Osemletna šolska obveznost. (Z ozirom na anketo ,,Narodne Prosvete"«) Na5rt novega šofekega zakona sicer obsega določbo o osemletni šolski obveznosti m o osemletni osnovni šoli. toda pričelo se je razpravljati o tej točk. in tako pofitična kakor splošna javnost je že pričela izražati svoje pomisleke proti osemletni šolski obveznosti. Seveda se ne da kar čez noc urediti tega vprašanja in preobrni-i misljen.a budstva o tem, toda to naj ne bo povod, da si ne začrtamo v šolskem zakonu nar višje-ga cilja in ideala, ki ga imamo, posebno pa ne smemo vstaivljati v šolski zakon določbo, ki bo vzela enemu delu naše države to, kar je ta del že imel im da bi se s tem v teh krajih šlo glede šolske obveznosti nazaj mesto naprej. Največje težave in največje razlike so se pojavile v tem vprašanju že leta 1919., ko je bila od miniis.rstva prosvete sMicana prva oficijalna uradna državna anketa za sestavo načrta šoiskega zakona v Beogradu tkzv. »Prosvetni odbor.« Ta anketa je sama ugotovila nesoglasje v tem vprašanju in težko5e, a kljnb temu je vstavila v ol. 3. načrta določbo, da traja obvezno šolanje osem let, z ozirom na krajevne razmere se bo pa posebej odredlo, koliko časa odpade na reden pouk v osnovni šoli. Šolska obveznost je bila dosedaj v naši državi zelo razli5na, kakor so jo določali pokrajinski zakoni, ki so žalibog še vedno v veljavi. V SloVeniji je že bila izvedena osemletna obveznost osnovne šole; v Dalmaciji je trajala obveznost 6 let, tako je bilo tudi v Istri; na Hrvatskem in v Slavoniji je bila petletna šolska obveznost vsakdanje šole; Bosna in Hercegoviiia in Srbija, je pa ime_a _tir_letno šofeko dolžnosti. Dalmacija in Istra je imela poleg 6-letne obveznosti še 2-letno ponavljalno šolo. Hrvatska in Slavonija 3-letno i>onavljalno šolo, drugi kraji niso hneli ponaivljalnih šol. To so dejstva, s katerimi je treba računatt, a vendar ne računa.i tako, da bi bilo to na škodo napredku in da bi bila to podlaga naši konservativnosti, ter bi hote_i.osta.i pri tem kar Je in bi ne stremili za najvišjim, kar je mogoče. Raeunati moramo s tem, da se zakon ne izdeluje za leto dni, temve5 za desetletja. Idealno bi bilo, da se osemletni obisk redne vsakdanje šole uvede takoj po vsem našem državnem teritoriju. Iz različnih, tudi iz Łkonomskih razlogov glede u5iteljstva in ustanavljanja šol, pa to ne bo mogoče dose5i takoj, posebno v Bosni in Hercegovini in Srbiji ne, pac pa postopoma. Nikakor pa se ne sme zaradi gorenjih dejstev znižati trajanie šolske obveznosti v krajih, v katerih ie uvedena že sedai osemletna in šestletiia šolska obveznost. Na vsak način mora šolski zakon predvidevati in določati osemletno šolsko obveznost, težkoče in upoštevanja vredne razloge je pa izgladiti s prehodnimi določbami, ki bi dovolile postopno ureditev tega vprašanja, upoštevajoc pri tem res nepremostljive težkoče, ki so sedaj v posameznih krajinah, a se bodo lahko odpravile tekom let. Za u5iteljstvo in za našo organi;:acijo pa mora biti osemletna šolska obveznost izven vsake diskusije, ker 5e bomo nad izvedbo dvomili mi, kako bodo potem dvomili šele narodni poslanci, ki se bodo pri tem vedno ozirali nazaj — na svoje volilce. Interes prosvete in duli 5asa zahteva, da bo v tem oziru šolski zakon modern in bo pvomenil korak na»prej in ne nazaj. —k.