koga ste pa vi volili.« O izgubljenem imenu prostora, kjer se v Ljubljani zbirajo klošarji, Korže zabrusi podžupanu Robertu Polnarju: »Si že bil tam, jaz še nisem bil.« ■ P 1 MkJm Podžupan Robert Polnar o volilnem rezultatu: »V dveh letih in pol sem srečal na tisoče ljudi, ki so glasovali za Diacija in mene, pri samem sebi ugibam, da sva dosegla miloševski rezultat na volitvah - 104 %.« Občina Šentjur. Svetniki so s 17 glasovi ZA potrdili plan dela za naslednji dve leti. Piše: Jure Godler Da se bo nekaj na občinskem svetu zakuhalo, smo vsi pričakovali. Vročico so že pri zapisniku prejšnje, 16. seje, dvignili SDS-ovci. Kot meso v kisli župi, ki pri mešanju priplava na vrh, so svetniki edine opozicije spraševali, kaj je z zapisnikom nesklepčne izredne seje in ali bodo za to sejo izplačane sejnine. Svetnica Aleksandra Šuster Močnik je izrazila svojo žalost s tem, da se za izostanek na izredni seji, ki so jo sklicali svetniki SDS, ni nihče opravičil. Sabina Pleteršič iz občinske pravne službe pa ji je odgovarjala, da se je nekaj svetnikov le opravičilo, kar pa zaradi nesklepčnosti seje niso beležili. Ludvik Žafran je celo zagrozil, da če ne bodo plačane sejnine, bo svetniška skupina tožila občino na upravnem sodišču, sejnine pa bodo, če jih bo določilo upravno sodišče, namenili v dobrodelne namene. Zadnji zapisnik, kjer je bila situacija diametrična - seje se zaradi dopustov in opravičil ni udeležila deveterica svetnikov SDS - so ostali svetniki brez njihovih glasov potrdili. Amandma Kot je bilo pričakovati, je direktorica Javnega zavoda Prepad med županovo koalicijo in opozicijo se iz seje v sejo poveč" Ljudska univerza Šentjur, tudi občinska svetnica, Jelka Godec na predlog proračuna vložila amandma. Z amandmajem je predlagala, da se ji predlagano zmanjšanje sredstev na postavki javnega zavoda povrne v višini 26.500 EUR nazaj na raven iz leta 2012, ki je bila 41.500 EUR. Ta sredstva, tako je predlagala, se vzamejo: ljubiteljski kulturi 2.500 EUR, medijem 4.000 EUR, študiji za Kulturni center 5.000 EUR, študiji za urejanje vaških jeder 5.000 EUR, študiji za večnamensko športno dvorano Šentjur 5.000 EUR in programom za mladino 5.000 EUR. Še enkrat je poudarila, da se svetniki ne odločajo, ali bo ostala sama kot direktorica LUŠ, temveč, kaj bodo izgubili občani. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Judita Methans Šarlah se je na ta amandma pripravila. Zakaj se ga naj ne sprejme, je utemeljila s tem, da LUŠ ne izpolnjuje vseh zadanih nalog Resolucije o nacionalnem izobraževanju odraslih v RS. Izvaja neformalna izobraževanja (Teden vseživljenjskega učenja, univerza za tretje življenjsko obdobje ...), ne pa formalnih izobraževanj odraslih ter izobraževanj za potrebe dela. Poleg tega ji občina sofinancira letni strošek za najem prostorov v višini 8.500 EUR. LUŠ pa se s svojimi projekti še vedno lahko prijavi na občinske razpise. Kot je bilo pričakovati, so v podporo amandmaju glasovali le svetniki SDS, županova koalicija pa ne, kar je bil povod za juriš svetnikov SDS. Ti so drug za drugim za govornico obrazložili, zakaj proračuna ne bodo podprli. Nova sestava svetov krajevnih skupnosti V letu 2011 so svetniki skupaj s statutom Občine Šentjur razveljavili stari odlok o volitvah v svete krajevnih skupnosti in odločili, da bodo sveti krajevnih skupnosti šteli od 5 do 11 članov. V nekaterih krajevnih skupnostih pa se spreminjajo tudi območja volilnih enot. Zato bodo odslej najmanjši krajevni skupnosti v občini, Dolga Gora in Vrbno - Podgrad, imeli po pet članov sveta, tiste KS, katerih število prebivalcev je od 650 do 950 (Kalobje, Loka pri Žusmu, Prevorje in Grobelno), bodo štele po sedem članov sveta. Tiste KS, ki imajo med 1.500 in 2.200 prebivalci (Slivnica pri Celju, Dramlje, Planina pri Sevnici, Ponikva, Blagovna in Šentjur - Rifnik) po devet članov sveta. Največja Mestna skupnost Šentjur pa od sedanjih 17 članov v naslednjem mandatu samo še 11. V obravnavi na občinskem svetu svetniki niso bili prav nič navdušeni nad tem. »Ne vidim pravega učinka,« je debatiral Jože Korže, »gre za nadzor ljudstva,« je dodal Lovro Perčič, »z zmanjševanjem bi privarčevali le nekaj deset evrov,« je finančno gledal na odlok Ludvik Žafran. Predlog, da bi Bolehno priključili k KS Ponikva, je podal Jože Artnak in dodal, da se ne strinja z zniževanjem krajevnih svetnikov v KS Slivnica pri Celju in Ponikvi. Podžupan Robert Polnar je pomiril svetnike, da se s tem odlokom ne krati pravic za politično udejstvovanje prebivalcev. »Želje meščanov povzamemo na zborih krajanov,« je razpravo dopolnil Jože Štiglic, tudi predsednik Mestne skupnosti Šentj ur. Edi Peperko pa j e odloku v bran zaupal dejstvo, da se ponavadi težko pridobi dovolj veliko število kandidatov za svete KS, so pa velik prispevek k dodani vrednosti pri izvedenih projektih. Predlog odloka o sestavi in volitvah v svete KS so svetniki potrdili z 19 glasovi za. (J. G.) Jelka Godec in Jože Artnak. Prva je zahtevala odgovor, kolikšna je zadolženost Občine Šentjur od let 2010 do 2012 na prebivalca občine. J ože Artnak pa ni bil zadovolj en z odgovorom v postopkih, ki tečejo za ukinitev sodišča. Zahteval je, naj občina poda odločen protest proti ukinitvi okrajnega sodišča Šentjur, saj se ti postopki vodijo mimo zakonodaje. □ dejstva novice »Kje so investicije za razvoj, ti zneski po letu 2014 so samo pesek v oči prebivalstvu, da se nekaj dela,« je bila radovedna Šuster Močnikova, »S tem proračunom si zmagovalec, poraženci pa občani Šentjurja, kje so projekti, s katerimi si zmagal na volitvah, kulturni center, navezovalna cesta, športna dvorana,« je grobo zabrusil županu Jože Korže. Župan mag. Marko Diaci mu ni ostal dolžan: »Na vaše in naše ste delili vi, pri nas pa ni tako, računal sem na vaše pobude, ko je bila razprava proračuna, s katerim servisiramo obveznosti tudi za prejšnja leta.« Kljub žolčni razpravi so svetniki s 17 glasovi za potrdili proračun Občine Šentjur za leti 2013 in 2014. Pobude Javno sta pobude povedala Proračun za leti 2013 in 2014 V razpravi na prejšnji seji, kjer so obravnavali proračun v prvem branju, so prisotni svetniki podali nekaj pripomb, ki so jih službe preučile, in tiste, s katerimi so se strinjale, vključile v dvoletno financiranje. Tako so bile malenkostne pripombe - da se KS Rifnik dodajo sredstva za sofinanciranje večnamenskega objekta v višini 5.500 EUR, odbor za kmetijstvo je predlagal izenačenje postavke »ukrepi lokalne kmetijske politike« za 2.700 EUR. Športni pedagogi so predlagali dodatnih 1.000 EUR za šolska tekmovanja. Ker pa se je izkazalo v začetku leta 2013, da bodo prihodki iz naslova davščin na dediščine in darila presegli načrtovana sredstva, se bo teh 9.200 EUR črpalo od tam. V snegu obrezali najstarejšo trto Na cvetno nedeljo, 24. marca, ki jo je pobelil že skoraj pozabljeni sneg, so se v Zgornjem trgu Šentjurja zbrali vinogradniki, vinarji in drugi ljubitelji žlahtne pijače. Ozračje je grela le prisotnost vinske kraljice. ^Okoliščine so bolj podobne trgatvi ledenega vina, vendar bomo danes vseeno obrezali trto,« je dokončno obiskovalce Prepričal gospodar občinske kleti, župan mag. Marko Diaci. Na rezitev potomke najstarejše trte modre kavčine iz Maribora, ki ima mesto ob Ipavčevi hiši, je povabil mestni viničar Jurij Malovrh, ki je s pomočjo župana, dveh pomočnikov in nekdanjega prvega viničarja Acija Urbajsa porezal trto. Med rezanjem trte so prepevali pevci iz MePZ Društva Stari trg. Malovrh je povedal, da je trta lepo prezimila, in da je bujna in močna ter pripravljena na novo letino. Želi si vsaj takšne trgatve kot lani, ki je bila rekordna. Ob tem dogodku je podaril posebno darilo, cepljenko iz mariborske matere vseh trt, ki raste na obrežju Drave. Cepljenki sta prejela Mihael Bučar, ki je vodja muzeja v Ipavčevi hiši in je eden izmed skrbnikov vinske kleti, in Franci Pevec, njegova desna roka in skrbnik društva. Zlati znak gasilcem s Planine, srebrni JKP Šentjur Civilna zaščita. Zaslužnim so bila podeljena priznanja. Piše: Gašper Andrinek Ob svetovnem dnevu civilne zaščite, 1. marca, je štab Civilne zaščite za zahodno Štajersko pripravil regijsko podelitev priznanj in nagrad v Šoštanju. Med nagrajenci so bili tudi predstavniki iz občine Šentjur, ki jih je predlagal župan mag. Marko Diaci. Zlati znak je namenjen PGD Planina pri Sevnici zaradi dolgoletnega delovanja na področju nevarnosti pred požari, reševanja in drugih oblik gasilske pomoči ter delovanja na drugih področjih. Predsednik društva, Rihard Stopinšek, je povedal: »Nadziramo največji požarni rajon v občini ter imamo tudi največ gozdov. Letos praznujemo 120-letnico društva, v katerem smo do sedaj dosegli dobro organiziranost, usposobljenost in opremljenost,« je še povedal Stopinšek. Priznanje bodo prejeli na slavnostni prireditvi v poletnem času, ko bodo praznovali dolgoletni jubilej. Drugi prejemnik priznanja iz občine Šentjurje Javno komunalno podjetje Šentjur. Srebrni znak je v imenu podjetja prevzel direktor Igor Gorjup. Nagrado so si zaslužili predvsem zaradi aktivnega vključevanja v delo civilne zaščite v občini Šentjur, s katero imajo tudi sklenjeno pogodbo o opravljanju del zaščite in reševanja. »Naša naloga je predvsem saniranje Direktor JKP Šentjur Igor Gorjup prejema srebrni znak civilne zaščite. in odstranjevanje posledic po naravnih katastrofah in drugih nesrečah,« je povedal Gorjup, ki je tudi dolgoletni poveljnik šentjurske CZ. Podjetje je s tem nagrado nadgradilo, saj je že prejelo bronasti znak. Direktorja smo povprašali o trenutnem stanju na Šentjurskem: »Trenutno nimamo večjih težav, saj se je sneg že stalil in ni bilo večjih poplav.« Povedal je še, da lahko zaradi namočenosti zemlje nastanejo zemeljski plazovi, vendar: »za to nismo zadolženi, smo pa pripravljeni priskočiti na pomoč v vsakem trenutku.« Prvi rez je pripadal županu mag. Marku Diaciju. Dogodka, ki se je zaključil s se je udeležilo okoli trideset ljudi, pogostitvijo v notranjih prostorih, (G. A.) Potrdili načrt mestnih investicij Razprava v mestnem svetuje lahko tudi glasna. Mestna skupnost Šentjur. Sredi marca so se njeni člani sešli na 12. redni seji. Piše: Bogdan Rahten Iz zapisnika 11. seje je razbrati, da se je novembrskih zborov krajanov v šestih mestnih četrtih udeležilo 136 prebivalcev - najmanj, le 7 jih je bilo v I. MČ. Največ časa je pri pregledu aktivnosti od prejšnje seje zavzela razprava o sanaciji ceste na Botričnico od pokopališča navzgor, kar je sicer občinska investicija. Trenutno rešitve ni na vidiku, v igri pa sta dve možnosti. Po prvi bi padla ena od Pesanovih hišk, po drugi pa bi cesto širili v hribino na zahodni strani in s tem žrtvovali nekdanje napajališče. Iz zaključnega računa za lansko leto izhaja, da je MSŠ lani imela dobrih 223 tisočakov prihodkov, odhodki pa so dosegli dobrih 216. Za leto 2013 je načrtovanih 227 tisočakov prihodkov, za 2014 pa 193. Blokada statuta Razprava se je razvila, ko je Jure Godler povprašal, zakaj v splošni predstavitvi plana za prihodnji dve leti nista navedena oblika grba in himna, kar so sprejeli že predlani. Predsednik Jože Štiglic je pojasnil, da še vedno ni spremenjen statut občine, ki bi to omogočil, potrebne dvotretjinske večine pa ni zaradi blokade SDS. Lovro Perčič je obrazložil, da je vzrok, da takrat ni bila sprejeta njihova pobuda po poimenovanju ene od ulic po Jožetu Pučniku in da od takrat zaradi zlorabe zaupanja z županom ne sodelujejo. Veliko govora je bilo tudi o postavki za potne stroške, kjer se je izkazalo, da so v njej vključeni tudi potni stroški nastopajočih na Šentjurjevem, kar iz sprva posredovanih dokumentov ni bilo moč razbrati. Zanimivo je bilo tudi pri vprašanju o sredstvih, ki jih MSŠ nameni za delovanje društev, saj je Godler menil, da je 1.900 EUR sorazmerno malo, Štiglic pa je pojasnil, da društva pravzaprav sploh ne zaprošajo za sredstva. Šentjurjevo 2013 Pri predstavitvi programa Šentjurjevega 2013 smo slišali, da se vrača konjska povorka, da pa ne bo lanske uspešnice -poroke, ker se ni nihče prijavil... Kislo župo bodo kuhali ravnatelji. Svetniki so precej negodovali nad tem, da pihalni orkester, ki ima v primerjavi z drugimi društvi precej virov, ne želi izpeljati srečanja pihalcev. Ker predstavniki mestnih četrti niso bili sposobni organizirati ekip na Šentjurjevih igrah, bodo poslej sodelovale krajevne skupnosti iz celotne občine, tako da odpade prvotni namen - druženje prebivalcev iz središča občine. Nihče tudi ni pogrešal vnovičnega izpada cestnega vlaka, ki bi z nekaj participacije vožnje željnih gotovo bil blizu rentabilnosti. Slavnostna akademija ob mestnem prazniku bo v nedeljo, 14. aprila, in upati je, da se ne bo ponovila lanska izjemno skromna obiskanost. Pobude Med pobudami mestnih svetnikov je večina razpravljavcev (Jure Godler, Anton Jančič, Matjaž Kovačič, Branko Oset, Lovro Perčič) izpostavila slabo delo zimske službe, ker niso bili očiščeni pločniki za pešce ter škodo, ki so jo pri tem povzročili s prevelikimi plugi, kar je tudi Pogled v jasnovidnost in prerokovanje s pozitivno energijo. 1090 42 16 1,99 EUR/min, za omrežje Novatel. Cene klicev iz drugih omrežij po tarifi drugih operaterjev. LJUBEZEN, ZDRAVJE, FINANCE POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Dramlje 33, e-mail: laubic.martin@siol.net O/? J! 302 posledica spremembe izvajalca, ki ne pozna terena. Prav tako so se v debati dalj časa zamudili pri pasjih iztrebkih, ki jih mrgoli na sprehajalnih poteh. Sašo Cvek je bil pri tem mnenja, da je število koškov zadostno, ampak je problem nevestno obnašanje meščanov. Svetnik Godler je znova prebral pobude, ki že nekaj sej čakajo na obljubljene odgovore, dodal pa je tudi kritiko na neažuriranje spletnega mesta MSŠ. Marjana Bohorča, ki je od Mire Jazbec prevzel vodenje I. MČ, je zanimalo urejanje novih parkirišč med kvedrovskimi bloki, na koncu pa je kolege in pišočega počastil ob svojem okroglem jubileju. dejstva ndv,ce Načrt investicij v letu 2013 I. MČ: ureditev poslovnega uvoza za blok C. Valentina Orožna 8 5.000 EUR, prometna signalizacija 500 in ekološki otok 500; II. MČ: sanacija Ul. I. celjske čete 30.000, prom. sign. 500, ekološki otok v Trubarjevi ulici 500; lil. MČ: ekol. otok C. Miloša Zidanška 10 500, prom. sign. 1.000; IV. MČ: parkirišče pri Kajzlar 25.000, ekološki otok Pod vrbco pri »perišču« 500; V. MČ: koški za odpadke in pasje iztrebke 1.000, rekonstrukcija Maistrove in Vrtne ulice 25.000; VI. MČ: fina asfaltna prevleka Kameno v dolžini 300 m do Kovačič in Arlič 15.000, usmerjevalne table 500. šentjurske novice, april 2013 IZ NAŠIH KRAJEV 11 v Novo vodstvo MLD Šentjur Špela Horvat. Bodoča politologinja na čelu podmladka LDS. Piše: Peter Jevšinek V petek, 8. marca, so se v prostorih LDS v Šentjurju na zboru sestali mladi liberalni demokrati in demokratke iz občine Šentjur. Ocenili so rezultate dvoletnega delovanja in si zastavili nov program dela za nadaljnje obdobje. MLD Šentjur uspešno izvaja različne dejavnosti na vseh področjih tako v Šentjurju kot njeni okolici in dokazuje, da je že več let najmočnejši in najbolj prepoznaven podmladek v občini. Odbor je pod vodstvom bivšega predsednika šentjurskega MLD Petra Jevšinka izvajal razne akcije, prireditve, koncerte, okrogle mize, s pomočjo katerih jim je uspelo aktivirati mlade. Največ pozornosti so člani namenili socialnemu ter aktivnemu državljanstvu, participaciji in informiranju. Novo vodstvo Predsednica občinskega odbora mladih liberalnih demokratov je postala bodoča politologinja Špela Horvat, podpredsednica bodoča ekonomistka Sanja Selič in sekretarka bodoča politologinja Žana Špegel, ki bodo s pomočjo aktivnih članov poskušale svoje delovanje usmeriti v aktualno problematiko in motivirati čim več enako mislečih mladih, da se jim pridružijo na skupni poti. Pri oblikovanju mladinske politike bi morali Špela Horvat in Žana Špegel sta nova gonilna sila mladih liberalnih demokratov Šentjurja. mladi v občini stremeti k temu, da bi ustvarili okolje in pogoje za osebnostni razvoj mladih, hkrati pa .upoštevati tudi družbene potrebe v prihodnosti. Vsekakor je treba, da mladi delamo skupaj in se ne izločujemo, saj mora biti naš skupen imenovalec skrb za mlade. Nikoli ne smemo stremeti za pohlepom in služiti na račun šibkejših. Sentjurčana v vodstvu SDM V soboto, 2. marca, je na Ptuju potekal 15. kongres Slovenske demokratske mladine, kjer je Podmladek SDS izvolil vodstvo za naslednji dve leti, prav tako Pa sta bili sprejeti resoluciji »Mladi, prestavimo v peto!