Letnik 1913.
1
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos I. — Izdan in razposlan 1. dne januarja 1918.
Vsebina: (Št. 1 in 2.) 1. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. in pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. — 2. Zakon o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1913.1.
1.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 24. decembra 1912. L,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I. (drž. zak. št. 22) in pojasnil k carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. I.
Naslednja določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 22) in po členu V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dno 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako:
I. K izvršitveneinu predpisu.
V prilogi A k § 13 izv. p. k zakonu o carinski tarifi (postavki tare) naj se pri štev. 213 — 218 v razpredelku „Postavki tare v odstotkih kosmate teže“ glasi besedilo po „Za št. 217“:
1	v navadnih balah ter v hidravliško stisnjenih balah vsako vrste (tudi z železnimi obroči), vseeno ah obdaja ovoj balo na vseh slranch ali so deloma odprte.
2	v drugih balah.
V	prilogi B k § 23 izv. p. k zakonu o carinski tarifi, opomnja pod črto k št. 425 je po besedi „Ala“ vstaviti besede „Grigno (s podružnico Tezze)“.
II. K pojasnilom.
Prip. odstavek 7 k št. 238 naj se glasi:
Zamaški za puške iz goveje dlake stisnjeni ali iz klobučin iz debele živalske dlake oblepljeni, tudi v vrečicah iz debelih bombaževih, platnenih ali volnenih Ikanin, št. 238 «; isti v zvezi s papirjem ali voščenim suknom št. 238 b 1.
V	prip. odstavek 8 k št. 238 je v peti vrsti črtati besede „Rohren u. dgl.“ in za to postaviti:
nadalje cevi i. dr. tehniški predmeti.
V	prip. 3 k št. 400 je kakor zadnji odstavek vstaviti:
Po št. 400 a je ravnati tudi s težkimi, iz cementnega telesa z vstavljenimi ogljenimi palicami sestoječimi nosili anod za elektrolizne aparate tudi z montacijami (vodilnimi nastavki), potrebnimi za vodilne namene.
V	obč. prip. 3 c k razredu XXXVII je črtati
zadnji odstavek (Jedoch.......sind).
V	prip. 1 k št. 411 je črtati v tretji vrsti besede „sowie auch aus gemeinem Steingut“.
V	prip. 1, odstavek 1, k št. 418 je črtati v drugi vrsti besedi „gemeinem Steingut“.
(SlovcnUoU.)
1
V	prip. 3, odstavek 1, k št. 425 je po besedi „Ala“ dostaviti besede „Griguo (s podružnico Tezze)“.
Zakon z dne 31. decembra 1912.1.
V	prip. 1, odstavek 1, k št. 546 je v petnajsti ]
vrsti po besedi „Kohlefimassen“ vstaviti :
ter iz zmesi bronovega praška in ogljika oblikovano, takozvano elektriško bronovo oglje.
V	isti prip. je drugi odstavek nadomestiti z naslednjim besedilom:
Zaradi carinskega ravnanja s težkimi nosili anod za elektrolizne aparate glej prip. 3 k št. 400.
V	prip. 10 k št. 599 je po odstavku 11 vstaviti naslednje odstavke:
Za razločevanje polučiščenega sreša v kristalih (polkristalih) ali v obliki praška od sirovega sreša služi naslednja preskušnja:
Za preskušnjo je porabljati za preiskovanje namiznega octa (prim. prip. 2 poj. k št. 111) predpisani lug, čigar 1 cm3 ustreza 0'22 g sreša.
Preiskavo je izvršiti takole:
10 g fino zdrobljenega vzorca se kuha v porcelanasti skodeli s prilično 100 cm3 vode s pridatkom natančno 25 cm3 imenovanega luga pet minut mešaje ga, na to se preskusi reakcija tekočine z lakmusovim papirjem. Ako je reakcija kisla, ima blago več nego 60 °/„ sreša in ocarinjé^ati ga je za polučiščeni sreš št. 599 k. Ako je reakcija alkališka, se kuha še nekaj minüt. Ako ostane potem alkaličnost razločna, je dan presežek luga in sreš je torej odpravljati za nižjeodslotno sirovo blago št. 599 a.
Za odmerjanje luga služi pipeta, ki je za preskušnjo octa.
To vsebino je določiti samo tedaj, ako je dani sreš sivo ali rdečkastorjavo barvan. Kristalo-van ali zmlet sreš čisto bele barve je ocarinjevati vedno po št. 599 k.
Ako preskušnja ne poda brezdvomnega uspeha, je ukreniti preiskavo po c. kr. kmetijsko-kemijski poskusni postaji na Dunaju.
Po petem odstavku prip. k št. 648 (t. j. po besedah „Großherzogi. Kunstschule in Weimar“) je vriniti naslednji novi odstavek:
Nadalje je tiske ročnih stiskalnic brez ozira na prihajajoče število odpravljati carine prosto vedno tedaj, ako je vsak posamezni izvod po enem izmed spredaj imenovanih zavodov ozna-menjen za prednostni tisk (ročni tisk); pri tem mora potrdilo, ki se postavi na tisku samem, ozir. na njem zadaj, podpisati načelnik zavoda, ozir. njegov namestnik pritisnivši uradno štarn-piljo.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Zaleski s. r.	Schuster s. r.
o nadaljnjem pobiranju davkov in davščin ter o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1913. I.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1.
