ŽEN s KI S VETmmmm
^drai-stv»-in bwsmetika
(ucJi |n1 drhi v lu'.r
H .' še'	r ^ri^Äii -fyHk'daiij ^hi '.'"'e -
; S.tj-Si.r'/^iä^sfli.apyiyel.K.o	' iteV\
..■'räVipljeiäym;^^
V ■ ja	■ jbfc ''kplikör kd/ne; yse&^f
j'jj^uA Sft 'fVejiäist^
;pöt-öih^:-izliAb': .'Zaici::- JäV.dpbft/ Vda:, ../.fls'iä^'öV-P^^^^	ima-eži^f}-',
'■-'ali-- "li^k^jjViJr^^UajTkp, -' tktiiTnTio';,;.k'är- jt^.
■ ■. HadÄrüirramtf;^ ;-Vijftj:-poKiiiii-pd^^^^^
; ■'■ £iigoHiV,6i]i.. äifügiliii jöste'mi■' pralniflii pligav;'
m o;	I-Ügä •'j n' s oifcjo'st'to d-;.
JirŠp&'ve'J.iij-	.
^.-sa^co^^lg'Iicöijia, JalVolifll^^^ ', imfa-iöltaylqff ^^^
iT'ftzljRavpViin&itövp^ ■ j^oläga'nip'^
^ikoio/jäaWsiKi;'	ž;
: ..poŽitJča/
f'js'i't. ^epi'y^WpIj; 'ijn l'.iijätAap^
.'y eleva^tf -zSv žđrai; je gp	- i-li..' rä ■ piVf:-"
nikoli-■izpst-ati.; ■."'.' ' -:■''.	C '.•'.•'"v'-'
'fe'ioi^sa^ibielia a-iKÖi;	, kj
•'aiaSmei^o' i'meiwya^^ ajanfc^Sielira^
'^keiiif^da s^"oliJ:aiii';j0 V	k'ra'pkif: •:
■'ieäno''švhj^tSti?,
■ itafia.'■■	j-C':'
Redna stolica
V Dtljs-«^ s Br.;3HS Jit'Ji. XIT'.
RitzntiiertkMÜ;
. Iviibajijc- — iJićpotii'bHii .timcinost • • ■
' xtbav; - rlUM«) .^p^'f^fcv'a-. ii^^pjö.-: mzpoIöÄe- ; ; ^ iii \spgsQ3jiidšt: "iza ? 'deliV' Äald- "Mliahj.a;' t'.iie';s)5jel-fVo: ^fätrat'v za''-nek''a>-.'posti'ariske^iu-.-,-ii<;yažr efra-',,'' -J;-.' V:'". t-tišu-t.	:

■ ttVuptivncpy:.;Rem]h'atidtav iii ■	^ki-' ^h-y/- ■
i'jskiAtsVoje;.modele' -TO 'PkiogiimjVlii.'.'nm'č^C ■ '■■
žsftartii, '.-Jo: biji -'£ii'4'- kuiiärskr' recljJti'';; '.• ^^ismiir-jpili pb! tera,'.'oS>i§ü'.";Sü5i^ 'de&'s'nf ,j)<(r :,■■''■ tlMytevieiisbe '-p^^^	'ufeajal^ ssf;.,''
fii]<>;frel)R''iJ!6hr« öbil'pli^Aiiifi'vj'';
v zadnjih desetletjih pa sta se okus in naziranje glede lepote zelo izpremenila. In vsaj po mestih je vsepovsod zagospodovala takoimenovana «vitka linija». In kdr je debelost, zamaščenost nekaj nezdravega, a pomenja vitkost in svežost zdravje, ki vsi težimo za njim, so se tudi kuharski recepti precej prcdruga^ili. Pametni ljudje .uživajo to, kar je zdravju koristno in vedo, da človek ne živi samo od tega, kar poje, marveč predvsem od onega, kar njegov želodec resnično prebavi. A vzroki prebave vodijo v kiihinjo; v njej se začenjajo.
Zato spada med današnjo kuharsko vedo kot važen del tudi živiloznanstvo. t. j. nauk o prehrani. Gospodinja mora vedeti, katere redilne snovi zahteva človežko telo, da po njih uravna jedilne liste.