« ter »Resolucija o javnem zavodu RTV«. Predsednik podmladka ostaja najmlajši poslanec Andrej Čuš. V izvršilni odbor je bil izvoljen tudi predsednik lokalnega odbora SDM Šentjur Aleš Ferlež, v nadzorno komisijo pa podpredsednik LO SDM Šentjur Primož Rezar. Dogodka se je udeležilo preko 100 delegatov iz vse Slovenije. Iz Šentjurja se je dogodka udeležil še Dejan Hribernik. Volilne konference se je udeležil tudi prvak stranke SDS Janez Janša. Predsednik LO SDM Šentjur Aleš Ferlež je prav tako postal podpredsednik Celjske regijske koordinacije SDM. Volilna konferenca, kjer je bil soglasno izvoljen za podpredsednika regije, je bila prejšnji mesec v Slovenskih Konjicah. (A. F.) Šentjurski SDS ■■■■v ■ ■ ■#r#r o politični resnici Alenka Jeraj. Državnozborska poslanka seje odzvala povabilu in predstavila »resnico« slovenske politike. Piše: Jure Godler Občinski odbor SDS Šentjur je 18. marca pripravil poslanski večer s poslancema Alenko Jeraj in Štefanom Tislom. Slednji se zaradi obveznosti v Ljubljani večera ni udeležil, zato se je razprava izognila lokalni politični sceni in se ustavila predvsem na spremembah ter novi vladi. Poslanka Jerajeva j e predstavila dogajanje, kakor ga vidijo v SDS od samih volitev dalje. Precej ostrih besed je namenila tudi medijem, ki enostransko pišejo o namišljenih problemih in si za tarčo največkrat vzamejo ravno SDS in njenega prvaka Janeza Janšo. Zato javnost dobiva le enosmerne informacije medijev, ki jih vodijo t. i. strici iz ozadja. Prav tako je izpostavila uspehe dosedanje vlade s sprejeto pokojninsko reformo na čelu. KPK Ostro je napadla delovanje “Klemenčičeve komisije”, ki ni dovolila Janševe obrazložitve očitanih dejanj, ob enem pa v isti koš meče prvaka Pozitivne Slovenije Zorana Jankoviča z 2,5 milijona EUR sumljivega denarja. Navrgla je, da je protikorupcijska komisija dirigirana iz ozadja in da takšnega organa ne poznajo v svetu itd. Dotaknila se je tudi večine problemov, ki pestijo našo državo: od brezposelnosti, zadolženosti bank, izdajanja nepokritih kreditov, o tem, kako je levica žrtvovala in uničila dve stranki LDS in Zares, o slabi banki in tako naprej, za vse pa je našla krivce v prejšnjih levih vladah in stricih v ozadju. Ob koncu njene razlage se je na poslanskem večeru vsul plaz vprašanj, predvsem članov in simpatizerjev stranke, ki jih je bilo preko 50. Vprašanja je morala voditeljica večera Jelka Godec ustaviti, saj bi se lahko večer s poslanko precej zavlekel. Domnevamo, da bo tovrstnih večerov v prihodnosti še več in da je naloga, ki so si jo zadah v vodstvu SDS, dvig morale in povrnitev zaupanja v to sedaj največjo opozicijsko stranko. dejstva novTce Ženski odbor Na volilni konferenci ŽO SDS Šentjur so članice izvolile novo predsednico in 10 ŽO SDS Šentjur. To je postala Aleksandra Šuster Močnik, članice 10 SDS Šentjur pa: Marija Volavšek, Angela Hribernik, Jelka Godec, Štefanija Kramaršek, Mojca Žafran, Milena Žlof in Edita Kolar. Za 10 SDS ŽO so na državni ravni evidentirale Jelko Godec. Večer z državnozborsko poslanko je prišel poslušat ves šentjurski SDS-ov politični vrh. ŠENTJURSKIH ŽUPNIK ? novoletnega blagoslova še vedno nezaželena tema med župniki Piše: Gašper Andrinek Župniki Marko Sraml, Vinko Conč in Alojz Kačičnik V obdobju novega leta je v naši regiji in tudi širše navada, da se domači župniki odpravijo na blagoslov domov. Ker je zadnje čase bilo veliko govoric okoli njihovega »neobdavčenega zaslužka« v tem času, smo se odločili in poklicali naše župnike (nekatere neuspešno), ki imajo fare v šentjurski občini. Ker župnij ne moremo enačiti, smo povprašali tudi po številu maš in novih sakralnih prenovitvah. Župnija Šentjur Župnik Vinko Čonč nam je povedal, da ima najmanj eno mašo na dan v tednu in tri v nedeljo. V povprečju našteje tudi tri do štiri pogrebe na mesec. Ob vprašanju, koliko so prispevali novoletni blagoslovi, je povedal, da letos manj kot lani, okoli pet tisoč evrov. Dejal je, da se ta denar porabi za župnijo in opravila, nekaj pa ga vzame on. Povedal je še, da imajo letos namen obnoviti notranjost župnijske cerkve v Šentjurju in urediti parkirišče pri župniji. Župnija Slivnica in Župnija Prevorje Župnik Marko Šraml ima med tednom vsak dan eno in tri maše v nedeljo. Poleg tega še župnik opravi dve maši tedensko na Prevorju. Povedal je, da ima v povprečju tudi 15 do 20 pogrebov na leto, kar pa ni pravilo. Ko smo se z njim pogovarjali o darovih novoletnega blagoslova, je rekel, da se ne bi rad izpostavljal pred drugimi duhovniki in da se tudi o tem ne pogovarjajo med seboj. Pravi, da so darovi, ki jih župnik dobi med novoletnim blagoslovom pokazatelj priljubljenosti in zaključni izpit ob izteku leta za duhovnika. »To ni plačilo blagoslova, ampak nam ljudje izkažejo neke vrste oceno preteklega leta,« je še povedal in dodal, da med letom naredijo marsikaj brezplačnega. O sebi je še povedal, da bi lagal, če bi rekel, da mu kaj manjka. V letošnjem letu imajo namen zamenjati dvojna vrata na cerkvi sv. Urbana, prepleskati notranjost cerkve in zamenjati streho na župnišču na Prevorju. Župnija Dramlje Župnik Niko Krajnc nam je povedal, da ima drameljska župnija eno ali izjemoma dve maši na teden in ob nedeljah dve. O darovih novoletnega blagoslova ni hotel govoriti, je pa povedal, da je denar namenjen župnišču. V mislih imajo tudi obnovitev kakšnega objekta, vendar nam ni želel povedati, katerega. Župnija Ponikva Župnik mag. Alojz Kačičnik je dejal, da je na Ponikvi najmanj ena maša na dan in dve v nedeljo. O prihodkih od novoletnega blagoslova ni želel govoriti, čeprav je pri nedeljski maši v začetku leta razkril, da je šlo za nekaj manj kot deset tisoč evrov. Dejal je, da je denar, ki ga dobi na blagoslovu, dar župniku. V letošnjem letu nameravajo urediti okolico cerkve do parkirišča, za kar bodo verjetno zbirali sredstva. dejstva noffie Sistem plačevanja maš O uradnem zaslužku smo se pogovarjali z Vinkom Čončem. Povedal nam je, da so vse maše ovrednotene po enaki ceni, 17 evrov, povsod po Sloveniji. Župnik lahko zasluži samo z eno mašo na dan, če jih ima več, mora odvečen denar posredovati škofiji. Ob nedeljah mora imeti eno mašo zastonj, vse ostale pa zopet pošlje župniji. Poudariti moramo, da župnike nismo spraševali po zneskih, ki jih darujejo ljudje ob nabirkah. Župnija Žusem Ko smo prvič poklicali župnika Martina Tonkoviča, nam je dejal, da počiva. Poklicali smo ga še enkrat, vendar je že ob prvem vprašanju prekinil pogovor in brez odgovora odložil slušalko. Tako za župnijo Žusem nismo dobili nobenih podatkov. Druge župnije V naši občini sta še prisotna župnik Peter Orešnik, ki ima pod seboj župnijo Kalobje in Dobje pri Planini, ter Jože Vengust, ki mašuje na Planini pri Sevnici in sv. Vidu pri Planini. Od začetka anketiranja, ki je trajal dober mesec, ju nismo uspeli priklicati, tako da za te župnije nimamo podatkov. Novo poglavje v katoliški cerkvi? Piše: Gašper Andrinek V sredini preteklega meseca, kot je že verjetno vsem znano, je RKC dobila novega poglavarja. Papež je postal 76-letni jezuit Jorge Mario Bergoglio. Novi papež je nastopil po Benediktu XVI., ki naj bi odstopil zaradi zdravstvenih razlogov. O odstopu starega in prihodu novega papeža smo povprašali šentjurskega in slivniškega župnika. Vinko Čonč, župnik v Šentjurju: »Benedikt je uvidel, daje nemočen in bolan in zato z zdravim razumom odstopil,« je povedal in dodal, da je bil preprost človek, ki je mnogo dobrega ustvaril in počistil veliko umazanij v Vatikanu. O Frančišku je povedal, da prihaja kot nov veter, ki bo ustvaril nekaj novega in drugačnega. Tega ne moremo pričakovati čez noč, vendar upa in vidi, da se stvari premikajo naprej. Marko Šraml, župnik v Slivnici. »Drugo ni brez prvega,« je povedal. Zdi se mu, da se začenja neka prelomnica v RKC in odstop papeža Benedikta XVI. ocenjuje kot modro in pogumno potezo in pravi, da bodo novi ljudje v Vatikanu morali to spoštovati. Ob enem pa pozdravlja novega papeža Frančiška in mu želi vse najboljše. Papež Frančišek. Povezati se moramo s politiko Občnega zbora upokojencev seje udeležilo 170 članov. DU Šentjur. Člani društva so Stanislavu Zupancu potrdili že tretji mandat. Piše: Jure Godler Na dan žena so zborovali tudi šentjurski upokojenci. Tradicionalno so združili oba praznika, kot je uvodoma povedala Slavica Čoklc, ter poudarila pomen žensk. Zbor so začeli kulturno. Na harmoniko je zaigral Ivan Ojstršek in zapel Martin Fonetič, učenki 8. razreda OŠ Hruševec Šentjur sta prebrali poezijo Olgice Krampi, ki je tudi režirala kulturni program, in Borisa A. Novaka. Sledilo je zasedanje največjega šentjurskega društva, ki šteje 1.056 članov. Poročila Tudi Stanislav Zupanc se je v prvih besedah spomnil žensk in simbolično podelil nekaterim članicam cvetje. Občnega zbora se je udeležilo nekaj gostov, med njimi Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, Emil Hedžet, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, in župan mag. Marko Diaci. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil Anton Vrečko, so postregli z obširnimi poročili o delovanju društva. Predsednik Zupanc je prebral tristransko poročilo. Delo se po programu odvija po posa- Priznanja PZDU Priznanja Pokrajinske zveze društev upokojencev so prejeli: Marija Aužner -vodja fotografske sekcije, Terezija Belina - aktivistka na socialnem delu, Anica Magdalene - prostovoljka Pri projektu Starejši za starejše, Jože Kolar - za delo v dramski skupini. Srebrno plaketo sta prejela Jožica Ratej - aktivistka in prostovoljka pri projektu Starejši za starejše in Franc Gazvoda - vodja šahovske sekcije. Malo plaketo so podelili predsedniku Stanislavu Zupancu. meznih komisijah, sekcijah in odborih, kar kaže na dobro organizirano društvo. Vsako leto izdajo zloženko, v kateri strnejo program dela. Z obžalovanjem je predsednik povedal, da se je iz društva izločila pevska sekcija, na novo pa so ustanovili sekcijo za planinarjenje, sproščanje in nordijsko hojo. »Vse te aktivnosti v številnih programih in projektih je opazila tudi lokalna skupnost in ob 60-letnici delovanja nam je Občina Šentjur podelila najvišje priznanje - Ipavčevo plaketo, Mestna skupnost Šentjur pa nam je podelila plaketo mesta Šentjur. Plaketo nam je podelila tudi ZDUS,« se je pohvalil Zupanc. Članstvo je zadnje leto upadlo. Umrlo je 29 članov, izstopilo pa 79, na novo pa se je v letu 2012 včlanilo 54 članov. »Zavedamo se pomembnosti povezovanja s političnimi strankami. Presegli smo prepričanje nekaterih, da se DU kot civilna družba ne sme povezovati s politiko. Zavedati se moramo, da se vse najpomembnejše stvari odločajo ravno v politiki. Storili bomo prav, da se bomo upokojenci naslonili na tisto stranko, ki nam bo omogočila največje blagostanje,« je Zupanc upravičil svoje pojavljanje v politiki in lobiranje za DeSUS. Izpostavil je še projekt Starejši za starejše, kjer so Fanika Opalič, kot koordinatorka, in ostale prostovoljke obiskale okoli 600 upokojencev nad 69 let starosti. Društvo upokojencev Šentjur je pridobilo tudi status humanitarne organizacije in s tem so upravičeni do 0,5 % dohodnine. Finance Društvo upokojencev je imelo lani 17.593 EUR prihodkov. Od tega največ priteče v blagajno iz naslova članarin - 7.749 EUR, 2.700 EUR primakne občina. Za svoje delovanje so porabili 20.862 EUR. Na računu so konec leta imeli 12.478 EUR, je poročala blagajničarka Alojzija Ahtik. Nadzorni odbor pri pregledu dokumentacije ni zaznal nepravilnosti. Program, ki ga je ponovno predlagal predsednik DU Zupanc, je že pregledal upravni odbor društva. Zaželel si je, da bi nekatere aktivnosti bolj zaživele - gobarjenje, sproščanje, igranje šaha. Zastavljen proračun v letu 2013 naj bi bil okoli 18.560 EUR, od tega 8.320 EUR iz naslova članarin. Opazil je, da se razkorak med prihodki in odhodki povečuje, in povprašal zbor po odločitvi, ali se naj siromašijo programi ali poveča članarina na 10 EUR. Volitve Od 1.065 članov društva je bilo na zboru prisotnih 170. Za člane upravnega odbora DU Šentjur so kandidirali: Stanislav Zupanc - predsednik, Frančiška La j h - podpredsednica, Zdenko Rahten - podpredsednik, Marjana Rataj - tajnica, Alojzija Ahtik - blagajničarka-računovodja, Marija Aužner -šport in rekreacija, Vida Zupanc - socialno-zdravstvena komisija, Slavica Čoklc za izletništvo in prireditve, Olgica Krampi - za kulturo, Fanika Opalič - vodja •_______dejstva novice Priznanja Priznanja DU Šentjur bodo ob prazniku ustanovitve društva prejeli: Thermana Laško, podpredsednica Frančiška Lajh, vodja sekcije pohodništva Branko Gaber, Olgica Krampi za uspešno delu na področju kulture, računovodkinja Slavica Ahtik in tajnica društva Marjana Rataj. Plaketo upokojencev Šentjur bosta takrat prejeli Fanika Opalič in Slavica Čoklc. Za častnega člana DU Šentjur predlagajo Stanislava Zupanca. Stari-novi predsednik Društva upokojencev Šentjur Stanislav Zupanc. projekta Starejši za starejše, Jožica Ratej - vodja poverjeniške mreže, Anton Oreček koordinator za KS Ponikva, Hinko Pap - informiranje. Za člane in namestnike članov nadzornega odbora so bili na seznamu Gvido Virant, Marija Krajnc, Vili Zatler, Nevenka Cmok, Stanislav Artiček in Rozalija Boštner. Vsi kandidati so bili soglasno potrjeni. »Obljubim, da bom deloval v interesu DU Šentjur in upokojenske populacije. To bo moj zadnji mandat in do konca teh štirih let le najdite mojo zamenjavo,« je nagovoril članstvo stari-novi predsednik. # aforizem nOViČe Dobili smo papeža! Spet so izvolili enega izmed rdečih. Občina Dobje nima perspektive v delovanju Natalija Plemenitaš Fuchs. Dobjanska občinska svetnica o Dobju in politiki. Pogovarjal seje: Gašper Andrinek Kaj se trenutno dogaja v Dobju? ► Proračun še vedno ni sprejet. Nismo imeli niti predlogov. Prva napaka je ta, da se občinski svet sestane na obdobje štirih mesecev ali celo redkeje. Opravimo le minimalno število, toliko, da zgolj zadostimo statutu in poslovniku občine - to je absolutno premalo. Kar se tiče finančnega stanja, pa tretjino sredstev porabimo za delovanje župana, občinskega sveta in občinske uprave, tretjino namenimo investicijam, potem pa skoraj ne ostane nič. Naša mala občina dolgo ne bo več mogla funkcionirati takšna, kot je. So takšne mikroobčine, kot je Dobje, smiselne? ► Ne. To je bila velika napaka prejšnjih političnih sistemov, ki so dovoljevali, da so se takšne občine sploh ustanovile. Občina s 1000 prebivalci nima nobene perspektive v delovanju. Če želimo črpati sredstva, se moramo povezovati, kar se pa ne, ker se bojimo za svoj kupček denarja. Ali pa moramo varčevati več let. Mislim, da ni prihodnosti za majhne občine. Jaz odkrito izražam dvom v tem, da naslednje volitve za župana občine Dobje sploh še bodo. Računam pa nekje najdlje še pet let. Čeprav pljuvam v lastno skledo. Obstoj manjših občin je vprašljiv. Če bi Dobje ostalo KS, bi bilo kaj boljše? ► Tega si sicer ne upam trditi, ker naj bi bile izkušnje tistih, ki so se zavzemali za občino, slabe. Trdijo, da nismo dobili toliko sredstev, kot bi jih morali. Da nam je zdaj boljše. Verjamem, da output v investicijah v KS ni bil manjši, kot je trenutno v okviru občine. Kakšna je vaša rešitev? ► Združevanje bodisi s Šentjurjem bodisi z drugimi manjšimi občinami v regiji, kot so Kozje itd., v prvi fazi v delovanju skupnih občinskih uprav. Seveda pa mora biti interes tudi z drugih strani. Pri majhnih občinah je župan dobesedno »šerif« v svojem območju. Ljudje se bojijo izgubiti trenutne položaje, ki jih zagotavlja občina. Ne zavedajo pa se, da tu ni prihodnosti. Potrebno bi bilo prestrukturirati občinsko upravo, saj pri nas dve zaposleni izvajata skoraj isto delo kot v Šentjurju 40 ljudi. Župan Kako ocenjujete mandat trenutnega župana v Dobju? ► V tem času je bilo narejenega zelo malo. Največji projekt, ki bi lahko bil izveden, je bila obnovitev stare šole, vendar smo ga z občinskim svetom pravočasno zablokirali, saj bi lahko bil poguben za finančno stanje občine v prihodnje. Edini celi projekt je vodovodna oskrba, kjer sodelujemo z Občino Šentjur. Pri večini projektov pa smo bili tako neuspešni. Kako lahko občina sploh deluje, če je v opoziciji pet svetnikov, v koaliciji pa dva? ► Kot predstavnik občine moraš biti zelo samovoljen in trdoglav, če želiš s takšno manjšino delovati. Naš trenutni župan je izredno samovoljen in mu tudi uspeva. Opravlja določene naloge, ne da bi se odločalo na občinskem svetu. Kot vemo, je že dejansko tudi tožil občinski svet. Občinski svet je trenutno le formalna struktura. Pri nas je še vedno veliko nalog izpeljanih »po domače«. Ali lahko župan posluje mimo občinskega sveta? ► Zagotovo. Nadzorni odbor je opravil določene preglede Občine in ugotovil marsikatero nepravilnost. Poslujejo zelo netransparentno in še z večjo samovoljo. Več projektov je narejenih brez uporabnih ali gradbenih dovoljenj. Prav tako mislim, da smo neuspešni na razpisih, ker so morda napisani v smeri, da ne dobimo sredstev. Vodovod Kakšno je trenutno stanje vodovoda ? ► Oskrba z vodo v Dobju je absolutno pod kritiko, če vemo, da z vodo upravlja sam župan. Župan je tisti, ki dejansko klorira vodo, selektivno obvešča uporabnike o tem, kdaj je pitna in kdaj ne. Če je kakršna koli okvara, on poskrbi za to. Zgodilo se je že to, da je bila voda onesnažena in je župan prepozno obvestil prebivalce, ki so imeli potem večje težave s prebavnimi motnjami. Kar je absurdno, saj bi morali imeti režijski obrat, pa ga še vedno nimamo. Župan ne bi smel imeti odgovornosti za vodooskrbo izključno v svojih rokah. A v vodi je moč. Če bi bila županja, katere stvari bi nemudoma spremenila ali odpravila? ► Absolutno bi spremenila ta problem z vodovodom in ustanovila režijski obrat, kjer bi moral biti nekdo zaposlen za vsaj polovični delovni čas. Spremenila bi tudi delovanje občinske uprave. In bi jo prestrukturirala. Usmerili bi se v projektni menedžment. Okrepila bi sodelovanje s sosednimi občinami. Kaj o trenutni situaciji menijo ljudje v Dobju? ► Ljudje so ali apolitični ali pa verjamejo gostilniškim govoricam. Znotraj Dobja so določena društva, ki združujejo ljudi, imajo še vedno velik vpliv pri oblikovanju in zagovarjanju stališč. Nekateri ljudje ne znajo razmišljati širše. Pri nas igra zelo pomembno vlogo gostilniška politika. Tam so prisotni večinoma moški, ki imajo pri političnem agitiranju veliko vlogo. Kje vidite razvojni potencial Dobja? ► Največji potencial je v tej neokrnjenosti in turizmu. Kaj drugega pa je že vprašljivo. Ekološkega kmetijstva v večjem obsegu kot trenutno ne moremo imeti. Turizem je povezan s Kozjansko domačijo, ki bi ga morali veliko bolj podpirati. Služba Kakšno službo opravljate na ministrstvu za obrambo? ► Delujem na področju zaščite in reševanja. Sem višja svetovalka za splošne zadeve. Prej sem delovala v obrambnem sistemu. Če bi lahko izbirala, bi si izbrala bolj kreativno delo bodisi v obrambnem sistemu bodisi sistemu zaščite in reševanja. Ali politična pripadnost določeni stranki vpliva na vaše delovno mesto? ►Seveda vpliva. Prej, ko nisem bila pri nobeni stranki in sem kandidirala kot neodvisna kandidatka na lokalnih volitvah, se to ni opazilo. Sedaj, ko sem kandidirala na listi PS, pa je postala velika ovira. Verjamem, da bi bila na vrhu seznama, če bi se začelo izvrševanje odpuščanj. Onemogočena so bila kakršna koli premeščanja in napredovanja, saj je to vse v rokah ministra. Podpirate udeležbo Slovenije v vojni? ► Osebno je ne podpiram. Podpiram prisotnost vojske na območjih, kjer se zagotavlja mir. Ne podpiram pa udeležbe Slovenije v vojaških operacijah. Ali menite, da državljani vedo, da je Slovenija v vojni? ► Ne vedo, ker se večina ne zanima za to. Bi morali pristojni organi to bolje osveščati? ► Mislim, da slovenski vojski ni v interesu, da bi bilo to širše znano. Slovenski vojski je najljubše, da se jo pokaže na območjih zaščite in reševanja, recimo. Kjer pomaga ljudem. Pri raznih poplavah in drugih naravnih katastrofah. S tem pridobiva na podpori. Izpostavljanje sodelovanja v vojni bi kvarilo ugled. Kaj pričakujete od novega ministra za obrambo, ki je vendarle iz »vaše« stranke? ► Zelo sem se ga razveselila, ker menim, da bi ta vlada morala nastopiti svoj mandat takrat, ko je bila legitimno izvoljena. Menim, da se bo dalo marsikaj narediti in od njega veliko pričakujem. Kaj menite o ukinitvi vojske? ► Trenutno se je o tem brezpredmetno pogovarjati. Vendar, če bi naredili določene Projekcije prihodnosti, mislim, da ni tako zelo nesmiselno razmišljati 0 vrnitvi v naborniški sistem. Jaz trdim, da bi moral vsak fant okusiti vojsko /smeh/. Zdi se mi, da je mladina enostavno »pomehkužena« in bi ji to koristilo Pri svoji razvitosti. Kaj mislite o preimenovanju vojašnic? ^ Zdela se mi je zelo slaba ideja, saj smo bili na ministrstvu navajeni na neka stalna imena objektov. Sedaj pa vlada prava mala zmešnjava. Mislim, da za to ni bilo razloga. Se bo z novim ministrom kaj spremenilo? ► Vse je možno /smeh/. Politika Bi se želeli poizkusiti tudi v profesionalni politiki? ► V bodoče se vidim tudi v politiki. Ko enkrat stopiš noter, skoraj ne moreš več ven. Bi po razkritju KRK še vedno sprejeli Jankovičevo ponudbo za kandidaturo? ► Jaz sem sprejela kandidaturo celotne stranke in ne zgolj Jankoviča. Res je bil takrat on na vrhu. Mislim pa, da bi se sedaj odločila enako. Čeprav mi je kandidatura na PS listi prinesla več slabega kot dobrega, mi ni žal. Kaj menite o Alenki Bratušek? ► Še toliko bolj me veseli, ker je kot ženska postala mandatarka. Sama kot ženska gledam drugače na vidik v politiki. Ker vem, koliko seje potrebno boriti. Kot ženska se moram odpovedati več stvarem kot moški. Še vedno smo mame, dobre žene in gospodinje. Popolne bi morale biti v vseh pogledih. Ste članica PS? ► Trenutno nisem. Vendar o tem razmišljam. Kdaj bo nastal lokalni odbor PS? ► Razmišljala sem že o tem, vendar trenutno še nimam stika s simpatizerji na Šentjurskem. Mislim, da trenutno še nismo pripravljeni na PS v Šentjurju. Vsaj za delovanje na lokalni ravni je PS prej ovira kot prednost. Kaj menite o vstajah? ► Vstaje so z mojega vidika zelo dobrodošle, da ljudje opozorijo na sebe. Premalo opozarjamo na sebe in veliko potrpimo in mislim, da je to slabo. Današnje generacije so naučene drugače. Menim, da bi participacija mlajših morala biti večja. Ker danes so mladi tisti, ki imajo najmanj možnosti, in se jim krčijo pravice. Danes so mladi izgubljena generacija in bi se morali veliko bolj udejstvovati v družbi. aforizem Z Janezi res nimamo sreče. Enega je pobrala bolezen, drugega ljubezen. Ljubezen do orožja, denarja in moči. Staro in novo vodstvo z dobitniki priznanj in gosti. v Tudi na Zusmu nov veter Boris Čavš. Novi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva [PGD] Sveti Štefan. Piše: Milenka Blaževič Foto: Ivan Grobelšek Na volilnem občnem zboru PGD Sveti Štefan so izvolili novo vodstvo. Izvoljen je bil novi predsednik Boris Čavž, ki je zamenjal Jožefa Žaberla. Za podpredsednico je bila izvoljena Marjanca Žaberl. Vse ostale funkcije so ostale nespremenjene, vključno s poveljnikom Martinom Slatenškom. Izgradili sončno elektrarno »Med glavnimi deli preteklega leta moram omeniti izgradnjo podpornega zidu pred gasilskim domom, s katero smo podvojili uporabno površino in zgradili sončno elektrarno na strehi. Organizirali smo tradicionalno postavljanje mlaja po starem običaju, izvedli 14. pionirsko tekmovanje za pokal KS in 27. člansko tekmovanje za memorial Štefana Krumpaka. V operativnem delu pa velja omeniti snegolom konec oktobra,«j e poročal Žaberl. V letu 2013 si želijo kupiti novo gasilsko cisterno, saj je sedanja stara že 30 let. Preplastili bodo asfalt pred gasilskim domom in vzdrževali operativno opremo. »Posebno moram poudariti sodelovanje z ostalimi društvi in KS pri letošnji Osmici, ki bo konec aprila. Izkupiček prireditve bo namenjen za nakup cisterne,« je napovedal novi predsednik Boris Čavš. Občnega zbora so se udeležila sosednja društva in pobrateno društvo Studa. Častni gost je bil Stanko Artiček, častni poveljnik Gasilske zveze Šentjur. Podelili so tudi priznanja za delo, za veseli del pa so poskrbeli Štefanski fantje, Vaški kuharji in ansambel Mikola. Pomembno je medkrajevno sodelovanje, meni Srečko Krajnčan, predsednik Sveta KS Loka pri Zusmu. I^BiShivi Email: odskodnina.100@gmail.com Gledališka ulica 2, 3000 Celje Društvo za pomoč poškodovanim v prometnih, delovnih in drugih nezgodah. od takrat se letno srečujejo otroške gledališke skupine osnovnih šol na pobudo šentjurskega JSKD. DEJSTVA 0D3Čfl33 Ocenjevalka Gledališko ustvarjanje naših osnovnošolcev je spremljala gledališka igralka Ana Ruter. »Drama ima v Šentjurju po tem, kar smo danes videli, vsekakor prihodnost. Moram pohvaliti osnovnošolske mentorje, ti so tisti, ki znajo otroke motivirati, jih povezati in jih pri tem postopku ne zamorijo ter so ključni za nastanek gledaliških predstav. Danes je zagotovo izstopala recitacija Stopil je pesnik mlad na Parnas. Mentorice Potočnikove se spomnim tudi iz lanskoletnih Živih besed in zagotovo si lahko šteje za uspeh, da je še v drugo, z novo generacijo, ponovno odlično pripravila recital. Tudi nekaj likov na tej predstavi je bilo izjemnih. Prav tako mi je bila zelo všeč predstava Sapramiška,« je končala selektorica območnega srečanja otroških gledališč. OS FRANJA MALGAJA ŠENTJUR V objemu poezije in ljubezni. so se malgajevci dotaknili ljubezni do domovine. GLEDALIŠČE V šentjurskem kulturnem domu smo si lahko ogledali pet osnovnošolskih predstav. Kljub temu, da je pri nas kar nekaj talentiranih igralcev in režiserjev, čast občini pri odraslih gledališčih še vedno rešuje le Prosvetno društvo Zarja Šentvid in vedno pogosteje tudi Mladinski center Šentjur. Piše: Jure Godler Foto: Jure Godler Zlobnici sta povzročili tudi neprimerno govorjenje v šoli. Ponkovljani so se ponovno spomnili rojaka Slomška. Sapramiški so pomagali številni prijatelji. Zob ji je popravil dr. Detelj. Zlobi sta obljubili, da Pe '0sta več nagajali. tradicionalna prireditev Območno M srečanje otroških gledališč, nad katero M . bdi Anita Kolesa, je ponovno prema-^En^eknila meje, kaj naši otroci zmorejo in česa ne. Njenemu povabilu so se odzvale šole OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Dramlje, OŠ Hruševec Šentjur in OŠ Franja Malgaja Šentjur. Naši otroci - naš up Hruševčani so na oder šentjurskega kulturnega doma postavili zgodbico Vinka Moderndorferja - Pozor, hudobi na delu. Pripoved o dveh zlobnicah, ki ponagajata učiteljici in politiku, na koncu pa ju zasačijo, zato obljubita, da tega ne bosta več počeli, a v glavi že snujeta, komu bosta ponagajali naslednjemu, je režirala Helena Esih. Sledila je kostumsko, igralsko in režisersko odlična igra Svetlane Makarovič - Sapramiška. Čeprav se je marsikomu zdelo, da je zgodba o miški, ki si je zlomila zob, že precej obrabljena, je pravljico režiserka Anica Čede pripravila nadvse zanimivo in inovativno, kjer noben gib igralcev ni bil preveč. Ponkovljani so s precej statično, že videno IZBRANE PREDSTAVE POGOSTO POSEŽEJO PO PRIZNANJIH NA REGIJSKIH IN DRŽAVNIH SREČANJIH. zgodbo avtoric Maje Furman in Irene Zevnik Učilna pod orehi, ki je bila pripravljena ob praznovanju Slomškovega leta, stopili korak nazaj, saj namenska predstava s škofom Antonom Martinom Slomškom in prosvetno vsebino nekako ni sodila na tekmovanje dramskih skupin. Recital izstopal V drugem delu srečanja je organizatorica ugodila željam mentoric OŠ Franja Malgaja Šentjur - Simoni Fridl in Meliti Šega ter v drugi predstavi Bojani Potočnik, da so učenci zaigrali pred svojimi starši in ne pred otroci iz vrtcev in šol. V prvi igri Romeo in Julija so otroci zaigrali znano večno romanco W. Shakespeara, vendar tokrat v moderni preobleki Toneta Pavčka, kjer sta Romeo in Julija - dva medveda. Da ima recitacijo in globoke besede v malem Prstu, je ponovno dokazala Potočnikova, ki se je z lanskoletnim recitalom Rekel je, da bo Pesnik proslavila na državnem nivoju. Tokrat je združila poezijo Josipa Ostija in Srečka Kosovela v revolucionarno in globoko recitacijo, ki so jo brezhibno odigrali mladi recitatorji OŠ Franja Malgaja. Pod naslovom Stopil je pesnik mlad na Parnas je postavila meje, koliko lahko pod pravim vodstvom zmorejo osnovnošolci, previsoko za ostale skupine. Marsikateri od staršev se je ob tej globoki domovinski poeziji zamislil. Predstava, ki je vsaj tako dobra kot lanskoletna (Rekel je, da bo pesnik), če že ne v določenih elementih celo boljša. Zaljubljeni medvedje dočakal tragični konec. Lansko leto se je recitatorsko-plesna predstava Rekel je, da bo pesnik, kot edina osnovnošolska predstava, uvrstila na Festival Vizija 2012. Recitatorji so se uvrstili v zlati izbor desetih najboljših festivala na Ptuju, kjer so kot naj mlajši udeleženci navdušili. Vizionarja za odrski govor je prejela Zala Blazina. [• fer *«.■-- , j • - I t > r Elektro Celje Energija, d.0.0. Klasični II. stopnja 656,11 713,55 Energija plus, d.0.0. Paket osnovna oskrba 2. stopnja 668,58 728,77 Elektro Gorenjska Prodaja, d.0.0. Porabim, kar rabim 670,18 699,96 E 3, d.0.0, Osnovna oskrba - paket srednji 680,04 724,36 GEN-I, d.0.0. Pocenielektrika - Gospodinjski odjemalci 614,33 667,08 Petrol, d.d. Preklopite se na Petrol! 616,29 671,2 Petrol Energetika, d.0.0. Gospodinjski 616,29 671,2 Elektro Energija, d.0.0. Osnovna oskrba z električno energijo 683,42 712,86 Primerjava posameznih paketov ponudnikov električne energije v enem letu. izračun dne 25.3.2013 V okolju, kjer živimo, nam je dandanes električna energija skorajda že popolnoma samoumevna. Izpad električne energije zna povzročiti pravo zmedo in šele takrat se zavemo, kako težko je moderno življenje brez nje. Kljub temu pa ostaja za skoraj petino svetovnega Prihranek ob zamenjavi dobavitelja Postopek zamenjave dobavitelja je enostaven in ga lahko uredite kar s pomočjo novega dobavitelja. Za zamenjavo posredujete osebne podatke in podatke o merilnem mestu, ki jih najdete bodisi na računu za elektriko bodisi v obstoječi pogodbi o priključitvi oz. dobavi. Vse skupaj traja od tri do največ sedem tednov, ko je popolna vloga pripravljena pri sistemskem operaterju omrežja. Novi dobavitelj vam začne dobavljati električno energijo s prvim dnem v prihodnjem mesecu. Ob zamenjavi vam tudi ni treba zamenjati priključka ali števca. Upoštevajte pa odpovedne roke pri navezavah, ki jih nekateri dobavitelji prakticirajo. Namreč kljub temu, da imate morebiti še dobavitelja, ki je bil vaš že pred odprtjem trga, in z njim nimate sklenjene pisne pogodbe, ste z njim v pogodbenem razmerju. prebivalstva sodobna preskrba z električno energijo nedosegljiva in želena dobrina. Distribucija in prodaja Podjetja za dobavo in distribucijo električne energije so že pred časom ločila distribucijsko in prodajno dejavnost, električna energija pa je postala produkt. Trenutno jo dobavlja odjemalcem osem podjetij: Elektro energija, Elektro Maribor Energija plus, Elektro Gorenjska prodaja, E 3, Elektro Celje energija (ECE), Gen-I, Petrol Energetika in Petrol. Ker pa se je njena cena za gospodinjstva v zadnjih letih tudi občutno zvišala, konkretneje v obdobju 2008-2011 za skoraj 23 %, dobiva pri marsikaterem gospodinjstvu vse bolj luksuzen značaj, saj si nekatera gospodinjstva ne morejo privoščiti primerno toplega stanovanja, ogrevane sanitarne vode, razsvetljave ipd. Kljub dražitvam naj bi bile po podatkih Evropskega statističnega urada cene električne energije v Sloveniji še vedno nižje kot v večini držav Evropske unije. Primerjava S pomočjo primerjalnika ponudb Javne agencije RS za energijo smo izračunali, koliko stane električna energija za 4-člansko družino z letnim odjemom 4350 kWh z eno- in dvotarifnim števcem z obračunsko močjo 7 kWh. Med kriteriji izbire smo dali cene po ceniku, brez vezave in naj cenejšo ponudbo. Ugotovili smo, da bi gospodinjstvo pri dvotarifnem števcu in pri enakomerno porazdeljenem letnem odjemu v času večje in manjše dnevne tarifne postavke najmanj odštelo pri dobavitelju GEN-I d. o. o., največ pa bi odštelo pri Elektro Energija d. o. o., kar 69,09 EUR več. Prav tako bi pri enotarifnem merjenju plačalo najmanjši račun pri GEN-I d. o. o., največjega pa pri Energiji plus d. o. o., z razliko 61,69 EUR. Pri izbiri dvotarifnega merjenja bi omenjeno gospodinjstvo privarčevalo vsaj 52,75 EUR. Gospodinjstva, ki uporabljajo dvotarifno merjenje, imajo namreč tu tudi dodatno možnost prihranka, če koristijo večje porabnike električne energije v času nižje tarife ter na ta način učinkovito in ekonomično prerazdelijo uporabo električne energije. A v zadnjem času se draži prav nižja tarifa, ob čemer so na Zvezi potrošnikov Slovenije mnenja, da je približevanje cen višje in nižje tarife trend, ki pomeni prikrito podražitev in zmanjšanje prihrankov. Paketne ponudbe Razlike med cenami različnih dobaviteljev se kažejo v paketnih ponudbah, kjer nam ponujajo številne ugodnosti. Pri izbiri ponudnika upoštevajte še časovno veljavnost pogodbe, plačilne pogoje, odpovedni rok in navsezadnje tudi način proizvodnje energije. Ob izbiri električne energije, ki je proizvedena na V SLOVENIJI PO ZADNJIH PODATKIH BREZ ELEKTRIKE ŠE VEDNO ŽIV11 % PREBIVALSTVA. Pobočje pri pokopališču Šentjur posejano z daljnovodi. •m -ep* 0.02 0.01 Klasični paket Porabim, kar Osnovna oskrba - paket srednji Pocenielektrik Preklopite se na Petrol! Gospodinjski odjem Osnovna oskrba z električno energijo Elektro Celje Energija, d.0.0. Elektro Gorenjska Prodaja, d.0.0. E 3, d.0.0, GEN-I, d.0.0. Petrol, d.d. Energetika, Elektro Energija, d.0.0. -♦“CENA z DDV (€/kWh) večja tarifa 0.08399 0.07249 0.09089 0.07799 0.07886 0.07886 0.08778 ■ CENA z DDV (€/kWh) manjša tarifa 0.05183 0.04989 0.05620 0.04319 0.04321 0.04321 0.06053 CENA z DDV (€/kWh) enotarifno merjenje 0.07919 0.06529 0.08180 0.07079 0.07174 0.07174 0.07900 Primerjava cen dobaviteljev električne energije. okolju prijaznejši način - iz obnovljivih virov energije, lahko namreč dosti prispevamo k bolj zdravemu okolju. Sestavo proizvodnih virov, uporabljenih pri proizvodnji vam trenutno dobavljene električne energije, lahko preverite tudi na zadnji strani računa. Še vedno pa, ne glede na ugodno ponudbo dobavitelja, največji delež pri računu za elektriko predstavljajo omrežnina, ki jo določa Javna agencija RS za energijo, in dodatki k omrežnimi, ki jih določa vlada, trošarine ter davki. Cene Vsem dobaviteljem električne energije smo zastavili enotno vprašanje, ali nameravajo v tekočem letu dražiti cene električne energije. Odgovor smo Prejeli le od štirih dobaviteljev. Iz Podjetja GEN-I so nam sporočili, da cen niso spremenili že več kot štiri leta vse do marca letos. Z letošnjim 1. marcem so električno energijo podražili za 8,8 %, kar po njihovih besedah pri povprečnem gospodinjstvu znaša zgolj 1,2 EUR mesečno. Kljub temu se zavezujejo, da cen v naslednjih dveh letih ne bodo zvišali. Če bodo razmere na trgu omogočale, bodo cene tudi znižali. Vodilni dobavitelj električne energije končnim odjemalcem v Sloveniji, Elektro Energija, bo v letošnjem letu vsem svojim odjemalcem nudil nespremenjene cene, v paketnih oskrbah pa zagotavljal nespremenjeno ceno električne energije za različna obdobja, tudi do leta 2016. Tudi podjetje Elektro Gorenjska Prodaja svojih cen električne energije v letu 2013 ne bo podražilo. Po njihovih besedah se bodo, glede na nabavne pogoje elektrike na trgu za leto 2014 in 2015, cene električne energije na gospodinjski odjem v prihodnjem letu lahko tudi pocenile. V ECE nam niso dali zagotovila, da se cene v tekočem letu ne bodo zvišale, a so ob tem dodali, da obstaja velika verjetnost, da cen letos ne bodo zviševali glede na trenutne nizke ravni cen električne energije, napovedanih za naslednji dve leti v svetu. Vseeno skozi Paket Prihranim zagotavljajo nespremenjene cene tri leta. Od ostalih odgovora nismo dobili, kar pomeni, da smo lahko glede cen pri ostalih dobaviteljih IZBIRA DOBAVITELJA JE SEDAJ NAŠA SVOBODNA IZBIRA NE GLEDE NA KRAJ BIVANJA. Uporaba gospodinjskih aparatov V zadnjih letih se veča uporaba trajnih potrošnih dobrin v gospodinjstvih, kot so mikrovalovna pečica, sušilni stroj, osebni računalnik, glasbene hi-fi naprave, pomivalni stroj ipd. To povzroča še večjo rabo električne energije, zato bodite pri nakupu novih aparatov pozorni na njihovo energetsko oznako. Aparat z višjim razredom (npr. A+) ne pomeni le manjšega računa za elektriko in s tem večji prihranek, temveč tudi, da gre za okolju prijazen izdelek. Prihranek lahko dosežete tudi s samim načinom uporabe aparatov. Nekaj nasvetov: pri pranju perila uporabljajte programe za pranje pri nižjih temperaturah in se izogibajte predpranja. V sušilnik perila dajte dobro ožeto perilo in če je možno, uporabljajte programe sušenja glede na vrsto perila. Pri peki v pečici čim manj odpirajte vrata pečice, nekaj minut pred