Za dnevno prehrano so nujno potrebni: beljakovine 150 gr, maščoba ali toHča 58 gr, škrob in sladkor (ogljikovi vodiki) 404 gr, sol 32 gr in voda 2818 gr. Seveda teh količin ni mogoče povsem natančno določiti, ker so odvisne tudi od letnega Časa, od podnebja, kjer človek živi, od hrane, od pok)ica in od posebnih svojstev posameznikov.
Telesu najbolj prija čim raznovrstne j ša hrana. Kdor j^ pretežno meso in močnate jedi, se ne počuti dobro. Preobilo tolžče otežuje prebavo. Prav tako pa je škodljivo 7đravju, ako živi človek skoraj od "same zelenjave, ki jo mora uživati v velikih količinah, ako se hoče nasititi, kar pa zopet obremenja želodec in čreva. Iz vsega sledi, da je najbolj priporočljiva mešana prehrana, ki vsebuje od časa do časa tudi surova ali presna živila.
Novodobna prehrana je povsem Črtala z jedilnika n.pr. torte, ki vsebujejo 15—20 jajec, veliko količino masla in sladkorja, ker je vse to nezdravo, a tudi predrago. Izostale so tudi velike množine" mesovja. Niti iuhe niso danes več neobhodno potrebne. Današnja hrana je enostavna, biti mora taka, da je hitro in z lahkoto prirejena, kajti dolgotrajno kuhanje uničuje redilne snovi, ali vsaj zmanjšuje njihovo vrednost,
Kakor vsakega drugega dela. se treba tudi kuhanja učiti. Delo ob štedilniku je zelo zanimivo za ono, ki se hoče poglobiti vanj. Nudi neomejeno polje študija in dela. bogatega izprememb in raznovrstnih sestav.
Na Javi proglase dekle godno za možitev šele tedaj, ko se je naučila kuhati, ker se zavedajo, da je od pravilne prehrane v veliki meri odvisno zdravje,
Marsikatera poklicna žena izjavlja nekam vzvišeno: Kuhala pa že ne bom, ko se omo-žim. Toda kmaUi se pokaže, da mora znati kuhati. Kuharica zboli, zapusti službo, in gospa stoji nepoučena, neizvežbana in okolica se ji posmehuje, rodbina pa trpi zaradi gospodinjine nevednosti. A tudi če teče kolesje gospodinjstva nemoteno in v redu, gospa mora znati kuhati, sicer je v očeh svoje pomočnice nevednica, ki vzbuja omalovaževanje, pa najsi bo Se tako uČena . . .
Sicer pa marsiktera, ki si je včeraj še lahko privoščila pomoč v, gospodinjstvu, je morda že danes primorana, da se odpove tej ugodnosti in mora sama opravljati delo. ki ga doslej hi bila vajena. Mogoče . . . Marsikaj je dandanes mogoče. Biti pripravljen in oborožen za vse^ to zlato pravilo velja dandanes bolj kot kdaj prej.
Kuharica- mora imeti mnogo domišljije in dar kompozicije, t. j. sestavljanja, da ji ni treba samo ponavljati, kar vidi, sliši, čita. Majhna izprememba lahko ugodno pre-drugači kuharski recept, toda vešča kuharica mora vedeti, kdaj in kje sme kaj odvzeti ali česa drugega dodati, sicer lahko doživi polomijo v svoji kuharski umetnosti. Zanimati se mora, kaj je novega na polju kuharstva, a se tudi truditi, da samia kaj sestavi.
Kraljica Sahska je baje sama iznašla razne priredbe mesa, Kleopatra je vabila svoje visoke prijatelje na znamenite politične večerje, ki jih je sama sestavljala. Katarina Medicejska, francoska kraljica, je prinesla v francosko kuhinjo italijanski okus in sicilijanske kuharske proizvode . . . Slovenke so rade poslužujemo pristno narodnih slovanskih kuharskih receptov, ki prinašajo v našo, včasih nekoliko dolgočasno kuhinjo prijetno izpremembo. Često je treba pri teh receptih nekoliko omejiti preobilo tolšče in ostre začimbe, ki so v škodo slovenskemu želodcu.	. •. " •
Upoštevajmo vse različne načine svetovnega kuhanja, toda vedno z veščim znanjem osnovnih pojmov ter s kritičnim pogledom in jezikom, oziraje se predvsem na zdravje dober okus in scve na razpoložljiva sredstva
Ribe po kakovosti
. Vet. Hugon Turk
Znanje o ribah vpbče in posebno še o njihovi kakovosti je pri nas silno pomanj kljjvo. Ker pa so ribe zelo važne za človeško. prehrano zaradi njihove živilne in prebavne vrednosti, bi bilo seveda treba, obširne knjige z dobrimi barvastimi slikami,
18
... Mrzlo!. . kajne?