koncem peke pa pečico kar izključite. Zamrzovalnik nastavite na neko optimalno temperaturo do -18 °C, saj vsaka nižja stopnja zviša porabo energije. zelo negotovi. Upoštevati velja dejstvo, da kljub temu, če dobavitelji ne podražijo svoje storitve, lahko imate višji račun, in sicer zaradi višje omrežnine in drugih prispevkov. Preverite obračunsko moč Ker je obračunska moč merilo največjega trenutnega odjema električne energije, ki ga omogoča odjemalčev priključek, preverite moč vaših varovalk, saj ta vpliva na višino računa. In kakšna je ustrezna obračunska moč? 3 kW ustreza gospodinjstvu, ki letno porabi nekje do 2.500 kWh, 7 kW je primernih za tisto gospodinjstvo, ki letno porabi do 15.000 kWh. Za tiste, ki porabijo še več, pa 10 kW. Trenutno obračunsko moč lahko razberete tudi z računa. Planinski gasilci odslej z novim predsednikom PGD Planina pri Sevnici. Organizirano gasilstvo na Planini pri Sevnici že 120 let. Piše: Martin Luskar V soboto, 9. marca 2013, smo se zbrali člani PGD Planina pri Sevnici na svojem že 120. jubilejnem rednem občnem zboru v prostorih kulturnega doma v Šentvidu pri Planini. Občni zbor so pričeli najmlajši s kratkim kulturnim programom, nadaljeval pa ga je dolgoletni predsednik Rihard Stopinšek, ki se je letos poslovil s funkcije predsednika. V svojem poročilu je opisal delo PGD Planina pri Sevnici v preteklem letu. Kupljena so bila osebna zaščitna sredstva za gasilce in ostala tehnična oprema za hitro in varno ukrepanje na intervencijah. Sledilo je poročilo poveljnika Luke Tonjka, ki je podal poročilo o delu operative in poročilo dolgoletne blagajničarke Frančiške Hvale s finančnimi rezultati društva. Priznanja zaslužnim Člani PGD Planina so se s priložnostnimi darili zahvalili za minulo delo dolgoletni blagajničarki Frančiški Hvale za njeno 29-letno delo blagajnika v društvu, tajnici Andreji Tovornik za delo v zadnjih dveh mandatnih obdobjih, dolgoletni predsednici komisije za ženske Tiniki Bobek in predsedniku Rihardu Stopinšku. Novo vodstvo Na volitvah je bil za predsednika PGD Planina pri Sevnici enoglasno izvoljen Andraž Hladin, za poveljnika pa Luka Tonjko. Brez glasu proti so bili izvoljeni tudi člani upravnega in nadzornega odbora, člani poveljstva ter člani disciplinske komisije. Po končanih volitvah se je novoizvoljeni predsednik v imenu vseh novoizvoljenih članov vodstva PGD Planina pri Sevnici zahvalil za zaupanje in predstavil plan dela za leto 2013 s poudarkom na pripravah in izvedbi slavnosti ob 120-letnici društva. Beseda gostov Po pozdravih in čestitkah gostov novemu vodstvu PGD se je predsednik GZ Šentjur Janko Cerkvenik zahvalil staremu vodstvu PGD za opravljeno delo v želji, da bodo še naprej ostali tvorni člani društva. Zbrane pa je nagovoril tudi župan občine Šentjur mag. Marko Diaci, ki je prav tako čestital novoizvoljenemu in zagotovil, da se sredstva, namenjena za opravljanje javne gasilske službe, ne bodo zmanjšala kljub veliki gospodarski in finančni krizi. Podpredsednik KS Planina Ivan Koželj je v imenu sveta KS pozdravil občni zbor, čestital novemu vodstvu in se zahvalil za aktivno delo društva v kraju na vseh področjih družbenega dogajanja na Planini. Pomoč pri dobrem delu PGD je zagotovil v imenu podjetja Tajfun njegov predstavnik. Novi predsednik Andraž Hladin (stoji] seje še enkrat zahvalil za zaupanje in obljubil dobro delo še naprej. Učenci so na odru prikazali zrelo igro. Mavričen zaključek delovnega tedna Gledališče. Predstava in razstava z roko v roki. Piše: Zoran Borovšak Tradicionalna prireditev mavrični splet besed tudi letos ni razočarala. Učiteljica Mateja Štraus se je lotila zgodbe Michaela Endeja z naslovom »Momo ali čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas, in otroku, ki ga je ljudem vrnil« in jo priredila za oder. Obsežen roman, napisan leta 1973, ki obsega kar 258 strani, ji je uspelo strniti v eno uro dih jemajoče predstave. Tematika romana je v tem času, ko je čas naš največji sovražnik, zagotovo bolj aktualna kot ob njegovem nastanku. Na odru se je zvrstilo skoraj 50 nastopajočih, ki so izjemno vživeto odigrali vsak svoj del. Zdelo se je, kot da so se s svojo vlogo na odru poistovetili. Občutek o obsežnosti predstave gledalec dobi šele na koncu, ko se je ob priklonu oder kulturnega doma naenkrat skoraj povsem napolnil. Ob predstavi se je vsak, vsaj malo samokritičen gledalec, lahko zamislil in razmislil o tem, kako nam čas polzi iz rok in kako ga v modernih časih enostavno ne znamo več nameniti za prave stvari. Ob ogledu predstave se mi je pred očmi zavrtela zgodba o dečku, ki je želel kupiti uro očetovega časa, da bi se mu ta posvetil. Humanitaren pridih Letos, sedmič zapored, so si obiskovalci pred predstavo lahko ogledali tudi razstavo »Beremo, ustvarjamo, pomagamo«. Razstavo so s pomočjo staršev ali učiteljev pripravili učenci od prvega do sedmega razreda, ki so preoblikovali ali poustvarjali knjige, pravljice in pesmi. Nekateri so celo s svojo lastno domišljijo ustvarili svoj prvi čisto pravi prvenec. S pripravo razstave so zbirali prispevke za pomoč socialno šibkejšim učencem osnovne šole. Štajerska na 1. mestu Kocenova sobota. Minila je v znamenju predavanja o Franu Orožnu. Piše: Gašper Andrinek V soboto, 23. marca, je Ponikvo zopet obiskalo nekaj ljubiteljev geo- dejstva novTLe Na Ponikvi ni samo Slomšek Zlatko Zevnik, predsednik TOD Ponikva, je povedal, da je bilo letos manj domačinov, kot so jih pričakovali. »Pohod je tudi rekreacijskega značaja, namenjen tako domačinom kot turistom,« je še povedal in dodal: »S Kocenom želimo Ponikvo tudi preko geografskih učiteljev postaviti na turistični zemljevid Slovenije, saj lahko na Ponikvi vidijo tudi kaj več kot pa samo Slomška.« V Kocenovi rojstni hiši so se pohodniki okrepčali. njegovi smrti. Med drugim je bil prvi predsednik Društva profesorjev in Slovenskega planinskega društva. Adamič, ki je med drugim tudi član Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, je povedal, da so geografi edini, ki govorijo o prostoru. Za njim je med študenti in profesorji sledila bučna razprava in primerjanje študija didaktične geografije v Ljubljani in Mariboru. Strokovno srečanje Po ponkovških poteh je udeležence vodil profesor Tomislav Golob, ki je eden izmed avtorjev učnih poti okoli Ponikve. »Radi bi, da prireditev postane tradicionalna in mogoče tudi bolj množična. Želimo privabiti več dijakov in študentov, ki jih zanima geografsko področje in delo Kocena.« O nadaljevanju projekta je spregovoril še Bratec: »Poskušamo sproti nadgrajevati projekt, ideja je, da bi se razvilo v nekakšno strokovno srečanje, ki bi odprlo nedotaknjene stvari iz preteklosti in se soočilo z novimi izzivi.« grafije in področja, ki jih preučuje. TOD Ponikva je v sodelovanju z Društvom učiteljev geografije Slovenije (DUGS) pripravilo tretjo Kocenovo soboto, ki postaja tradicionalna. Tokrat so se podali na pot po delu Kraške vodne učne poti Stanka Buserja in Poti treh znamenitih ponkovških mož. Da je Ponikva odličen kraj za takšne dogodke, je povedal predsednik DUGS, Rožle Bratec Mrvar: »Tukaj želimo prikazati delo Kocena skozi ta domač odnos, ki je zelo pristen, tako širši kot strokovni javnosti, predvsem profesorjem in študentom.« Ljudstvo brez teritorija je nično Po zaključku pohoda in okrepčilu pri Kocenovi rojstni hiši so organizatorji pripravili strokovno predavanje dr. Milana Orožna Adamiča o njegovem predniku Franu Orožnu. »Država je ljudstvo in teritorij,« je poudarjal Adamič, ki je povzemal prednikove misli. Fran Orožen je nadaljeval Kocenovo delo po :---- ŠTUDENTSKI KLUB MLADIH ŠENTJUR ----: SENTROCK * ANTIOKSIDANTI * FLAPJACKS * * RECVCLEMAN (ex alienj * * MOVEKNOWLEDGEMENT * PREDPRODAJNA MESTA: * BRUCOVANJE * APRIL 19 20:00 KULTURNI DOM ŠENTJUR | CENA VSTOPNICE PISARNA ŠKMŠ - KLUB ŠTUDENTOV OBČINE CELJE — KAVA BAR POŠTA - HOTEL ŽONTA , M ATT CAFFE -- VAŠKI HRAM — BAR OSMICA ŠENTJUR -- KAVA BAR CENTER SELIČ Hg| |8| Mene ser\ ekipa RO- servis vozila že za I 03/425-40-80 Pooblaščeni prodajalec in serviser | Skaletova 13, CELJE RO+SO Izberite bonus ■■ Akcijo »Skoda za »Simply Clever« HI 1% mesečno« Akcija velja za vsa nova vozila. SIMPLV CLEVER ŠKODA www.roso.si Zaupajte svoje vozilo FIAT le najboljši ekipi! Ekipa RO+SO ve kako to gre RO+SO AVTOHISAr\v/ ■ O V^CELJE SKALETOVA 13, CELJE Tel.: 03 425 40 85 NEVERJETNE CENE SERVISNIH STORITEV! Ponudba vsebuje: olje, filter, delo,20% ddvin GRA TIS pranje. Akcija traja: do 01.06.2013 t-A % o PUNT0 že za 59 € PANDA že za 59 € PANDA že za 59 € D0BL0 že za 59 € 500 že za 59 € BRAVO že za 99 € SEDICI že za 99 € NADOMESTNI DELI • KLEPARSKO-LIČARSKA POPRAVILA • KREDIT ZA POPRAVILA Zavrteli pete v pomlad Proslave seje v sončnem in jasnem vremenu udeležilo okoli 50 udeležencev. Na Resevni počastili spomin na padle borce Ples. Hotel Žonta in SKMS ponovno združila moči. Piše: Nastija Močnik Drugo marčevsko soboto, ko je vreme že tretji zaporedni dan nakazovalo, da v mesto prihaja dolgo pričakovana pomlad, sta Hotel Žonta in Študentski klub mladih Šentjur priredila ples, poimenovan Pozdrav pomladi, v počastitev dneva žena, ki smo ga praznovali dan prej. Osebje hotela, ki sta ga pred kratkim v najem prevzela znana šentjurska podjetnika Leon Selič in Tomaž Drobne, je poskrbelo za pripravo izbranih in okusnih jedi, ki so vsebovale prve pomladanske sestavine in so bile po pričevanju prisotnih prava poslastica tako za brbončice kot za oči. Slabši obisk Plesni pari, ki jih je bilo na žalost precej manj od pričakovanega, so zavrteli pete ob zimzelenih zvokih plesne glasbene skupine Orion in uživali v prijetnem ambientu. Dogajanje v kavarni in piceriji, ki sta se proti noči vedno bolj polnili, je popestrila dalmatinska glasba v izvedbi štiričlanske Klape Šmarnica, ki prihaja iz sosednjih Štor. Z ubranim petjem in igranjem od mize do mize so navdušili obiskovalce, ki so pritegnili še s svojimi glasovi. Nežnejši spol študentskega kluba pa je poskrbel še za manjše presenečenje, saj je vsaka dama prejela lično aranžiran rdeč cvet. Zbrana družba se je tako zabavala še dolgo v noč. Šentjurski hotel se očitno počasi le vrača na pota stare slave, ko je veljal za izjemno popularen družabni prostor. Sobotni večer nakazuje, da bi to zopet lahko postal, saj se tam srečujejo ljudje vseh generacij, ki si želijo dobre in kvalitetne postrežbe. Več kot očitno je, da smo Šentjurčani takšen prostor v zadnjih nekaj letih močno pogrešali. Padli borci. Dogodek, ki seje zgodil pred 68 leti, ne sme biti pozabljen. Piše: Gašper Andrinek V soboto, 16. marca, je na Resevni potekala proslava v spomin borcem, ki so pred 68 leti padli na teh pobočjih. Organizirali so jo člani šentjurske Zveze borcev za vrednote NOB v sodelovanju z drugimi veteranskimi združenji in društvi. Pred spomenikom in grobom, kjer počivata partizanka Cvetka Jerin in partizan Dušan Lah, je spregovoril predsednik ZB Bogomir Ulbing. »Naša dolžnost je, da se takšni dogodki ne pozabljajo in da mlade učimo o grozotah vojne ter jim dajemo še vedno moč, kako se lahko tako majhen narod, kot smo mi, vedno upre,« je povedal v slavnostnem govoru. Podžupan kritično Za njim je spregovoril Robert Polnar, podžupan Občine Šentjur, ki je dejal, da je bilo narodno osvobodilno gibanje uspešno tudi zato, ker je uspelo vzpostaviti program pravičnejše razporeditve dobrin v povojni Sloveniji. Obsodil je tudi poskuse izenačevanja komunizma in fašizma in povedal: »Brezsramno z njim izenačujejo dve fašistični izrojenosti: rasizem in genocid.« Poudaril je, da se velja vprašati, ali služimo vrednotam svobode, pravičnosti in enakopravnosti tako dobro, kot so jim generacije tedanjega časa. Ostro se je odzval na aktualno politiko in dejal: »Razpadle so vsakršne vrednote, pogubno so začele razpadati že na samem začetku.« Ob grobu in spomeniku je častno stražo postavila Slovenska vojska. V kulturnem programu je prepeval mešani pevski zbor A vista, recital pesmi so pripravili učenke in učenci OŠ Franja Malgaja, program pa je povezovala Anita Kolesa. Po zaključku proslave so se udeleženci podali v Planinski dom na Resevni, kjer je bilo organizirano druženje. Čeprav na plesišču ni bilo gneče, so se obiskovalci vseeno imeli super. Kaj se je zgodilo na Resevni? Na začetku marca 1945. leta se je 2. bataljon pod vodstvom komandanta Andija Šepetavca odpravil na pohod severno od Bohorja proti Šentrupertu. Bataljon je štel okoli 120 borcev. Njihova naloga je bila nadziranje strateško pomembnega območja, saj so tu vodile poti iz Posotelja in Posavja v celjsko kotlino in naprej proti Mariboru in Ljubljani. Okoli štirinajst dni So borci preživeli brez posebnih nevšečnosti. V tem času pa je Nemška vojska načrtovala ofenzivo na okolico Resevne. Takratna parti- zanska obveščevalna služba je sicer pridobila informacije o napadu, vendar naj bi zaradi malomarnosti enega od kurirjev, opozorilo prepozno prišlo do 2. bataljona. Zgodaj zjutraj, 18. marca 1945 je tako nemška vojska presenetila borce in aktiviste komiteja KPS za področje Šentruperta. Nekaterim članom in aktivistom se je uspelo prebiti. Cvetki Jerin in Dušanu Lahu ta preboj ni uspel, saj jih je sovražnik obkolil pod vrhom Resevne. Borci 2. bataljona so se takoj po napadu začeli umikati proti Svetini, vendar so naleteli na nemško enoto. Vnel se je srdit boj za življenje in smrt. Po hudem spopadu so se nato umaknili v globel med Ravnami in Langerjem. Tam je večina borce ostala brez zadostne municije. Sovražnik jih je obkolil in napadal z minami, bombami in mitralješkim ognjem od osmih zjutraj do mraka. Med žrtvami tega spopada je na koncu padel tudi komandant Andi Šepetave. (Povzeto po knjigi Tomaža Teropšiča, Kozjanski odred, 1993) (G. A.) Najbolj znana je slika Cvetke Jerin. Sto žensk z mučeniki V Zgodovinskem arhivu iščejo zanimive vidike zgodovine in jo na ta način želijo približati ljudem. Knjižnica prejela Anonimko Planinarjenje. Planinsko društvo Žusem organiziralo pohod na Žusem. Piše: Zoran Borovšak Drugo marčevsko soboto je kmalu popoldne začelo okrog turistične kmetije Žurej na Ječovem postajati živahno. Planinsko društvo Žusem je namreč organiziralo pohod »100 žensk na Žusem« z mučeniki. Niti dež in mraz nista ustavila planincev, da se ne bi po spolzki poti odpravili proti vrhu. Po uvodnem pozdravu so se udeleženke pohoda s svojimi mučeniki po strmi poti odpravile proti vrhu Žusma. Tja se je vsem kar precej mudilo, saj so vedeli, da jih na vrhu ob pogostitvi čaka Zabaven zaključek druženja Kot se po vsakem napornem pohodu spodobi, so se tudi tokrat po zaključku pohoda in pogostitvi udeležinci odpravili v dom na Žusmu, kjer so organizatorji pripravili presenečenje za udeleženke pohoda, pogostitev s hrano in pijačo ter ples in prosto zabavo z lokalnimi glasbeniki. Do poznih ur jih je zabaval Trio Užmah. Tako se je dan tudi končal z dobro voljo. To je bil že tretji tradicionalni pohod; niti strma pot ni prestrašila okoli 100 udeležencev, da se ne bi pogumno podali proti vrhu. Organizator pohoda Simon Mansutti nam je povedal, da je udeležba nekoliko manjša kot pretekla leta, saj je bilo vreme za odtenek slabše. Edino težavo pri organizaciji teh pohodov namreč predstavlja vreme. Ker je v tem letnem času zadnje čase vreme izjemno nepredvidljivo je seveda tudi udeležba pohodnikov odvisna Anonimno. Svoj pogled na dogodek iz preteklosti lahko oddate v šentjurski knjižnici. Piše: Jure Godler Danes svet krojijo mediji, ki s svojim pogledom ustvarjajo zgodovino. Čez desetletja bodo ostali večinoma objavljeni podatki, ki so lahko verodostojni, lahko pa zaradi pomanjkanja informacij brcnejo v temo. Ravno to je bil dejstva novice Oddajte spomine V Knjižnici Šentjur bo skrinjica na oddelku za odrasle nameščena med 7. marcem in 17. majem, k sodelovanju pa so vabljeni vsi občani. Obrazce za zapise najdejo že natisnjene ob skrinjici. Ena od skrinjic je stalno na voljo v Zgodovinskem arhivu Celje, tri pa krožijo po različnih institucijah. glavni povod projekta Anonimka, ki ga je predstavil pobudnik in direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. »Torej ne le tisto, kar je zapisano v uradnih dokumentih, zapisih in statistikah, ampak želimo zajeti tudi zasebne zgodbe, subjektivne poglede posameznikov, njihovo razmišljanje, videnje sveta ali dogodkov ter družbenega stanja, pa njihove osebne izkušnje in trenutna razpoloženja. Vse to namreč soustvarja našo skupno zgodovino,« je med drugim povedal Primorec na delu na Štajerskem. Ohraniti zapuščino S projektom Anonimka si želijo pridobiti čim bolj celosten pogled na zgodovino, ki jo sestavljajo po koščkih in spominih ljudi, ki sodelujejo v projektu Anonimka. O nujnosti ohranjanja zapuščine in dokumentacije o domačih ljudeh in krajih se je s pobudnikom projekta strinjala tudi direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset. še aperitiv. od tega. Pohodniki na poti proti vrhu. NOVA DEPOZITA V HYPU TROJKA in FINALE! Hypo vam prinaša EuroBasket in prednost domačega igrišča! Odločite se za Trojko in zadenite izjemne obresti do 5 odstotkov. Ali pa dočakajte Finale bogatejši - prej vložite, več dobite. Podarjamo vam tudi dodatne točke zvestobe Hypo Klub-a. Poslovalnice Hypo Alpe Adria so odprte od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 uro ter 14.00 in 16.30 uro. Vabljeni. (J) 01 580 40 oo @ www.hypo-alpe-adria.si (J)hyposlovenija & rnnnnr EuroBasket SLOVENIA2013 tS1 Hypo Alpe Adria SUPPORTIVE. FRIENDLV. FAIR. MflIN SPONSOR 5% obrestna mera Aktivne že 20 let Kmetice. Letos mineva dvajset let od ustanovitve šentjurskega društva kmetic. Piše: Zoran Borovšak V množici občnih zborov v začetku leta moramo izpostaviti Društvo kmetic Mavrica. Društvo namreč v letošnjem letu praznuje že kar dvajset let svojega obstoja. Od več kot 170 članic, kolikor jih društvo šteje, se je občnega zbora udeležilo 105 članic, kar je za sedanje čase izjemno visoka udeležba. Število članic pa iz leta v leto narašča, kar je dodaten odraz, da društvo deluje dobro. Članice društva kmetic Mavrica so izjemno aktivne po celotni Sloveniji. Naj samo izpostavimo, da so na lanskoletnem tekmovanju v pripravi mlečnih izdelkov na Ptuju članice prejele več priznanj za odlične izdelke. Prav tako je Minka Pušnik na tekmovanju v pripravi »pršjače« pometla s konkurenco. Na tekmovanju v pripravi kruha so lani pobrale 18 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronasta priznanja, letos pa jih nameravajo še več. Odlično sodelujejo tudi z govedorejskim društvom, rade pa se udeležijo tudi dogodkov, ki jih pripravljajo druga društva. Čas za svež veter Po sedemnajstih letih odličnega vodenja društva se je, sedaj že bivša predsednica Dragica Dobnik odločila, da žezlo preda naprej. Nova predsednica je tako postala Martina Volarič. Dragica nam je povedala, da so v društvu članice zelo povezane in da med sabo veliko sodelujejo, kar je za sedanji čas že skorajda redkost. V vsakem društvu bi moralo včasih priti do menjav vodstva, saj mlajši obrazi pomenijo svež veter in novo energijo. Nikakor pa ne dvomi, da se bo odlično delovanje društva nadaljevalo. Na občnem zboru društva več kot 100 nasmejanih obrazov. Tudi letos bodo mlaj postavljali na star način. Po poteh turistične osmice Pohod, ki ga organizirajo Krajevna skupnost Sveti Štefan in tamkajšnja društva: gasilsko, konjerejsko, kulturno, športno ter vinogradniško in folklorna skupina, se bo letos odvil že dvajsetič. Pohodniki bodo začeli svoj pohod izpred gasilsko-kulturnega doma v torek, 30. aprila, ob 16. uri, in se sprehodili po poteh turistične osmice. Pohod je prim- eren za vse generacije, tako za najmlajše kot za najstarejše. Organizatorji bodo na cilju poskrbeli tudi za toplo malico. Pohodnike bo čakalo še posebno doživetje - postavljanje mlaja na star način. Zvečer bo za tiste, ki jih pohod ni preveč utrudil in so si ponovno nabrali moči za ples ter rajanje, zaigral priznani ansambel Toneta Rusa. (O. G.) Sedmica v Šentjurju! V ponedeljek, 1. aprila, je Šentjur dobil novega milijonarja. Občan naše občine je loterijski listek vplačal v Celju in z zmagovito kombinacijo prejel neverjetnih 1.310.000 EUR. Od davka na dobitek, kije 15 %, mu je Loterija Slovenije že odtrgala 196.500 EUR, ki jih bo prejela Občina Šentjur. Župana smo povprašali, kam bo namenil sredstva, ki jih bo prejel občinski proračun. »Nagrajencu, ki ga še žal ne poznam, se najlepše zahvaljujem za slabih dvesto tisočakov. V teh časih, ko je gospodarska kriza zelo prisotna in ko nam država manjša povprečnine, bodo ta sredstva prišla več kot prav. Ker so sredstva prišla po sprejetem proračunu, jih bomo namenili tam, kjer se po moji oceni najbolj potrebujejo - na področju kulture in športa v Šentjurju,« nam je zaupal župan. Če vas še nihče ni nahecal na 1. april, smo vas pa mi. (J. G.) ŠD Drobinsko ponovno za žabe Mineva že skoraj 20 let od prve pobude,kijoje dal Jože Artnak za reševanje žab, ki vsako leto preko ceste odskačejo na mrestišče. Mimovozeči avtomobili so med njihovo populacijo naredili Pravi masaker, da sploh ne omenjamo drsečega cestišča in smradu povoženih dvoživk. Lokalni prostovoljci in člani Športnega društva Drobinsko že nekaj let zapored postavljajo ograje, ki skakajoče žabe iz gozda preusmerjio v za njih Pripravljene rove pod cesto. »Še vedno od 15 do 20 % žab najde pot na cesto, kjer jih avtomobili povozijo, vendar je veliko bolje, odkar postavljamo zaščitne ograje in žabe speljemo do rova, kjer nadaljujejo pot do mrestišč ob Slivniškem jezeru,« nam je zaupal Boris Belej, ki je tudi eden izmed pobudnikov te vsakoletne akcije. »Vsako leto postavimo več kot 400 m varovalne ograje, čez štirinajst dni pa bomo ograjo postavili še na drugi strani ceste, saj se žabe vračajo,« je še dodal Belej. Organizatorji upajo, da bo vsaj del stroškov pokrila Občina Šentjur. (J. G.) ŠD Drobinsko vsako leto poskrbi za dvoživke, ki odhajajo na mrestišča. Šentjurski likovniki pomladno pisano Galerija Zgornji trg. Člani Društva likovnih ustvarjalcev Ritnik so svoja nova dela znova pokazali javnosti. Piše: Jure Godler a prvi pomladni dan so v edini šentjurski galeriji odprli razstavo domačih likovnikov z naslovom Pomladno pisano - pisano zaradi cvetoče pomladi in različnih slikarskih tehnik, ki so jih ubrali ustvarjalci pod mentorstvom Dragana Podovaca. Nekaj novih članic je svoja dela razstavljalo prvič. Avtorji so ustvarjali v olju, akrilu, temperi in mešanih tehnikah, prav tako pa so različni pristopi in vsebinske zasnove. Tokratna razstava je že letošnja druga po vrsti. V dveh letih in pol, odkar galerija deluje, so gostili že 16 različnih razstav. DLU Rifnik v tej galeriji razstavlja že tretjič. Po špahtlu in akvarelu so se tokrat odločili za Pomladno pisano in razstavili 46 likovnih del. »V polni meri izpolnjujemo poslanstvo pestrosti kulturne ponudbe v naši občini s predstavitvijo ustvarjanja na likovnem, kiparskem in splošnem umetnostnem področju,« je uvodoma pozdravila Anita Koleša. »Želimo si več sodelovanja z upravljavci tega objekta, da bi nam omogočili odprtje galerije tudi popoldan, ob vikendih in praznikih,« je nadaljevala Koleševa. Različna tematika Svoja dela različnih tematik so razstavljali Dragan Podovac, Mežika Tatarevič, Teja Hrovatič, Božena Prodnik, Katarina Salamon, Fanika Pevec, Stanka Kukovič, Vanja Glavač, Polona Kitak, Bojan Cmok, Mežika Horvat, Ela Kavka, Jana Trasova, Marjanca Majcen in Martin Čater, ki je tudi predsednik DLU. Zapeli so pevci iz Dramelj, organizatorji pa niso pozabili niti na pogostitev po uradnem delu. Likovniki s svojim mentorjem Draganom Podovacem (drugi z desne). /Poslušaj Radio Rogla tudi prekof\ RADIO ■ rogla 101.8.89.4.89.1 *SIOL: 651 ♦Turnšek: 99.2 ♦kabelski programi: Rogaška Slatina: 99.2, Slovenska Bistrica: 95■7>/ Kako mlade navdušiti za poezijo Poezija. Na OŠ Franja Malgaja se rojevajo mladi pesniki. Piše: Jure Godler »Z vsako pesmijo me je več« je projekt, ki ga je zasnovala Bojana Potočnik in ga prijavila na zavod za šolstvo. Še več njihovih pesmi in dogodkov, povezanih s samim projektom, pa je z namenom, da bi mlade navdušili za branje, poustvarjanje in ustvarjanje lastne poezije objavljenih na Facebook profilu »Vse Je Pesem«. V današnjem instant svetu je mlade težko za kaj navdušiti, se pa da marsikaj narediti s tehnologijami, ki so jim blizu. Po pol leta lahko na tem profilu vidite veliko pesmi, ki jih malgajevci s ponosom delijo svojim prijateljem, hkrati pa se učijo kulture obnašanja v novih socialnih omrežjih. Delavnice V okviru projekta so izvedli delavnice pisanja poezije. V mesecu decembru so si vsi učenci in delavci podarjali pesmi namesto daril in se upokojenim sodelavcem predstavili z recitalom poezije Toneta Pavčka. Za slovenski Bojana Potočnik učence spodbuja k pisanju poezije. kulturni praznik so učenci pod mentorstvom Simone Zorko in Melite Račečič Prevodnik uglasbili poezijo slovenskih pesnikov z naslovom Malgajevci pojemo slovenske pesnike. Marca so se z dvema predstavama ugledališčene poezije, ki je velika novost in redkost na šolskih odrih, udeležili festivala Igrajmo se gledališče. Že aprila se bodo na noči branja spopadli z japonskimi haikuji. Noč bodo preživeli v šoli, ustvarjali haikuje in jih poslikali na majice ter naredili razstavo. Idej jim ne manjka in poezija je na malgaju postala kul. Špela Jezovšek: SVETLOBA Zlate niti pronicajo v sobo, valovijo skozi priprta vrata. Ovijajo te v topel objem, ko se zbujaš v nov dan. Trepalnice poskočijo v jutranjo svetlobo. Blešči se ti pred očmi, ko svet pred tabo oživi. Dokler bo vsakič tako, vedi, da soncu ne primanjkuje svetlobe. Elbatrade d.o.». esesi Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov KRONIKA 771 april 2013 t/ I urednistvo(a)sentjurskenovice.si Kontaktne številke Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Zagorelo v vrtcu Pešnica Na delu mu je poškodovalo oko Šentjur, 4.3.-V okolici mesta je prišlo do delovne nesreče pri hidravlični stiskalnici. Med stiskanjem se je namreč odlomil del predmeta, ki je odletel v oko prisotnega in ga hudo telesno poškodoval. Kradejo tudi kruh Šentjur, 4.3. - Nekdo je preko noči iz zamreženega skladiščnega prostora ob trgovini odtujil večjo količino starega kruha. Ne bo ga na razstavi starodobnikov Dolga Gora, 8. 3. - Z gozdne jase je nekdo odpeljal tovorni avtomobil znamke TAM 65, letnik 1976, reg. oznake SG NF-586. Na neugotovljen način je vstopil v vozilo in spravil motor v pogon, nato pa se je s kraja odpeljal v neznani smeri. Prevroča savna Planina, 9.3.-V večstanovanjski hiši je prišlo do požara v savni, ki že več let ni bila v uporabi. Zaradi ognja in dima je stanovanje uničeno. Kdo je skakal? Šentjur, 10.3. - Pred eno od poslovnih zgradb je neznanec skakal po oškodovančevem vozilu in povzročil za tisočaka škode. Nemarnež Šentjur, 11. 3. - Nekdo je v gozd navozil več odpadne plastike in zna se zgoditi, da ga bo dosegla roka pravice, in bo morda dojel, da se tega ne počne. Pršut ga bo drago stal Šentjur, 12. 3. - V eni od trgovin so zaposleni prijeli storilca tatvine pršuta. Zasegli so mu ga policisti, čaka pa ga še sodišče. Bolnika vrnili v Vojnik Šentjur, 13. 3. - Sredi noči se je občan v pižami vrnil iz psihiatrične bolnišnice Vojnik, kar je storil pred zaključkom zdravljenja, zato so ga zdravstveniki ob pomoči policistov ponovno hospitalizirali. V Vrtcu Šentjur - enota Pešnica je 4. marca zagorelo. Do požara je prišlo na ventilatorju v sanitarijah. Vodja enote Pešnica je takoj, ko je zavonjala dim in opazila požar, ukrepala. Vsi otroci so nemudoma zapustili stavbo in še preden so prišli šentjurski gasilci, so uspele zaposlene v JZ Vrtec Prožinska vas, 14. 3. - Nekaj minut po 18. uri je prišlo do prometne nesreče na glavni cesti Celje-Šentjur v Prožinski vasi. V nesreči sta bili udeleženi dve osebni vozili, ki sta čelno trčili, pri tem pa je eno vozilo obstalo na boku. V vozilu, ki je pristalo na boku, je Čelno sta trčila Šentjur, 25. 3. - Na glavni cesti Šentjur-Dramlje, pri Trgovini KEA, je prišlo do čelnega trka dveh vozil. V trčenju sta se poškodovali dve osebi, ki so ju reševalci Nujne medicinske pomoči prepeljali v bolnišnico Celje. Nesreča, ki se je zgodila nekaj pred Šentjur požar pogasiti. Otroci pa so v spremstvu odšli v tople prostore Trgovine KEA. Nobeden od otrok ni bil izpostavljen dimu ali gasilnemu prahu. Po dobri uri so se otroci in zaposleni vrnili v prostore vrtca. Pooblaščeni električar pa je takoj začel s popravilom električne napeljave. (J. G.) ostala ukleščena oseba, v drugem vozilu pa sta bili dve osebi. S tremi reševalnimi vozili so bili vsi trije odpeljani v celjsko bolnišnico. V reševalni akciji so sodelovali tudi gasilci PGE, ki so stabilizirali vozilo, rešili ukleščeno osebo in sanirali kraj nesreče. dvanajsto, je ohromila promet na šentjurski vpadnici za dobro uro. Pri odstranjevanju posledic prometne nesreče so sodelovali tudi gasilci Poklicne gasilske enote iz Celja, ki so zavarovali kraj nesreče, nudili pomoč poškodovanim in odstranili posledice nesreče. Tepel je sestro Loka pri Žusmu - Zaradi pogostega fizičnega in psihičnega nasilja 50-letnika nad sestro, s katero živita skupaj, so mu izdali ukrep prepovedi približevanja. Spregovorila po dolgih letih Šentjur - Občanka je končno prijavila 14-letno nasilje, osumljencu pa je bila izrečena prepoved približevanja. Peljal mu je za ritjo Goričica - Voznik osebnega avtomobila je zaradi premajhne varnostne razdalje trčil v pred seboj vozeči osebni avto. Spravil seje na vrata Planina, 17. 3. - Neznanec je v nedeljo zvečer poškodoval vrata na vinski kleti v okolici naselja. Pobegnil s polnim tankom Ponikva - Nekdo je na bencinskem servisu na Ponikvi v belo vozilo znamke Volksvvagen Polo z ukradenimi tablicami dotočil za 60 evrov goriva, nato pa odpeljal brez plačila. Tepel jo je pred nedolžnimi očmi Šentjur, 19. 3. - Po fizičnem in psihičnem nasilju nad ženo, kateremu je bila priča njun petletnik, je osumljenec odšel k staršem, policisti pa so mu izrekli prepoved približevanja. Huda gozdna nesreča Paridol, 23. 3. - Občan je skupaj s sinom spravljal drva iz sosedovega gozda. Žagal je bukev, ki je bila zaradi sile narave že prej podrta skupaj s panjem in koreninami. Ko jo deblo žagal, se je panj drevesa s koreninami sunkovito obrnil in občana povaljal po tleh ter ga hudo telesno poškodoval. Pločevinolomno sneženje Šentjur, 25. 3. - Močno sneženje je voznikom povzročilo precej preglavic. Policisti so našteli kar pol ducata nesreč, od tega eno s telesnimi poškodbami. Ponesrečenca so morali iz prevrnjenega vozila rešiti gasilci. V Prožinski vasi na bok BESEDA JE VAŠA TO april 2013 urednistvo@sentjurskenovice.si Pozor, na cesto pada opeka! Vrbno. S hiše na cesto pada opeka, po mnenju inšpektorja pa objekt ni nevaren. Bo ukrepal lastnik? Nina K robat Če ste se zadnje tedne vozili od Šentjurja do Štor, ste v Vrbnem na cestišču najbrž opazili kak kos opeke. Tik ob cesti v naselju Vrbno namreč stoji stara hiša, s katere na cesto oziroma pločnik občasno pade kakšna strešna opeka. Predstavniki Direkcije za ceste so tam že na začetku januarja postavili znak za nevarnost, ki pa morebitnih poškodb seveda ne more preprečiti. Preverili smo, zakaj padanja strešnikov do konca redakcije Šentjurskih novic še nihče ni preprečil. Znak za nevarnost Opeko na cesti je že januarja opazil cestni preglednik in tam nemudoma postavil prometni znak za nevarnost z dopolnilno tablo 'padanje opeke s strehe'. Na Direkciji za ceste pravijo, da naj bi preglednik o stanju objekta obvestil lastnika hiše, ki pa se po njihovem o rešitvah ni želel pogovarjati, zato so primer odstopili gradbeni inšpekciji. Gradbeni inšpektor namreč lahko, če gre za nevarno gradnjo, lastniku odredi nujna vzdrževalna dela oziroma obnovo ali rušitev hiše. Primer Odgovornost Če bi na javni površini, torej cesti ali pločniku, opeka koga ali kaj poškodovala, bi odgovornost nosil lastnik objekta ali njegov upravljavec, pravijo pristojne inšpekcijske službe. Podatkov o tem, ali je zaradi padanja strešnikov že nastala kakšna škoda, nimajo. hiše v Vrbnem je že obravnaval. Inšpektor: slabo vpliva na podobo Inšpektor je ugotovil, da ne gre za nevarno gradnjo po Zakonu o graditvi objektov, je pa na hiši ugotovil pomanjkljivosti, ki zaradi različnih dejavnikov zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine. Pa poglejmo, kaj pravi Zakon o graditvi objektov: nevarna gradnja je tista, ki »ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.« Po preprostem sklepanju bi hiša, s katere strešniki padajo na cesto in pločnik, najbrž sodila v to kategorijo, vendar v tem primeru očitno ni tako. Inšpektor zato ni izrekel nobenih ukrepov, temveč je o stanju hiše obvestil Občino Šentjur. Kaj pravi lastnik? Na Občini so povedali, da so se po obvestilu inšpektorja povezali z lastnikom, ki jim je zagotovil, da bo v nekaj dneh z ustrezno zaščito preprečil padanje opeke. To naj bi ob ogledu zatrdil tudi gradbenemu inšpektorju. Do konca redakcije Šentjurskih novic, zadnjo marčevsko sredo dopoldne, na objektu sicer nismo opazili nobene zaščite. Tako smo poklicali lastnika objekta, samostojnega podjetnika Marjana Zajška, da bi preverili njegove načrte z objektom. Povedal je, da so že kupih mrežo, s katero bodo ogradili hišo, zato je po njegovem zadeva rešena. Ob tem je tudi izjavil, da je pločnik ob hiši izgrajen na črno, zaradi česar on v primeru poškodb ne odgovarja. Poudaril je še, da hiša stoji tam že ISO let, cesto in pločnik pa so zgradili kasneje. Na druga vprašanja glede načrtov z objektom ni želel odgovoriti. Padanje opeke Lastnik je zadnjo sredo v marcu zatrdil, da bo preprečil padanje opeke na cesto. 'Okrasek' na drevesu Mateja iz Šentjurja je začudena, ker pristojnim službam vse od lanskega oktobra do sredine marca z drevesa ob glavni cesti v Šentjurju ni uspelo odstraniti kosa polivinila. »Po vsej verjetnosti so pričakovali, da bo 21. decembra res konec sveta,« komentira Mateja. Obrnili smo se na Javno komunalno podjetje Šentjur. Obljubili so, da bodo polivinil nemudoma odstranili. Direktor Igor Gorjup pa je ob tem še dodal: »V preteklosti smo odstranili že več kosov polivinila. Mislim, da bi ga v prihodnje morali odstraniti povzročitelji onesnaženja, ki so verjetno v bližini.