Toda Vi s-fe Tendai videti .mladi, sveži in zdravi kljub ostremu zimskemii vremenu. Sicer pa drugače sploh ne more biti, kajti : jaz Vam varujem kožo! Samo Nivea vsebuje Eucerit, edino okrep-čevalno sredstvo za kožo. Nivea prodira globoko v kožne luknjice in daje na ta načiii Vaši koži pri vlažnem in mrzlem vremeni! potrebno odporno silo.

tržnimi cenami itd., toda v našili razmerali Lake knjige ne bomo tako hitro doživeli. Zato naj se tu omejimo le na nekako splošno porazdelitev rib, ki se dobe deloma tudi na na naših ribjih trgih.
Po vedi prirodoslovja družijo ribe v tri skupine.
L skupina so ribe, ki žive tako v sladkih ■vodah, kakor tudi v morju.
V to skupino priätevajo po kakovosti izborne ribe m sicer: lososa. (Lachs, Salm) in idzo ali beljugo (Hausen) ; nobene teh rib ni v naših vodah, poznamo pa njihove ikre kot «kaviar»; pri nas nepoznana je znamenita morska glavatica (Lachs- ali Meerforelle), od katere prodajajo v naših delikatesnih trgovinah le konzerve z izbornim nasoljenim in v dimu sušenim mesom.' Iz te skupine je znan po naših večjih mestih pravi jester (Gemeiner Stör), ki živi tudi v Jadranskem morju, drsti se pa v rekah, ki se izlivajo v njega; doseže 2 do 6 .metrov dolžine. Od njega dobimo dobro meso, Ikre (kaviar) in ribji klej (ribji mehur). Jegulja (Aal) ima sočno in zelo okttsno meso ter le malo kosti. Ker je meso precej mastno, je
težje prebavljivo; najboljše je v mesecih junij, julij in avgust, doraste pa 5 do 9 metrov.	- ; a^
y II. skupini rib so one, ki žive samo v sladkih t'odah (rekah, potokih, jezerih in ribnikih).
Teh imamo pri nas že veliko izbiro in je porazdelitev po kakovosti težja; vendar pa prednjači brez dvoma tu sulec (Huchen); njegovo meso je krepko, okusno in brez koščic.
Sulcu sledi jezerska postrv (jezerska glavatica, Seeforelle), pri. nas živi v Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki, posamezne tudi v Blejskem jezeru in jezerih na Koroškem; zraste do 1 metra dolžine in doseže do 20 kg teže, navadno pa prodajajo le Yi do 1 kg težke ribe. Meso je zelo okusno.
Jadranska glavatica (jadranska postrv) je velikanka med postrvmi, doseže 1 m dolžine in težo do 20 kg, izjemoma celo 40 kg; meso je zelo slastno in podobno mesu navadnih postrvi. Love jo v Soči, Savi, Ljubljanici, v zadnjih dveh rekah je bolj redka, drži se raje jadranskih pritokov.
Po kakovosti slede sedaj postrvi: potočna
19
' in'" ižž'vazrnpn^	■ HriaivV-V
f- Späftä^ ■ niei'^IjjsBŠ^ ^ŠšiKlJiigB).'; ^-/Š««!!^ .Vj&j.fti)*;: JMU'^^
. /jTt i^sio'je' ■ dofe r.o;- -V^n'dai'- -Biin J: ■ o.H'vis^p!	^
i/liniji«*'; :; jj.oi^
jiifüj^'^julif	;;in: ^vSy (T-to '^Tniiivii^r
■feiswi^. inafef
•.v^na-.raijioljšfc
'■l^rgP'šcJiV-'^ ■■	sV Via?»
^.S^Šif -iiiš® oirašve
■■ j« fsrif fol	j/iii' ::5fij.p
'-jjU' tj?Jt	5cuU MJ ^ IPZI od .
'ipKjiibgf^ J NI ohm all oh/k iKaulbarirfil
^ j'idjij šiisKent jMTjii
J-Wfliieif^irlia^	; ji^tijiisyS-nlrfuf'
jhiStra Al-jTg./tf
ilitifKc^Sjtt^iiia^ '■ ilošfi
■vfcii^ttšno':
■ riib	'■■■^"-■"■■/X ■
;>ire1_iteg;a iffilega:; liiS sft ; Vi d a^aep o y o
Vp^jgiin&'Ä
-fijvr ■ tilen. iä'U-'Aftre i'C-Wöi'äA! T^® ■"! .vSli.iiap.y-"
tiim-iiišfiiž'l'itftto
■-. ■■V''Vr./^:-'/
Praktična navodila
■ Iz- doniacet^a vrtnarstva ■ ■ . -'
' "ii^lilb/^^ud^'j-i/dä-'ppeJijUif^
..: scbnp'UTv^t-yl j f ^^^^

Jn jo pri preizkušeni,neizpremenjeni kakovosri!
\ setgYf piotirije^
: • jH'^ei'H	'rn^ksl eri k h i. rt.' .-«/H u mör} "
j.'^iü'kf!r-J4efiiobJiagq"' 'šfe'	člic •'. ^ •Vii-eijča;'
• Vetln 0 • y'< jiiiaTm^^
}io --se■ ;.pr'äiliö sreistv.ö' -ražfe^iT	"
•• iVpittaj"' • teää j.;.l.wt i;ö'vzmb Č'iX'*'ie j, iilil-nidi ■{ š;^. lo-
iiTlfiau	,.
.vi'-j-aj • š^idMiiliv
vJ^ötwiT'-zävif	vi^z-iivVv
liQevl'j'e' zgTaxlhl'niiiliepße^^ \šv.-š^tkp;....pr.^c.o'•.-
.xäfnäzanöf,/zanienjia^^^

najboljše olivno rafinirano olje
Zahtevajte ga v vseh boljših trgovinah !
Kuhinja
Vse na olju*
Gobova juha. 2 polni pesti posušenih jurčkov namočimo v gorki vodi, ki jo čez nekaj časa odcedimo in prilijemo gobam vroče vode; ko tudi ta porjavi, jo odcedimo in iztisnemo iz gob vso tekočino. Potem zmerno razbelimo 4 žlice najboljšega olivnega olja; prepražimo na njem žlico sesekljane čebule, zelenega peteržilja in prav malo stlačenega česna ter hitro stresemo na to pripravljene gobe, še nekoliko popražimo, nakar zalijemo s skodelico mleka in gobe v njem parimo. Medtem pripravimo zelenjavno juho iz olupljenega, na kocke zrezanega krompirja in na drobne koščke zrezanega gomolja' zelene, primešamo nekoliko na olju prirejenega prežganja in gobe, ki so se med tem časom že do mehkega sparile. Juho okisano in ji primešamo osminko litra kisle smetane.
♦ Opozarjamo na najfinejše rafinirano olivno olje «Dubravka^. Zahtevajte ga v vseh boljžih trgovinah!
Lovske bržole. PoLolčene in nasoljene br-žole postupamo nekoliko z moko in jih pečemo v plitki ponvi na treh žlicah olivnega olja. Ko so napol pečene, jih predenemo v drugo kozo, soku pa, ki je ostal v ponvi, pridenemo sesekljane čebule, kapar in limo-" novih olupkov ter pustimo, da se duši nekaj časa. Potem primešamo žlico moke, zarumenimo in zalijemo prežganje s kozarcem dobrega vina. Ko je omaka dovolj kuhana, jo pretlačimo na bržole, katere dušimo le tako dolgo, da bodo dovolj mehke. Servi-]-amo s krompirjem, praženim na olju in s kislimi kumaricami ter kislim zeljem, prirejenim takisto na olju.
Palačinke. 2 mmenjaka, 1 celo jajce, skodelico mleka in okoli 20 dkg moke razmo-Lamo v testo za palačinke, in ga osolimo. Beljaka stepemo z žlico sladkorja v trd sneg in ga primešamo testu; treba potem še dobro zmešati sicer se palačinke rade trgajo. Nato razbelimo na omeletni ponvi malo olja,, zlijemo nanjo zajemalko testa, hitro nagnemo na vse strani in spečemo na
22
"Večkrat Je že prepozno, nikoli pa ni prezgodaj, da se začne s
pravilno nego zob.

gOV
PROTI ZOBNIMU KAMNU
ta način vse palačinke na obeh straneli. Namažemo jili z marmelado, zvijemo ,posipamo s sladkorjem ter serviramo prav vroče.