« (N. K.) Direktor komunale pravi, da bi takšne 'okraske' moral odstraniti povzročitelj, kljub temu pa so polivinil z drevesa odstranili. Manevriranje med luknjami Zima je posledice pustila tudi na državni cesti skozi Šentjur. Kar nekaj občanov pristojne sprašuje, kako dolgo bodo s svojimi avtomobili še morali manevrirati med številnimi luknjami. Na Direkciji za ceste, kjer so pristojni za državne ceste, pravijo, da bodo cesto obnovili še pred poletjem, kar nam je potrdil tudi župan mag. Marko Diaci. »Cesta bo obnovljena do 30. junija letos. Razpis je v teku, tako da verjamem, da bomo dobili preplaščeno cesto nekje od glavnega semaforiziranega križišča do konca nogometnega igrišča. Predvidevam, da bodo z deli začeli v maju, zato bi že zdaj vse prosil za strpnost. Verjamem, da bodo dela hitro končana, nekaj dni pa bo seveda nekaj prometnih zagat in zastojev, zato bomo vsi morali imeti mirne živce,« pravi župan, ki verjame, da bo s tem cesta 'rešena' za nekaj naslednjih let. (N. K.) ® aforizem novice Ne razumem, zakaj je SDS v Šentjurju proti županu? Župan veliko bolje uresničuje program SDS pred volitvami kot svojega, (jmm) ZDRAVJE nn I april 2013 CZJ I urednistvo@sentjurskenovice.si Svetovni dan Dovvnovega sindroma Lani smo prvič obeležili 21. marec kot dan Dovvnovega sindroma. Na 700 otrok se rodi eden s tem sindromom. Sekcijo za Dovvnov sindrom, ki deluje na območju vse Slovenije, so ustanovili starši otrok s tem sindromom v okviru društva Sožitje. Sekcija nudi staršem izčrpne informacije, prizadeva si povezati družine otrok, da si lahko medsebojno pomagajo. Informacije: sekcijazadovvnovs-indrom@gmail.com ali 08 387 00 32, uradne ure so vsak četrtek od 15. do 17. ure. Depresija se prepogosto vpleta v naše zdravje Depresijo moramo prepoznati in poiskati pomoč, saj jo je mogoče enostavno in zelo uspešno zdraviti. Svetuje: Marina Urbanc, mag. farm. spec. Kaj imajo skupnega astronom Galileo Galilei, slikar Vincent van Gogh, politika Winston Churchill, Otto von Bismarck, pisatelj Ernest Hem-ingway, glasbenik Kurt Cobain, princesa Diana. Vsi so bili slavni in so zboleli za depresijo, nekatere je stala življenje. Depresija je bolezen, ki povzroča telesne in psihološke spremembe. Človek, ki je zbolel za depresijo, se zapira vase, opušča aktivnosti, ki so mu bile prej v užitek. Izgubi občutek za osebno higieno in je manj učinkovit pri delu. Počasi se osami, življenje se Depresijo lahko uspešno zdravimo Depresija je pogosta in huda bolezen, katero je mogoče enostavno in zelo uspešno zdraviti. Moramo jo prepoznati in poiskati pomoč. Da se ne bi srečali z depresijo, si moramo vzeti čas zase, se sproščati, ugotovi, kaj nas spravlja v stisko, si poiskati aktivnosti, ki nas veselijo, prepoznati želje in cilje, biti telesno aktivni in ohranjati kvalitetne socialne stike! mu zdi brez smisla. Bolezen se pogosto konča s samomorom. Pogosto jo zamenjamo za demenco Najpogosteje je za nastanek depresije odgovorna kombinacija genetskih, psiholoških in socialnih dejavnikov. Depresija se kaže različno pri moških in ženskah, kot tudi v različnih starostnih obdobjih. Ker so znaki depresije motnja spomina, koncentracije, neaktivnost, jo pogosto zamenjamo za starostno demenco. Ženske imajo običajno klasično obliko depresije, pri moških prevladujejo znaki, kot so agresivnost, pretirano delo, nenadno ukvarjanje z intenzivnimi športnimi dejavnostmi. Razlike v znakih verjetno izvirajo iz vzgoje, ko moški ne smejo pokazati svoje šibkosti. Posebno mesto zavzema poporodna depresija, ki se kaže kot strah, obup, huda zaskrbljenost in zahteva nujno zdravljenje. Pomembna je čustvena opora najbližjih Kadar pri sebi ali naših bližnjih opazimo spremembe v obnašanju in znake, ki bi lahko bili znaki prihajajoče depresije, moramo obiskati zdravnika. Sodobna zdravila za zdravljenje depresije ne povzročajo odvis- nosti za razliko od pomirjeval, ki so se v preteklosti pogosto uporabljala za odstranjevanje znakov depresije. Zdravljenje je dolgotrajno, bolezen je kronična in se ponavlja. Zdravila odpravijo telesne vzroke za nastanek bolezni, ne pa zunanjih okoliščin, ki so pripeljale do bolezni. Med zdravljenjem naj bolniki cilje in projekte prilagodijo svojim sposobnostnim, redno se družijo z ljudmi, ostanejo aktivni, sprejmejo dejstvo, da zboljšanje pride počasi. Velike spremembe v življenju naj počakajo na čas, ko depresija mine in pustijo svojim bližnjim, da pomagajo. Zelo pomembna je čustvena opora naj bližjih! loloženo na srce novice Menopavza, zadnja menstruacija v reproduktivnem življenju ženske, je v Sloveniji pri 52,4 letu - retrogradna določitev. Romana Pusser, mag. farm; Lekarna Sveti Jurij Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 27, 3230 Šentjur cmmTummrimM Tel.: 03 7491120, Fax.: 03 74911 21 GSM: 041 629 570 E-mail: vulkanizerstvo.kolar@gmail. com dimenzija Michelin Good year Dunlop Fulda Sava Debica imm 79,90 C 72,906 69,906 63,906 58,906 52,906 /m/5 59,90 e 57,906 57,906 49,906 44,906 43,906 umu 50,906 45,906 44,906 39,906 35,906 34,906 Cene so z ddv in veljajo pri plačilu na gotovino. Pri plačilu s kartico so višje za 3%. —mam— ZVONKO KOLAR s.p. Šentvid pri Grobelnem 4A 3231 GROBELNO 30 ZDRAVJE april 2013 Demenca je bolezen, v središču naj bo človek Obolelim za demenco lahko že nasmeh in pogovor polepša dan. Z izgubo kilogramov do zdravja IV Razumevanje in podpora. Potrebujejo jo tako tisti, ki so oboleli za demenco, kot tisti, ki skrbijo za njih. Piše: Zlata Felc, dr. med. Zelo pomembno je, da ljudi z demenco razumemo in spoštujemo. Čeprav se zaradi bolezni morda spremenijo, ostanejo edinstveni in spoštovanja vredni. Še vedno imajo radi prijazno besedo kot vsi ostali ljudje. Ohraniti samospoštovanje Ljudje z demenco potrebujejo spoštovanje in občutek, da so cenjeni zaradi svojih dejanj v preteklosti in sedanjosti. Da se bodo ljudje z demenco bolje počutili, dejstva noflce Koristno Na pomoč vam lahko priskoči Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur, ki že šesto leto zapored izvaja sodoben izobraževalni program za svojce in skrbnike oseb z demenco, skupine za samopomoč in predavanja o demenci za javnost. Najdete jih lahko vsak prvi četrtek v mesecu od 16. do 17. ure v Domu starejših Šentjur. # aforizem_____________hov,ce V borbo za točke v kulturi seje vmešala birokracija. Pomembne so točke, ne vsebina, (jmm) lahko dosežemo na več načinov. • Ne obsojajmo jih zaradi njihovega nenavadnega vedenja, ki je posledica bolezni. • S pogovorom jim dajmo več kot le informacije. Pokažimo jim tudi naša občutja do njih! • Velikokrat jim poklonimo nasmeh - tako bodo vedeli, da uživamo v njihovi družbi. • Počenjajmo skupaj reči, ki jih imamo radi oboji, npr. ustvarimo družinsko deblo. • Spoštljivo jih nagovarjajmo z imenom, ki ga prepoznajo, ali tako, kot želijo. • V pogovoru uporabljajmo enostavne stavke in besede. Glejmo jih v oči. • Pogovor naj poteka v mirnem okolju brez prižganega radia ali televizije. • Pomagajmo jim izraziti čustva, čeprav komunicirajo na svoj specifičen način. • Pozorno jih poslušajmo, čeprav traja pogovor dalj časa. • Upoštevajmo njihovo morebitno željo po zasebnosti. Pred vstopom v prostor potrkajmo! • Pomoč prilagodimo stopnji njihove bolezni. • Predstavljajmo si, da smo sami v njihovi koži! Ne pozabimo Tudi svojci in tisti, ki skrbijo za ljudi z demenco, potrebujejo razumevanje in podporo, saj predstavlja za njih skrb za obolelega hudo psihično in fizično obremenitev. Seznanjeni morajo biti z značilnostmi in potekom bolezni, da lahko čim lažje in čim bolj kakovostno skrbijo za obolelega. O demenci naj se poučijo v največji možni meri. Maksimalni srčni pulz. Največjo učinkovitost dosežemo pri 75 % največjega pulza. Piše: Matevž Koleša, fitnes inštruktor V prejšnjih člankih smo izračunali indeks telesne mase in bazalni metabolizem. Posvetimo se zdaj še vadbi. Prepričan sem, da ste v povezavi z vadbo že slišali za »maksimalni srčni pulz«. Učinke določene aktivnosti lahko merimo oziroma ovrednotimo s pomočjo srčnega pulza. Zakaj? Večja kot je obremenitev, več udarcev srca na minuto je potrebnih, da mišicam, »lačnih« kisika in energije, s krvjo priskrbimo potrebno in odnesemo odvečne stranske produkte. Ovrednotenje Načrtovanje vadbe vključuje priporočilo, v kakšnem območju obremenjenosti naj vadimo. Recimo takole: 30-minutni tek v območju med 65 ter 75 odstotki maksimalnega srčnega utripa. Izkušen vaditelj bo prejšnje navodilo spremenil - med 75 in 85 odstotki frekvence srčnega utripa na laktatnem pragu. Za preizkus bomo potrebovali merilec srčnega utripa. Takoj ko se primerno ogrejemo, bomo opravili trikrat po triminutne teke na polno moč. Med njimi pa bomo dve minuti na rahlo tekli. Na koncu bomo odčitali dosežene maksimalne pulze med hitrimi teki. Med drugim tekom bi se moral pokazati tudi maksimalni srčni utrip. Še nekaj besed o prej omenjenem laktatnem pragu. Z obremenitvijo dosežemo prag, ko v krvi pride do povečanja vsebnosti mlečne kisline, glede na vrednost v mirovanju. Brez strahu, ne bomo jemali kapljic krvi vsakih nekaj minut med stopnjevanjem ritma. Bomo pa spremljali srčni utrip. Ta proces pa se imenuje Conconijev test. Z veliko »multifunkcionalnosti« ga lahko opravimo tudi sami, precej lažje pa s pomočjo izkušenega vaditelja. Za določitev laktatnega praga potrebujemo štadion (400-metrski v' 10*" Analitični pristop izboljša rezultate. krog) in merilec srčnega utripa. Vsakih 200 m tečemo hitreje, dokler več ne zmoremo. Srčni utrip odčitamo vsakih 200 metrov. Sliši se težavno, pa niti ni. Vendar imajo vsa testiranja svoj namen. Dobili smo maksimalni pulz. Zjutraj bomo izmerili tudi pulz v mirovanju in dobili tudi laktatni prag. Zdaj imamo že skoraj vse, da se napotimo k sistematičnemu načrtovanju poti k našemu cilju. Najlepše in najbolj učinkovito pa je, da se z vso to matematiko ukvarjajo za to poklicani. dejstva novice Izračun Verjetno ste že slišali za znano poenostavljeno formulo za izračun maksimalnega srčnega pulza - moški 220 minus leta in ženske 200 minus leta. Natančni izračun maksimalnega pulza izračunamo po spodnji formuli - za moške: 214 -(0,8 x starost) in za ženske: 209 - (0,7 x starost). april 2013 ZDRAVJE 31 Elastični samolepilni trakovi, ki imajo terapevtski učinek. Nevromišični trakovi. Metoda, ki zmanjšuje poškodbe in krajša čas rehabilitacije. Piše: Tjaša Mlakar, dipl. fiziot., spec. ortopedske medicine in manualne terapije za hrbtenico Samolepilni barvni trakovi, nevromišični trakovi ali kinezio taping je ena izmed novejših metod, ki se uporablja pri dejstva nov?če Učinkovita terapija Nevromišični trakovi so zaradi cenovne dostopnosti in praktičnosti vedno bolj uporabna metoda pri fizioterapevtski obravnavi. Učinkovitost se kaže na številnih nevromišičnih, ortopedskih, nevroloških in mnogih drugih področjih, saj spodbujajo telo pri procesih samozdravljenja, brez omejitve naravnega obsega giba. fizioterapevtskih obravnavah. Na začetku so te trakove uporabljali predvsem športniki za oporo mišicam in sklepom, sedaj pa je to zelo pogosta tehnika za zmanjšanje bolečin in krajšanje časa rehabilitacije. Funkcija Elastičnost trakov je ključna, da je ta tehnika razširjena na vedno več področjih. Na eni strani se nevromišični trakovi uporabljajo za izboljšanje podpore mišicam in stabilizacijo oz. podporo sklepom, na drugi strani pa jih uporabljamo za sproščanje mišične napetosti, izboljšanje limfne drenaže in krvnega pretoka. Sama funkcija pa je odvisna od tehnike nameščanja trakov, zato je zelo pomembno, da to opravi strokovno usposobljena oseba, ki potrebuje precej znanja funkcionalne anatomije. Uporabnost Trakovi so sestavljeni iz elastični in bombažnih vlaken ter posebnega vijugastega nanosa lepila, so vodoodporni, dopuščajo znojenje in ne povzročajo kožnih alergij. Nameščajo se na področje, kjer se kažejo simptomi oz. vzroki težav, in sicer od tri do pet dni. Uporabniku se svetuje, da še vedno opravlja vsakodnevne aktivnosti, saj s tem še bolj spodbuja delovanje. Njihova uporabnost pa je zelo raznovrstna. Metoda je učinkovita za rehabilitacijo bolnikov po operativnih posegih, kjer zmanjšamo možnost nastanka vnetja, bolečin, oteklin, povečamo pa obseg gibljivosti in skrajšamo čas rehabilitacije. Zelo pogosto se uporabljajo pri kroničnih bolečinah v križu, sindromu karpalnega kanala, zvini gležnja, teniškemu komolcu, zamrznjeni rami in pri zmanjšanju brazgotinjenja. Pozitivni rezultati so se pokazali tako pri nosečnicah za lajšanje bolečin in za podporo med nosečnostjo in po porodu kot pri otrocih za korekcijo drže. Nevromišični trakovi za zmanjšanje bolečin v kolenskem sklepu. 20,1 Poslušanost (doseg) izmerjena med vsemi prebivalci občin: Rogla Radio 1 Štajerski Aktual Val 202 Ra SLO 1 Center Celje Antena val o® TL omeste, Inkah m rtatal$sGw[ Zelo lepo bilo če bi se uvrstili v polfinale lige za prvaka, čeprav so to samo želje, vendar imamo pravico do teh. Emir Zimic, KK Tajfun Znova evforija v Hruševcu Veselje ob tesni zmagi po podaljških proti Zlatorogu je bilo nepopisno. KK Tajfun. Šentjurski košarkarji so uspešno začeli svojo peto udeležbo v ligi za prvaka. Piše: Bogdan Rahten Po uspešnem lovu na ligo za prvaka, ki se je začel po decembrskem porazu po podaljšku v Škofji Loki, zadnje srečanje v Rogaški Slatini ni nosilo polnega tekmovalnega naboja. Zaradi prošnje Uniona Olimpije po preložitvi srečanja se je sprostilo nekaj dni za sanacijo poškodb in intenzivno uigravanje, ki so ga opravili v Poreču, zaključili pa s trening tekmo v Šenčurju pri tamkajšnjem drugoligašu. Žal so skoraj vsa domača srečanja po razporedu padla na Novakovič povišan Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije je za novega selektorja reprezentance mlajših članov potrdil Damjana Novakoviča, ki ga s fanti do 20 let starosti poleti čaka nastop v razširjeni diviziji A, saj bo tam to poletje prvič nastopilo 20 reprezentanc. Med 9. in 21. julijem mlajše člane v Talinu najprej čakajo obračuni s tekmeci iz Češke, Francije, Italije in domače Estonije. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ delovnik, tekme pa ne bodo samo ob sredah in sobotah, temveč tudi v torek, petek in celo nedeljo. TV Slovenija bo sicer prenašala pet tekem, vendar žal znova nobene Tajfunove... Pregled tekem 2. 3.: Tajfun: LTH Castings Mercator 76:73; Pelc 14 točk, Ferme 13, Držič 11, Brolih 10, Zimič 16 skokov. Domači od 33. minute, ko je bilo 71:63, niso več zadeli iz igre! Slabe tri minute pred koncem je bilo le še 72:71, a so se gostom, ki niso imeli dovolj rotacije, zatresle roke. 9. 3.: Rogaška Crystal : Tajfun 79:75; Ferme in Primorac 17 točk, Zimič 13 (11 skokov), Pelc 11. Zadnja tekma rednega dela rezultatsko ni bila pomembna, po drugi strani pa je bil s tem prekinjen niz 9 zmag. Gostovanje je popestril eden od gostujočih navijačev, ki je pred dvorano na avtodom namestil šentjurske insignije. 27. 3. - Tajfun : Zlatorog Laško 94:91 - po podaljšku; Držič 21, Primorac 13, Ferme in Pelc 11, Sebič S., Venezia in Zimič 10. Po 35 mesecih je v Hruševcu znova padel Zlatorog, ki je v prvi četrtini zaostajal že 17 točk, vendar so gostje v zadnji četrtini vodili za 10. Najboljši pri pivovarjih, Luka Lapornik (21 točk), je malo pred koncem rednega dela nepravilno zaustavil Milana Sebiča, ki je uspešno prosto metal. Končni izid srečanja je s trojko postavil Ivan Držič, ki mu podoben met v 40. minuti ni uspel. Kadeti in mladinci zaključili Redni del sezone so zaključili v ekipah do 16 in 18 let, obe pa sta v zadnji tekmi ugnali Union Olimpijo B. Tajfun Shake Ponedeljkovi treningi so običajno nekoliko bolj sproščeni, tokratnega pa so si igralci popestrili še s svojo izvedbo priljubljenega medmrežnega vitalnega hita Harlem Shake. ŠPORT 33 Nejc in Nuša šahovska prvaka m E š 1 Nuša Hercog [na sredini] in Maja Majcen [desno] sta se odlično odrezali na državnem prvenstvu. Na prvem letošnjem tekmovanju druge Kozjanske otroške atletske lige atletske šole Atletskega kluba Šentjur, ki je bilo 2. marca v telovadnici OŠ Lesično, je nastopilo rekordno število tekmovalcev v kategorijah od U8 do U16. Tudi tokrat so se pomerili v prirejenih atletskih disciplinah mnogoboja - tek čez ovire v krogu, suvanje težke žoge, 4 x 12 m. Meritve so opravili trenerji v atletski šoli ob pomoči starejših atletov in staršev, najboljši pa so prejeli tudi zaslužena priznanja. Nejc Amon je postal prvak v reševanju šahovskih problemov 'n v počasnem šahu. Šah. Naši mladi sahisti že tradicionalno posegajo po najvišjih odličjih. Piše: Jure Godler Na letošnjem državnem prvenstvu, ki je bilo v Hotelu Diana v Murski Soboti, od 23. februarja do 2. marca, so se mladi šentjurski šahisti odlično odrezali. Osvojili so tri prva, dve drugi in eno tretje mesto. Vzporedno je potekalo še državno prvenstvo v reševanju šahovskih problemov, sodniški seminar za nove sodnike in letošnje licence, v prostem času pa še tekmovanje v menjalnem šahu in turnir staršev. Po medalje Prvo mesto v reševanju šahovskih problemov in daleč najboljši rezultat med vsemi nastopajočimi je dosegel Nejc Amon. Od 30 možnih točk jih je zbral kar 27 in postal zmagovalec prvenstva. Prav tako je v kategoriji fantje do 12 let v počasnem šahu postal državni prvak z osvojenimi sedmimi točkami. Nuša Hercog si je nadela kar dve zlati medalji in postala dvojna državna prvakinja. Maja Majcen je osvojila tretje mesto v počasnem in drugo mesto v pospešenem šahu. Na prvenstvu je nastopil tudi Jan Amon, ki je po pričakovanjih zbral na obeh prvenstvih več kot 50 % točk in solidno opravil svoje delo. Državnega tekmovanja se je udeležila tudi Ana Majcen. Mlade šahiste čaka naporno delo za nastop na evropskem ali svetovnem prvenstvu, ki bosta v črnogorski Budvi in Združenih arabskih emiratih. Poleg šahovskih tekmovanj je bil tudi izveden seminar in izpiti za nove šahovske sodnike. Nanj se je prijavil tudi kantavtor Janko Narat - Jenki, Planinčan, ki živi v Prekmurju in je uspešno postal novi slovenski šahovski sodnik. Kar 69 mladih atletov AK Šentjur seje pomerilo v mnogoboju. Ekipno šolsko prvenstvo v šahu Na OŠ Hruševec Šentjur se je sredi meseca odvilo 22. ekipno osnovnošolsko državno prvenstvo za fante in dekleta do starosti 15 let. Fantovsko ekipo so sestavljali štirje igralci in rezerva, dekliško pa tri igralke in rezerva. Seveda morajo biti člani ekip učenci iste osnovne šole. Med sabo se je pomerilo 20 fantovskih in 13 dekliških ekip, zato so fantje odigrali devet kol, dekleta pa dve manj. Med sodelujočimi je bila tudi OŠ Hruševec Šentjur. Ekipa deklet, ki so jo zastopale Nuša Hercog in Maja ter Ana Majcen, je na koncu osvojila 5. mesto, fantovska ekipa v postavi Rok Obreza, Alen in Aleš Švegler, Urh Kovačič in Anže Urleb pa je osvojila 18. mesto. Med dekleti je prvo mesto osvojila OŠ Blanca, katere ravnatelj je mag. Vincenc Frece. Organizatorji so poskrbeli tudi za kulturni program, kjer so hruševske tekmovalke pred nastopom celo zaplesale. Zaplesala sta tudi državna prvaka v plesu Domen Romih in Neli Čadej. (J. G.) Dekleta so bila na šolskem prvenstvu peta. Stojijo z leve: Simon Gajšek, Matjaž Vojsk, Primož Gajšek, Blaž Kupec in Tomi Peperko. Čepijo z leve: Aljaž Hrovatič, Filip Pangerl, Gašper Hrovatič, Bojan Zatler in Gregor Iskrač. Stojijo z leve: Jure Esih, Srečko Pusar, Andi Zdolšek, Stanislav Grajžl in Roman Urbanija. Čepijo z leve: Sebastjan Košak, Robert Cehnar in Jože Prezelj. Malonogometne novičke V Podčetrtku je bil med koncem tedna turnir zmagovalcev futsal lig Oplotnica, Podčetrtek, Poljčane, Ptuj, Rogaška Slatina in Videm pri Ptuju. Na koncu je zmagala najboljša ekipa iz podčetrteške lige - Loka Okrepčevalnica Gajšek. Edini zadetek v finalu je dosegel Matjaž Vojsk, najboljši strelec turnirja pa je bil Primož Gajšek. Celjska liga V celjski zimski ligi so bili najboljši člani ekipe Bogi Team Bohorč. V finalu futsal pokala Slovenije je v ekipi KMN Dobovec Trgovine Jager vidno vlogo odigral Matjaž Vojsk. Tako v polfinalu kot v finalu je dosegel dva zadetka, vendar to ni bilo dovolj za osvojitev prve klubske lovorike. Srečanje je bilo odigrano pred polno dvorano v Podčetrtku in z neposrednim TV-prenosom. (B. R.) Stojijo z leve: Benjamin Jazbec, Miha Golob, Aleš Marot, Janko Zgonec, Miran Zidanšek in Gregor Iskrač. Čepijo z leve: Damjan Vajdič, Aleš Horjak, Boštjan Zgonec in Dani Umek. Veterani sezono končali s polnim izkupičkom V začetku meseca se je s tekmami šestega kola zaključila šesta sezona Veteranske lige v košarki VeLiKo Kozjansko, ki jo je organizirala Športna zveza Kozje. Naslov prvakov je znova osvojila ekipa KK Šentjur 2000, ki je sezono končala brez poraza. To je njihov skupno četrti naslov prvakov sicer maloštevilnega tekmovanja. Končni vrstni red: 1. Šentjur 2000, 2. Dren Lesično, 3. Podčetrtek, 4. Kozje. Ambrož državni jrvak v trosu Na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo 16. marca v Mariboru na zelo težki, blatni in zasneženi progi, je nastopilo osem atletov Atletskega kluba Šentjur. Najbolj je razveselil Amon Ambrož, ki je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji pionirjev U16 (3 km). Amon Ambrož s trenerjem Ivanom Kukovičem. osT Zpri=L AHACU Tradicionalni dnevi špargljev in čemaža Gostilna pri Ahacu d.o.o. Stopče 31, 3231 Grobelno Tel.: 03 / 746 66 40 gostilna@ ahac.si www.priahacu.si od 20. aprila J ŠPORT 35 »Na drugi del smo dobro pripravljeni!« Mike Venezia. Pogovarjali smo se z ameriškim igralcem KK Tajfun, ki postaja nepogrešljiv član ekipe. Pogovarjal se je: Gašper Andrinek Šentjur je verjetno zate le majhna vasica, saj si navajen živeti v velikih mestih, kot je New York. Kako se počutiš tukaj? Zelo mi je všeč in res sem zadovoljen. Mesto je zelo majhno, vendar zelo lepo. Všeč mi je, ker imaš skoraj vse, kar rabiš, takoj pri roki. Odlične restavracije, trgovine itd. Še posebej všeč mi je, da so vsi zelo gostoljubni. Potem, ko že koga poznaš in ga prepoznaš na cesti, ga lahko normalno pozdraviš (v polomljeni slovenščini izgovori »dober dan«). Tukaj se počutim super. Kaj meniš o šentjurskih navijačih? So naravnost fantastični. Nosijo napise, veliko kričijo in navijajo. Znajo te dodatno motivirati in ob tem se res zabavam. Tudi v Ameriki, če greš na tekmo ameriškega nogometa, so divji navijači. Si se poskušal naučiti kaj slovensko? /smeh/ (izgovori nekaj fraz, ki delujejo smešno) Zelo težek jezik je. Enkrat na teden obiskujem tečaj slovenščine in se poskušam naučiti nekih ustaljenih fraz (sam je naročil kavo z mlekom). Zakaj košarka? Vse skupaj je zelo zabavna igra. Poleg tega je igra kombinacij in tekmovanj eden na enega ter ene ekipe proti drugi ekipi. Znati moraš igrati tako samostojno kot z ekipo in to je velik izziv. Kdo je bil tvoj prvi trener? Moj oče, ko sem bil še majhen. Igral je tudi košarko, drugače pa je bil igralec bejzbola. Igral ga je tudi profesionalno. Vedno je želel, da počnem tisto, kar me veseli. Imel sem več možnosti. Vesel bi bil tudi, če bi igral kakšen instrument. Pogrešaš družino? Seveda. Smo zelo povezana družina. Ko smo doma, skupaj preživimo veliko časa. Pred dobrim mesecem so me tudi obiskali in skupaj smo si pogledali Slovenijo. Kako se počutiš v ekipi? Mislim, da se razumemo zelo dobro. Na začetku leta smo se malce lovili in iskali drug drugega. Sčasoma se je naša kemija dvignila na vrhunsko raven in sedaj smo res prava klapa. Sam se zelo zabavam in uživam. To je zame najpomembnejše. Kakšna je razlika med ameriškimi trenerji in tukajšnjimi? Imel sem dva trenerja v Ameriki. Prvi je bil bolj tih, drugi je malo bolj kričal in me skušal motivirati. Damjan Novakovič je še glasnejši, kar mislim, da je dobro. Z njim sem zelo zadovoljen. Kako si občutil spremembo načinu igranja košarke? Še vedno se prilagajam evropski igri. Tukaj je igra veliko bolj sistemska in kompleksna. Vsak ima svojo vlogo v ekipi. Veliko je podaj in poudarka na taktiki. V ZDA je veliko igre eden na enega in tekanja po igrišču. Tukaj moraš zares misliti, kaj boš naredil, kar mi je zelo všeč. Takšna igra je zelo zahtevna, vendar mi je bolj všeč kot ameriška. Kako si zadovoljen s svojo igro? Ne najbolje, saj vem, da lahko igram bolje. V igri veliko niham in eno tekmo igram dobro, spet drugo malo manj. Vseeno menim, da trenutno napredujem in postajam boljši. Ne glede na to je najpomembneje, da pomagam ekipi, da zmaguje. Pri tvoji igri je opaziti izrazit prvi korak in t. i. varanje meta. Se mogoče temu bolj posvečaš kot ostalim elementom? Zelo rad mečem z razdalje. Fantje iz ekipe to vedo in mi poskušajo tudi več podajati na te položaje. Drugače pa sta varanje meta in prvi korak pri mojem načinu igre zelo pomembna, saj si moram z mojo višino priboriti prostor za met. Vendar, kar je trenutno moja pomanjkljivost in se ji moram resno posvetiti, je pregled nad igro. Veliko vadim prodor v sredino rakete in dejstva ntrff}fce Česa še niste vedeli o Miku? Če ste se spraševali, zakaj ima Mike na koncu svojega priimka tudi rimsko število tri, je to zato, ker je tretji v svoji družini s tem imenom zapored. Trenutno povprečno na tekmo dosega nekaj manj kot deset točk. V letu, preden se je pridružil košarkarski ekipi Tajfun, je bil najkoristnejši igralec svoje ekipe na Univerzi Colgate v New Yorku. Njegova najljubša hrana je piščanec s parmezanom. podaje soigralcem. Zelo se posvečam veščinam, ki jih mora imeti organizator igre, saj mi to manjka. Kakšna so pričakovanja pred drugim delom sezone? Mislim, da smo se na krajših pripravah v Poreču res dobro pripravili. Proti koncu rednega dela sezone smo začeli igrati zelo dobro in od takrat naprej je tudi naš trening postal zelo kakovosten. Vsak je zelo skoncentriran in trdo dela. Kaj misliš o slovenski košarki? Zelo je dobra in konkurenčna. Kot sem že povedal, stil igre je veliko bolj taktičen in je nek sistem, ki ga moraš razumeti. Tukaj je veliko dobrih igralcev. V Ameriki nimamo prenosov iz Evrope in tako sploh nisem vedel, v kakšno košarko se podajam. Nisem vedel, kaj naj pričakujem, vendar sem zelo zadovoljen. Kje boš naslednjo sezono? Upam, da ostanem v Evropi. V Šentjurju mi je zelo všeč in se zagotovo ne bi branil še enega leta tukaj, saj imam enoletno pogodbo. Ko se mi izteče pogodba, bom prost igralec in bom zagrabil priložnost, ki se mi bo ponujala. Vsekakor bi rad napredoval. 0 aforizem novice Zaradi »poštenega« točkovnega sistema v kulturi bodo nekateri crknili. Približno tako kot ciganski osel. (jmrn) moj mojster novice Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 7 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je za 10 objav. »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 SERVIS, TRGOVINA Servis šivalne in likalne tehnike in trgovina vam nudita naj večjo izbiro novih šivalnih strojev in likalnih aparatov na enem mestu (PFAFF, ELNA, BROTHER), svetovanje uporabe strojev in rezervne dele za šivalne stroje BAGAT in ostale znamke. Popravilo vseh vrst šivalnih strojev in likalnikov tudi na terenu. Hitro, poceni, kvalitetno. NOVO - šivalni stroji INNOVIS, ugodne cene, enostavna uporaba, veliko funkcij. Navodila in praktični prikazi na CD-ju. Darko Tratnik, s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Tel.: 03 710 31 44, 041 404 722. ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobrotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinšek.milan@ gmail.com http://dom-prenova.si/ SLIK0PLESKARSTV0 -FASADERSTV0 Kvalitetna izdelava izolacijskih fasad, brezplačna priprava dokumentacije za EKO sklad, ugodne slikopleskarske storitve. Telefon: 041 672 337. Slikopleskarstvo Andrej, Miran Roškarič s.p. Stanetova ulica 19, 3000 Celje NEPREMIČNINE NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom d.o.o., Liptovska ul. 17, Slov. Konjice, www.nepremicnine-mojdom.si, telefon: 040-209-960. V Slovenski Bistrici prodamo 3 sobno stanovanje v skupni izmeri 76m2 v pritličju z balkonom. Prodamo tudi garažo. Telefon 041291 863. Oddam v celoti opremljeno manjšo garsonjero v centru Slov. Bistrice. Telefon 041 705 499. Gozd kupim, dobro plačilo. Telefon 031 574 787. V Podčetrtku - Aqualuni, ugod- no oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po sezoni. Informacije na 041 355 756. I Stanovanje v Slovenskih Konjicah, Ul. Toneta Melive 6, 50 m2, L nadstropje, prodam. Telefon 040 343 079. Stanovanje v Vitanju oddam v najem ali prodam. Telefon 031 640 538. ■ Nove apartmaje in gradbene parcele na otoku Vir in v Zadru prodam. Telefon 041 699 584. Samostojno hišo, letnik 1970, 650 m2 zemljišča, v centru Slovenskih Konjic, prodam. Telefon 041 699 584. Gospodarsko poslopje, opuščeno manjšo farmo ali podoben prostor na področju do 10 km iz Slovenskih Konjic, kupim ali najamem. Telefon 031 820 250 po 16. uri. 9 Dva lokala, 24 m2 in 50 m2, ali skupaj v središču Poljčan prodam zelo ugodno. Telefon 041 599 097. I Opremljeno trisobno stanovanje v Slovenskih Konjicah, na Liptovski cesti, v izmeri 73,98 m2, prodam. Cena 66.000 EUR. Telefon 040 475 134. El V Zrečah oddam dvosobno stanovanje v najem. Telefon 041 748 905. Stanovanje v Slovenskih Konjicah, ul. Toneta Melive 6, 50prvo nadstropje, prodam. Telefon 040 343 079. Prodam trisobno stanovanje, 70 m2, v Žiberniku v Rog. Slatini. Odlična lokacija in razgled. Telefon 070 95 95 00. ■ Ugodno prodam zazidljivo parcelo, velikost 1400 m2, v Rog. Slatini. Telefon 031 296 135. V središču Rog. Slatine prodam stanovanjsko hišo, ki je bila v celoti obnovljena v letu 2011. Telefon 070 831 878. Oddam popolnoma opremljeno enosobno stanovanje, 37 m2, v središču Rog. Slatine. Telefon 041 669 273. RAZNO__________________________ Prodam bale 4. košnja, cena po dogovoru, kličite zjutraj ali zvečer. Telefon 02 80 37 304. Prodam bukova in mešana drva z možnostjo dostave in smrekove deske in fosne. Telefon 041 238 168. Prodam škropilnico za vinograd z elektromotorjem ter cisterno 3801 za vino. Telefon 070 709 516. Prodam hrastov rezan les različnih debelosti, zračno sušen 7 let, cca lOm . telefon 070 702 279. Gozd kupim, dobro plačilo. Telefon 051 621 437. Prodam raztegljivo mizo 120x2x45cm, cena 300 EUR ter BMW R65 1. 1982 reg. kot starodobnih, cena 3500 EUR. Prodam tudi večjo količino značk. Telefon 02 81 80 495 ali 051 807 243. 9 Metrska žagana bukova drva prodam. Telefon 041 840 158. Opaž, ladijski pod, brune, skobljevino in žagovino ugodno prodam, z dostavo ali brez. Telefon 041 637 202. 9 Suha mešana cepana drva po 40 EUR/m in cepana metrska bukova drva po 52 EUR/m prodam. Telefon 040 243 648. 9 Svinjsko mast, 2 EUR/1 in ocvirke, 6 EUR/kg, prodam. Telefon 031 270 325. M Suha bukova drva prodam, prav tako prodam kotno sedežno garnituro (pravo usnje) in tri fotelje, tepih in stekleno mizo po simbolični ceni. Telefon 031 557 311. 9 Fantovsko birmansko obleko prodam po simbolični ceni. Prav tako prodam 4 silažne bale. Telefon 041 493 979. 53 Drva, bukova, razsekana ter razžagana na 25 cm ali 33 cm v paleti, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. 9 Hrastova suha drva prodam. Cena 45 EUR/ m. Telefon 041 793 921. 9 Silažne bale prodam, dostava na dom, cena po dogovoru. Telefon 031 826 033. 9 Belo mešano vino in rdeče vino, sorte modra frankinja, prodam. Telefon 041 646 445 ali 03 5764 113. Vrtne poti - nove 100 komadov ali manj prodam. Telefon 051 660 180. Seno v rinfuzi v Slovenski Bistrici prodam. Telefon 070 850 180. 9 Dvižna garažna vrata na daljinsko opravljanje in klubsko mizico s stoli prodam. Telefon 041 504 563. Krmni krompir prodam. Telefon 040 633 185. 9 Metrska cela ali razžagana bukova drva ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 031 319 528, Žiče. Drva, mešana, bukova in gabro-va, ugodno prodam, lahko pripeljem in razrežem. Telefon 041 814 265. Prodam hlevski gnoj, možen prevoz, okolica Rogatca in Rog. Slatine. Telefon 031 535 248. Prodam otroški voziček s košaro za novorojenčka in jajčko ter fantovsko obleko za prvo obhajilo. Telefon 070 850 725. Prodam domači beli bio krompir, pridelan. Cena je 0,4 EUR/kg. Telefon 031 530 755. VAMAHA p RO MO outlet outlet motorlsflčn »F motorlsticn op Drešinia vas 18 Petrovče, tel.:03/ 5707 151 NOVA prodajalna outlet motoristične opreme Strojno zemeljska dela Smeško, Aleš Plevčak, s.p. Gabrovec pri Kostrivnici 4, 3241 Podplat Z dolgoletnimi izkušnjami pri izvajanju strojno-zenu.*,^^ vam zagotavljamo hitro in kvalitetno opravljeno delo. 031/896 009 I ales.plevcak@gmail.com — MANA Nagrade: . 7 DNI V APARTM^ega^no?apartrna)a zado6oseb,najemernaTermalninvien . 4 DNI V Hor6r^rr»KOPRU . VIKENDP«ETV»°^"1fnocitvli= e TERME ČATEŽ MANA ŠENTJUR, Mestni trg 3 I MANA ROGAŠKA SLATINA, Celjska cesta 11 www.terme-catez.si Petrovih 25 let delovanja Izkušnje prejšnjih koncertov so pokazale, da je glasbenike smiselno iz solističnih nastopov združiti v skupine. Večer v znamenju glasbe Nekoč profesionalci. Mladi glasbeniki ponovno na odru. Piše: Zoran Borovšak Glasbena šola je v četrtek, 21. marca, poskrbela, da so si starši na odru lahko ogledali svoje nadebudne male glasbenike. V večernih urah so namreč oder zavzeli učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur, ki so ob pomoči mentorjev pripravili lahkoten pomladni koncert. Na odru se je v uri in pol zvrstilo osem skupin glasbenikov. Fanfare za začetek Koncert je začel trobilni trio, ki je z zvoki fanfar napovedal povezovalca Vida Palčnika in Julijo Artiček Jovan. Svoje delo sta skozi vso prireditev odlično opravljala in poskrbela tudi za humorne vložke med nastopi. Nato so se na odru zvrstili najmlajši, glasbena pripravnica, pod mentorstvom profesorice Tine Pečar, ki je prav tako poskrbela za organizacijo celotnega koncerta. Za pripravnico so se na odru zvrstile še komorne skupine in orkestri. Pihalni orkester, kitarski orkester, orkester harmonik, kvintet klarinetov, godalna komorna skupina in udarna tolkalna komorna skupina. Vsi nastopajoči so nastop opravili odlično. Večinoma so učencem pomagali igrati profesorji, tokrat pa so bili večinoma prepuščeni sami sebi in morali so se zanesti na znanje, ki so ga pridobili z intenzivnim vadenjem. Kadar je bilo potrebno, je na pomoč priskočila tudi Valentina Zidar in glasbenike spremljala na črno-belih tipkah. Nabito polna dvorana večinoma staršev nastopajočih je navdušeno spremljala vsak akord nastopajočih. Koncentracijo mladih glasbenikov pa je le občasno zmotil kakšen krik razvajenih in zdolgočasenih otrok iz občinstva, ki zagotovo ne sodijo na takšno prireditev. Peter Frece. Stopa po očetovih stopnjah. Piše: Vid Aužner Kljub temu, da je bila harmonika pri hiši, saj je bil njegov oče znani ljudski godec, se je Peter odločil za lažji inštrument. Pri trinajstih letih se je začel učiti klarinet. Za njim je bogata glasbena kariera, saj je igral pri kar nekaj znanih ansamblih. Začel je z ansamblom Jožeta Bohorča, nato pa nadaljeval z ansamblom Luba Užmaha, s katerim je igral kar 10 let. Danes igra pri ansamblu Odmev. 