Paradižnikova jajčna jed. Na dveh žlicah olja opražimo polno žlico drobno sesekljane čebulo, sesekljanega zelenega peteršilja in 2—3 stroka stlačenega česna. Potem primešamo .5—6 žlic paradižnikove mezge (paste) in ko se tndi ta nekoliko prepraži, ubijemo v jed 4 jajca ter neprestano na o^ju mešamo, da dobimo srednje gostoljato a ne suho gmoto. Damo z žemeljnimi rezinami kot uvodnö jed na mizo.
Mavrahi so prve spomladanske gobe, zato tunibolj dobrodošle. Položimo jih za nekaj časa v mlačno vodo, da prilezejo na dan živalicc, ki so morda v votlem kocenu. Potem jih očistimo, manjše pustimo cele, večje prerežemo čez pol; nasolimo jih, povaljamo v moki, raztepenem jajcu in drobtinah ter jih ocvremo na olivnem olju. — Ali: Mav-rahe ali smrčke očistimo, zrežemo na listke in jih pražimo s česnom in sesekljanim pe-teršiljem na olju. Končno primešamo malo kisle smetane v kateri smo razmotali žličko moke ter še malo pokuhamo. Damo kot pri-■ kuho ali kot uvodno jed na mizo.
Krhki flancati. V 50—-35 dkg moke vgne-lemo 4 rumenjake,	smetane, 2 žlici
ruma, prav malo soli in 4 dkg sladkorja. Testo dobro pognetemo, ga zložimo kakor masleno testo in ga pustimo na hladu po-
čivati 1 iii-o. Potem ga razvaljamo za nožev rob debelo ter zrežemo na podolgaste štiri-kotnike, v katero napravimo'počez s kolescem 4 zareze, tako da ostane rob okrog in, okrog cel,, vtaknemo gornja dva ogla vsake krpice skozi spodnji dve zarezi ter mečemo te krpice narobe v razbeljeno fino olje, da
Obed v enem loncu. 20 dkg nepremastne govedine, prav toliko sirove prekajene svinjine ter isto težo koštrunovine zreži na koščke kakor za golaž in primešaj 20 dkg očejene zrezane jušne zelenjave, večjo na listke zrezano čebulo in 5 dkg izbranega in opranega ješprenčka. Osoli, popopraj, dodaj majhen strok stolčenega česna, zali j s 1 J^ž 1 vode in pristavi, da se pokrito polagoma kuha. Pol ure pred obedom dodaj pol kilograma olupljenega, na kocke zrezanega krompirja — po potrebi tudi nekoliko več — in pol srednjevelike, na manjše cvetove raztrgane karfijole. Kuhaj dalje, da bo vse mehko, primešaj končno še žlico paradižnikove mezge in serviraj kar v loncu.
Postna solata, t kg v oblicah kuhanega krompirja, že malo gorkega, zreži na listke, osoli ga, opopraj in zmešaj s polno žlico sesekljane čebule. Potem razmešaj celo jajce s tremi žlicami .finega olja. tremi žlicami milega vinskega kisa, pol skodelice kisle smetane in kavno žličko gorčice in oblij s to omako krompir; počakaj 1 uro, da se krom-
23
Izarrebane nagrade
ly^bttGlÄ'.y.iLiu'Jii]^]';:,;^^^
■	v-ja'ilVfaj'^Ia/'pl^^^
'" -l.fc'iiÄipn^	-hnftpcciy •fl^a Äi
^m, -Mi: 'mm Mk äm ^^oß'-'iWYim^rMM ■ žiSi): -?
Scii'pinr.äteH'ttei-'n
. C ■ ^jii^i-pi^v i^lpAiaiiJi 'žfevUitpaij&ii žš-sUvHluf Jiš .züilitjf/sti-aniy i;	.lisüc^
kreditni?	iw/fjyVijii
■	■."■Mgntte-ffü^ Ijii-niJiK.injgipi-'jip'.iiäüSiHiv V...
[- ■■	zti' dhi-.ostale ''J^odo /pobila V.^^^i'i^l'Cö.Vlii'ipor^^^^	' ■
^	- . ' ;■' i Vv';-*' \
:i ■ ■	psjjTide-se^.möjr^jb; dvigniti;.äo.^i" ijinfa^ti	izviiii-:Eyi:ojit:j.i;-. .
jadaijsjiii^^dfi.'i!.:^	iiV'.?;'