24. marca, na zasneženo cvetno nedeljo, se je v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici znova napolnila dvorana. Na koncert, ki ga je priredil Peter Frece ob svoji 25-letnici igranja, je prišlo preko 500 poslušalcev in oboževalcev narodno-zabavne glasbe. Na koncertu je predstavil svojo novo zgoščenko, ki jo je skupaj s pomočjo Mladih korenjakov posnel v studiu slovenski zvoki - tonskega mojstra Bojana Lugariča. Na zgoščenki se nahaja 10 skladb, katerih avtor besedila in melodij je večinoma sam. Nastopajoči V goste je tako na svoj koncert povabil še: ansambel Savinja, ansambel Turk, ansambel Luba Užmaha, Jožeta Bohorča, Šentjurske muzikante, ansambel Komet, ansambel Odmev iz Celja ter Na koncertu ob svoji 25-letnici delovanja je Frece predstavil svojo novo zgoščenko. ansambel Marjana Kočevarja. Z vsemi je na odru zaigral eno skladbo. Koncert sta povezovala simpatična Maja Blaj in tamkajšnji domačin Davor Pušnik. Tudi tokrat ni manjkalo presenečenj. Peter Frece je povabil zanimive pevske fante Kolarjeve in Laubičeve iz Dramelj, ki tudi veliko nastopajo na raznih prireditvah. Proti koncu koncerta je potekal še žreb vstopnic, kjer so podelili kar nekaj lepih nagrad. Dobri dve uri zabave, smeha, igranja je za zadovoljne obiskovalce minilo, kot bi trenil. Fotografija šentjurske vpadnice iz leta 1964, poslana Hildi Bolko v Ljubljano. Pogled na Ulico Dušana Kvedra danes. Pravi kot skriva grmičevje stanovanjske hiše. Pomlad trka tudi na glasbena vrata Okroglo v kavarni Center Ansambel Marjana Kočevarja je na glasbeni sceni že deseto leto. Ansambel Marjana Kočevarja. Svojo sedmo zgoščenko so predstavili tudi v Gorici pri Slivnici. Piše: Vid Aužner Marjan Kočevar živi v Dobju pri Lesičnem. Igra na diatonično harmoniko in je avtor glasbe ter vodja ansambla, ki nosi njegovo ime. Po poklicu je svobodni kulturni delavec in učitelj mladih harmonikarjev. Skoraj vsi sorodniki v očetovi rodbini so bili glasbeno nadarjeni. Kar nekaj njegovih prednikov je igralo na harmoniko, poleg tega pa so vsi radi prepevali. Igranja na harmoniko se je naučil pri dvanajstih letih kot samouk. Prvo glasbeno skupino je ustanovil že v mladosti. Veliko je igral sam, še več pa v triu, najpogosteje na svatbah in ob podobnih slavnostnih priložnostih. dejstva novice Harmonika Kočevar Marjan Kočevar je znan tudi kot izdelovalec diatoničnih harmonik oz. frajtonaric. S tem so se mu izpolnile večletne želje po izdelavi svoje harmonike, ki je lahka za igranje, tudi po teži, trpežna ter navsezadnje lepa. Eksperiment v Gorici pri Slivnici Na slovenski glasbeni sceni se uspešno uveljavlja nova ženska narodno-zabavna zasedba. Sestavljajo jo tri mlada, zabavna in energična dekleta, ki so si izbrala ime Eksperiment. Trio zasedba igra vse od starejših Avsenikovih in Slakovih viž do novejših pesmi ansamblov Petra Finka, Braneta Klavžarja, Modrijanov ... Na odrih se zaenkrat še ne pojavljajo pogosto, ker so se odločile, da se najprej dobro pripravijo na celotni repertoar in šele nato začnejo z nastopi. (V. A.) Avtorska glasba Ustvaril je že okoli štirideset svojih melodij, ki jih je naredil zase in za svoj ansambel. Največkrat dobi navdih zvečer, pogosto pa tudi v veseli družbi ob kozarčku dobrega vina. Besedila mu po navadi pišejo zelo znani avtorji. Kočevarjeve uspešnice so: Je žena hišni gospodar, Ljubezen na recept, Naš rudnik, Mami za praznik, S harmoniko na vas ... Koncert v Gorici pri Slivnici Drugo marčevsko nedeljo je bil v tamkajšnjem kulturno-gasilskem domu koncert ob izidu zgoščenke z naslovom Kozjanski svet. Koncertu so se pridružili še naslednji glasbeni prijatelji: Mladi korenjaki, Šentjurski muzikanti, Paridolske korenine in skupina Eksperiment. Na novem nosilcu glasbe najdemo 11 skladb. Med njimi tudi polko Pravi šofer in nežen valček z naslovom Mami, ki smo ju slišali že v uvodu prireditve. Za humor je poskrbel Žlajfekov Anzek, koncert pa je povezovala Smilja Radi. Ob koncu so na oder stopili vsi nastopajoči in obiskovalcem skupaj zapeli vsem dobro znani skladbi Na Golici in V dolini tihi. # aforizem novice Za knjižnico in knjige je v Šentjurju vse manj denarja. Tako je to, če denar delijo nepismeni za pismene. (jmm) Trio deklet seje predstavil na koncertu v Gorici pri Slivnici. Okrogli muzikantje. Uspešen in zabaven ansambel, ki nastopa že štirinajsto leto. Piše. Vid Aužner Fantje iz ansambla beležijo že več kot 1.800 nastopov po vsej Evropi. Zelo zgodaj so se navdušili nad Avsenikovo glasbo in ob njej tudi rasli. Poleg glasbe v svoj nastop vključujejo veliko humorja, po čemer so vedno bolj poznani. Temu smo bili pred tedni priča tudi na nastopu v kavarni Center, kjer poleg plesa ni zmanjkalo zabave in veselja, obiskovalci pa so novi veselični prostor v Šentjurju zapolnili do zadnjega kotička. Program muzikantov obsega glasbo z vsega sveta. Poleg narodno-zabavne glasbe igrajo razne evergreene, rock, pop, latino, jazz, dixie, a tudi klasiko. Na njihovih špilih se tako naplešejo tudi najbolj zagreti plesalci. Radi ugodijo željam poslušalcev in tako včasih igrajo tudi vso noč. Zaradi takšne priljubljenosti so jim prestižni proizvajalci inštrumentov, kot so Alpengold Harmonikas, Reiterer Trompete in Frank Hammerschmidt Klarinetten, podarili svoje inštrumente, na kar so seveda zelo ponosni. V tem času so izdali že pet zgoščenk za slovenski trg in dve za nemško govorno področje. Člani ansambla z leve: Leon Polanc, Andrej Toplišek, Robi Polanc, Marko Mastnak in Franci Vrbovšek. Vojko Hernaus je prejel tudi Nagrado mesta Ljubljane. V spomin Umrl slivniški slikar Vojko Hernaus Zapisala: Barbara Gradič Oset Konec meseca februarja me je pretresljivo dosegla novica, daje v šestdesetem letu starosti umrl slivniški slikar Vojko Hernaus. Po koreninah je bil Kozjanec, po duši slikar in bančnik po poklicu. Po srednji šoli v Celju je odšel v Ljubljano, tam ostal, svojo povezanost s kozjanskimi kraji pa je negoval z obiski Gorice pri Slivnici, kjer je imel v hiši svoje mame galerijo, kozjansko okolje pa mu je dajalo tudi navdih za slikarsko ustvarjanje. Da čuti potrebo po slikarskem izražanju, je ugotovil že v srednji šoli, ko je svoj dar razvijal pod mentorstvom znanega celjskega likovnega pedagoga profesorja Lorenčaka. V Ljubljano je odšel študirat jezike. Novo okolje velikega mesta, ki ponuja toliko možnosti kulturnega življenja, ga je popolnoma prevzelo, a želja po spoznavanju novih krajev ga je gnala po svetu. Nekaj časa je živel v Nemčiji, nato pa se je ustalil v Ljubljani. Vsa življenjska doživetja je vseskozi kot slikar samouk prelival na slikarsko platno in stvaritve tudi razstavljal. Opus slik Vojka Hernausa je bil ogromen. Tako je imel preko 60 samostojnih postavitev doma in tujini ter 10 skupinskih z domačimi in tujimi avtorji. Da je bil v Ljubljani več kot le opažen umetnik, je pokazala med drugim tudi Nagrada mesta Ljubljane. Februarja 2011 nas je Vojko prijazno gostil v svoji galeriji v Gorici in z njegovo pomočjo ter s pomočjo Kulturnega društva Gorica pri Slivnici smo naredili lep kulturni večer s projekcijo njegovih likovnih del. Vojko je bil zelo vesel, da se je toliko ljudi zbralo v njegovi majhni galeriji in da so si s takšnim zanimanjem ogledovali njegova dela. To je bil njegov večer. Žarel je med svojimi krajani. Žal podobnih večerov z njim več ne bomo mogli preživeti. Spominjali se ga bomo v njegovih umetninah. Matilda Erjavec praznovala 101 leto Konec meseca februarja je praznovala svoj stoprvi rojstni dan Matilda Erjavec iz Zgornjega trga. Erjavčeva je bila rojena v Hruševcu, osnovno šolo je obiskovala v Šentjurju, nato pa se je v Celju izučila za šiviljo. Poročila se je s Cvetom Erjavcem in v zakonu so se jima rodili trije otroci: Florjan Cveto, Roman in Zora. Za vse otroke je doma skrbela osem let, nato pa se je kot trgovka zaposlila v šentjurski Resevni in tam ostala do upokojitve. Erjavčeva se rada spominja svoje mladosti in življenja. Zanjo sedaj skrbi njena vnukinja Dolores. Na vprašanje, kako dočakati sto let, nam Matilda Erjavec odgovori: »To sploh ni tako hudo. Živeti moraš pošteno, malo jesti in veliko delati. Izogibaj se cigaret in alkohola, ne pij prekomerno.« Matilda Erjavec je naj starejša občanka Šentjurja, dve leti starejši pa je njen sosed Anton Kukovič. (J. G.) Osveščali bodo še naprej Spominčica Šentjur. Zadnji dan v februarju so člani Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci izpeljali peti redni občni zbor. Piše: Jure Godler Primarna naloga društva Spominčica Šentjur, ki je decembra 2012 štelo 107 članov iz vse Slovenije, je pomoč obolelim za demenco. Na zboru društva je o aktivnostih v letu 2012 poročala predsednica Zlata Felc. Organizirali so strokovna predavanja o demenci, vodili usmerjene delavnice in delovali v skupini za samopomoč. Aktivnosti je obiskalo 341 ljudi, 175 iz šentjurske in 166 iz drugih slovenskih občin. Informativno stojnico ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni je obiskalo 80 ljudi. Izdano je bilo glasilo in realiziran enodnevni strokovni izlet v Prlekijo. V okviru projekta Dotik spomina je bila izdana ilustrirana in recenzirana brošura za mlade Babi postaja čudna, vse pozabi in izvedene delavnice za osnovnošolce in dijake. Projekt je potekal skupaj z Zavodom Vendi. Sofinanciran je bil iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja. S podporo do več aktivnosti »Da finančna kriza še ni preprečila uspešnega poslovanja združenja v letu 2012, gre zahvala aktivnim članom združenja, gostoljubnemu Domu starejših Šentjur, donatorjem in predavateljem, ki so se odrekli plačilu,« se je zahvalila Felčeva. Glavne aktivnosti v programu za leto 2013 obsegajo že tradicionalne aktivnosti za boljšo socialno vključenost oseb z demenco: izvajanje skupine za samopomoč, predavanja o demenci za širšo javnost ter delavnice v okviru izobraževalnega programa za svojce oseb z demenco, poleg tega še izvedba prve okrogle mize za oblikovanje demenci prijazne družbe in izvedba sproščenega pogovora s strokovnjakom za demenco v obliki Alzheimer Caffeja. Priznanje je prejela gospa Lamut. Za Matildo Erjavec že vrsto let skrbi vnukinja Dolores. horoskop novice fB 0 Q □ a 0 OVEN [21.3. - 21.4.) Zelo nemiren mesec, v katerem se bo zazdelo, da so bili vsi vaši romantični napori prejšnjih tednov zaman. Vendar pa stvari sploh niso tako črne, kot se zdijo. BIK [22.4. - 20. 50 Pripravite se na neprespane noči, neskončne žure, kjer boste početi vse mogoče, da se bo le dogajalo, tako kot je treba. Osvojiti svoj plen bo za vas prava malenkost. DVOJČKA [21. 5. - 21. 60 Ni vse tako, kot se vam zdi na prvi pogled, oseba, s katero se razigrano zabavate, morda ni ne zrela ne prava, da bi lahko obdržala vaš ritem. RAK [22. 6. - 22.7.) Vpliv planetov vas bo gnal v nove avanture, katerih srečni ali malo manj srečni konec za vas niti ne bo toliko pomemben. Veliko samozavesti boste imeli. LEV [23.7. - 23. 80 Raje, kot da bi poskrbeli za akcijo, boste videli, da vas akcija sama najde. Preleni boste, da bi iskati ljubezenske dogodivščine, raje boste izbrali preverjen recept. DEVICA (24.8. - 23.90 Kljub nekaj zmede, ki vas čaka, boste hoteli natančno vedeti, kam stvari peljejo. Pojdite v tem mesecu na dopust, saj boste prekipevali od želje po akciji in avanturi. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.] Znašli se boste v nekoliko bolj nejasnih razmerah, zaradi česar bo na dan spet prišla vaša legendarna trma. Na vsak način boste hoteli uveljaviti svojo voljo. ŠKORPIJON [24.10. - 22.11.) Resnično krasen mesec je pred vami. Nikoli vam ne bo dolgčas, mnogim pa bo pot prekrižal tisti romantični trk, ki ste ga že tako dolgo in tako željno pričakovali. STRELEC [23.11. - 21.12.) Sonce prehaja v vaše znamenje, kar občutite kot povečano energijo, potrebo po druženju in razkazovanju svojih čarov. Želeli si boste osvajati ali biti osvojeni. KOZOROG [22.12. - 20.1.) S poletjem vred se boste segrevali tudi sami, čeprav vas bo še naprej prevzemal občutek čustvene negotovosti. Potrebovali boste veliko sprostitve in miru. VODNAR [21.1. -19.2.) Če boste na delovnem mestu preobremenjeni, poskrbite, da boste imeli od tega vsaj finančno korist. V prostih trenutkih se predajajte lenobi in si napolnite baterije. RIBI [20. 2. - 20. 3.) Znali boste osvajati z vsemi razpoložljivimi čari in sredstvi, ki jih poznate, prav nič sramežljivi ne boste, kaj šele, da bi se pred čim ustavljali. WWW.5ENTJURSKEN0VICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobal, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner Bogdan Rahten, Nastija Močnik Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko Prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 D037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Lektoriranje: Oblikovanje: Oglasno trženje: naših bralcev »Drugič si zapni razporek na hlačah!« reče Drago Juretu. Jure pogleda navzdol in vidi, da je vse, kot je treba. »Saj imam zapetega!« »Rekel sem: drugič!« @ »Ali si ti sinoči tekel po naši ulici?« »Ja, hotel sem preprečiti pretep.« »Kdo seje pa tepel?« »Jaz in neka baraba.« e »Starejši pravijo, da je čas denar. Kaj misliš ti?« »Ne strinjam se! Imam veliko časa in nič denarja!« »Zakaj imaš poviti obe ušesi?« »Likal sem in je zazvonil telefon, pa sem dvignil likalnik namesto slušalke, pa sem ga prislonil na uho...« »Kajpa drugo uho?« : »Ja, poklical sem reševalce!« @ »Vlado, zakaj si tako žalosten?« »Čital sem knjižico, ki ima žalosten konec.« »Katero knjižico?« »Hranilno!« e »Soseda, veste, da imate čudovitega sina. Včeraj mi je rekel, da sem zelo lepa.« »Vem, zato ga pa danes peljem k okulistu!« @ »Včeraj so me odpustili iz službe, in to samo zato, ker sem občasno izginil za kakšno urico v skladišče materiala.« »In samo zato so te odpustili?« »Ja, z menoj je bila vedno šefova žena!« »Pred mesecem dni sem na sprejemu stavil, da bom pojedel petdeset obloženih kruhkov.« »In?« »Stavo sem dobil!« »Čestitam! Pa si imel kakšne posledice?« »Seveda! Še danes jih imam!« »Kakšne pa?« »Od takrat naprej me nihče več ne povabi na zabavo!« P CPSVCT) p e Dara je psička, stara komaj tri mesece. Najbolj bo vesela hiše z dvoriščem, po katerem bo lahko svobodno tekala. Primerna je za družine z otroki. Vesela bo tudi vsakodnevnih sprehodov. Nikakor pa prijazna in družabna Dara ni za v pesjak ali na verigo, saj potrebuje stik s človekom. Želi si ljubečega lastnika. Bi ji ponudili svoj dom? (S.S.) Zavetišče za živali Zonzani, Jarmovec 5,3222 Dramlje. Kontakt: 03 749 06 00, www.zonzani.si, dežurni za intervencije: 041 725 123. Odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Naš župan dokazano ni neobčutljiv za lepote likovne umetnosti, saj si je ogledal razstavo šentjurskih slikarjev. Nekatere politične stranke ugotavljajo, da se jim maje članstvo, zato je enoumje pred bližajočimi se volitvami zelo zaželeno. k \ Upokojence že tretji mandat vodi Stanislav, saj ni imel nobenega protikandidata. Še tisti Stanko, ki je imel malo želje po tej funkciji, je zamudil s prijavo svoje kandidature. V Nihče ne prizna, da gre za politično obračunavanje, ne tisti, ki je že obračunal, ne tisti, ki še bo. Najtežja naloga je zagotoviti intervju s katerim šentjurskih vidnih poslovnežev. Veste, kako pravijo - danes si, jutri nisi. Letošnja zima s snegom bo kmalu trajala že pol leta. Bomo potrebovali nov koledar zima-poletje-jesen? Sporočilo državnozborske poslanke je, da so za njihove težave vedno krivi drugi. Upokojenci morajo podpirati politično stranko, če želijo imeti blagostanje. Niso pa povedali, ali bo blagostanje za vse upokojence ali samo za izbrance. V Prišel bo čas, ko bodo ljudje cenili tistega, ki dela sam, in ne tistega, ki kopira in se na koncu še trka po prsih. Sizifovo delo je bilo za tiste, ki so zimske gume že zamenjali za letne. ELI Frizerstvo Ul. Franja Malgaja 2 Hrušovec, Šentjur Tel: 08 2054 660 Gsm: 031-406270 SESTAVIL: FRANC PEŠEC VELIKA LADJA S TOPOVI (2 BESEDI) ZAZNAVNA ZNANSTVE- NIKA BAJESLOVNI NAROD PO HOMERJU ONASSIS (POGOVORNO) STARA ENOTA ZA POSPEŠEK MESTO V UKRAJINI OSEBNI DOHODEK PREBIVALCI BISTRICE KRAJ OB OHRIDSKEM JEZERU ARABSKI ŽREBEC NOVINAR TV SLO TOMAŽ RIMSKA 1000 SLOVENSKI SKLADATELJ JEDRSKA ELEKTRA- RNA KRAJ PRI POREČU NADZORNIK, PREGLEDNIK NASPROTNO OD NOČNEGA KAZALNI ZAIMEK VEČ KOT NIČ DUŠIK KROŽNO GIBANJE VODE TONE FONEZZI KRALJ ZAHOD. GOTOV STRAST VINOGR. MESTO V NEMČIJI IOB REKI MOSELl MOČ, JAKOST ČEŠKI ŠAHIST RIKARD 1889-1929 SLOVENSKA PESNICA MAJDA ZELENICA V PUŠČAVI PRAVOKOTNA PROJEKCIJA VSI (HR.) JAKOBOV BRAT DVOJČEK RAZKOŠNI SPOMENIK SMUČ. SKAKALEC DAIKI ŽENSKO IME PREBIVALCI DANSKE LATINSKI PREDLOG HUDI DUH V PUŠČAVI RIMSKA 50 GRŠKI MITOLOŠKI KRALJ KRALJ (ŠAH) MESTO NA OTOKU KIUŠU RUMENI AZIJSKI OSLI OČKA REKA VZH. OD KASPIJSKEGA JEZERA OPRAVLJATI ODKRIVANJE Srečni nagrajenci marčevske številke so: Franc Nunčič iz Šmarja pri Jelšah, Slavko Tanšek iz Šentjurja in Slavica Modic iz Šentjurja. Nagrade, ki jih poklanja Vulkanizerstvo Mulej, Mulej Dejan s.p., boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Eli frizerstvo. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 29. aprila pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Nagradna križanka HEK033 Nagradno geslo: me in priimek: _ | Naslov:_______ ■ E-pošta:______ ŠENTJURSKA kuhinja HEEB33 Mesna štruca s skuto Sestavine za 4 osebe: 700 g mletega mesa 200 g skute 1 velika čebula 4 stroke česna 1 jajce 2 žlici krušnih drobtin peteršilj sol, poper oljčno olje Priprava: 1. korak: Na oljčnem olju kakšnih pet minut pražimo sesekljano čebulo, nato pa ji dodamo še sesekljan česen in še malo prepražimo, da česen zadiši. Odstavimo in pustimo, da se malo ohladi. 2. korak: V mleto meso vmešamo skuto, jajce, sesekljan peteršilj in začinimo s soljo in poprom. Dodamo malce ohlajeno prepraženo čebulo s česnom in dobro premešamo. Masa je običajno malo preveč vlažna, zato dodamo malo drobtin, da bomo lažje oblikovali štruco. 3. korak: Pekač obložimo s peki papirjem in nanj položimo maso, iz katere oblikujemo štruco. V pečici, segreti na 200 °C, pečemo 40-50 minut. Mesno štruco lahko pečemo pokrito s folijo okoli pol ure, nato pa odkrito še 20 minut. Če mesu dodamo skuto, je mesna štruca bolj sočna in še bolj okusna. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO bo f km iz centra Šentjurja! telefon: 03 749 19 63 mobitel: 031 413 390 ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a v cem se Da v*ša hiša Počuti najbo//e? www.jub.eu Toplotnoizolacijski sistemi JUBIZOL - do 40% prihranek energije in 10-letna garancija S primerno toplotno zaščito fasade lahko najhitreje in najučinkoviteje znižate stroške ogrevanja v zimskem času, poleti pa preprečite segrevanje notranjosti in znižate stroške hlajenja. Z izvedbo fasadnega sistema JUBIZOL, za katerega JUB nudi kar 10-letno garancijo na funkcionalne lastnosti, boste letno prihranili do 40 odstotkov energije. JUBIZOL Micro Air optimalno paropropusten sistem Toplotnoizolacijski fasadni sistem JUBIZOL Micro Air zagotavlja visoko paropropustnost obodlični toplotni in zvočni izolaciji. Jedro sistema je inovativna perforirana izolacijska plošča JUBIZOL EPS F-W2 ali EPS F-G2, ki zagotavlja odlično paroprepustnost. S posebno izbranimi kompomentami sistema: Jubizol Microair Fix malto in Silikatnim zaključnim ometom smo ustvarili sistem, v katerem je možnost kondenzacije vodne pare izničena. Odlične lastnosti sistema Micro Air zagotavljajo prijetne in zdrave klimatske pogoje, ki so osnova dobrega počutja. Jubizol Micro Air sistem odlikuje enostavnost vgradnje v primerjavi s klasičnimi sistemi na mineralni volni. Vabljeni v JUB Design Studiov Dol pri Ljubljani. Tehnično informativna služba - 08015 56 (vsak delovni dan med 8. in 18 uro); E- pošta: info@jub.si; www.jub.si A NA TEHNIČNIH PREGLEDIH nate čakam Splošni pogoji nagrad. Idrija • Krško • Novo mesto • Postojna • Šempeter pri Gorici • Tolmin • Nova Gorica • Ljublj