Vlada se pooblašča, nadalje pobirati nepo-srednje davke in posrednje davščine po obstoječih pravilih v dobi od 1. dne januarja do 30. dne junija 1913. 1.
§ 2.
Stroške, ki se naberö v času od 1. dne januarja do 30. dne junija 1913. 1., je zalagati na podlagi in za račun kreditov, ki jih je vlada terjala za leto 1913., toda z omejitvijo, da se sme od kreditov za dalmatinskoalbansko in južnoamerikansko plovstveuo službo do zakonitega odobrenja dotičnih pogodb porabiti samo polovica.
g 3.
Vlada se pooblašča izdati znesek 35 milijonov kron, ki je potreben za izvršitev zakona o službenem razmerju državnih uradnikov in državnega služab-ništva (službena pragmatika), ter s tem v notranji zvezi združenih naredb, da se izboljša gmotni položaj državnih uslužbencev in delavcev.
§ 4.
Vlada se pooblašča v zmislu sklepa poslanske zbornice z dne 16. decembra 1911.1. izdati po etapah po meri založbe, ki jo je ukreniti \ okviru železniškega proračuna, zneske, ki so potrebni za polrošek, da se izboljša gmotni položaj železniških uslužbencev in železniških delavcev.
g 5.
Finančni minister se pooblašča s kreditno operacijo nabaviti zneske, ki so potrebni za zalaganje izrednih potroškov za stavbne naprave in nabavo vozil državnih železnic za 130,000.000 K. ki se naredé v letu 1913.
Zenker s. r.
§ 6.
Finančni minister se pooblašča v letu 1913. prodati predmete nepremične državne lastnine, katerim cenilna vrednost za vsak posamezni predmet ne seza nad 50.000 K, brez poprejšnje posebne pritrditve državnega zbora do skûpne vrednosti
600.000	K, samo da se pozneje opraviči. Isto tako je finančni minister, samo da se pozneje opraviči, pooblaščen, v letu 1913. dovoliti obremenitev pred-meto\ nepremične državne lastnine s služnostmi, če zmanjšanje vrednosti predmeta, ki se obremeni, ali vrednost pravice, ki se podeli, v vsakem posameznem primeru ne presega 50.000 K. Skupna vrednost služnosti, ki se v letu 1913. tako pripuščajo, ne sme presegati 400.000 K. Dalje je finančni minister proti poznejšemu opravičenju pooblaščen, v letu 1913. družbam, ki rabijo državne železnice, dovoliti, da prodajo nepotre-bovana zemljišča državnih železnic proti primernemu odškodovanju državnega zaklada, da popusti lastninsko pravico, in to tudi v tistih primerih, v katerih cenilna vrednost posameznega prodajnega predmeta presega 50.000 K. Končno se pooblašča finančni minister na predmetih državne lastnine dovoliti stavbne pravice po določilih zakona z dne 26. aprila 1912. 1. (drž. zak. št. 86).
§ 7:
V nastopnem navedeni krediti se smejo porabiti še do 30. dne junija 1913. 1., in s temi krediti, kolikor se niso porabili do konca leta 1912., je ravnati tako, kakor da bi se bili dovolili v proračunu za leto 1913.
V proračunu ministrstva za bogočastje in nauk.
1.	Z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. v poglavju 9, naslovu 13, § 19, Vse tehniške visoke šole, poprečne potrebščine dovoljeni in z zakonom z dne 4. julija 1912. 1. (drž. zak. št. 127) do konca decembra 1912. 1. podaljšani kredit za 60.000 K.
2.	Z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) za leto 1910. dovoljeni in z zakonom z dne 4. julija 1912. 1. (drž. zak. št. 1 27) (Ločka F), do konca decembra 1912. 1. podaljšani krediti, in sicer:
Poglavje 9, naslov 13, § 19, Vse tehniške visoke šole, poprečne potrebščine . . . 30.000 K;
poglavje 30, nove stavbe, naslov 3, § 8, Salc-buräko............................... 75.000 K;
poglavje 30, nove stavbe, naslov 3. § 17, Ga-liško in Krakov.................. 3,227.388 K;
poglavje 30, nove stavbe, naslov 3. § 18, Bukovina ....................... 275.000 K.
V proračunu trgovinskega ministrstva.
Z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) za leto 1910. v poglavju 24 dovoljena in z zakonom z dne 4. julija 1912. L (drž. zak. št. 127) (točka Fj do konca decembra 1912. 1. podaljšana kredita, in sicer:
Naslov 3, § 8, izpopolnitev tržaških pristansldh naprav........................... 8,207.000 K;
'naslov 6, skladovnice v Trstu, § 2, razširitev naprav.......................... 1.000.000 K.
V proračunu ministrstva za železnico.
Z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. v poglavju 25, naslov 12, § 1, za dovršilne gradnje na železnici čez Ture dovoljeni in z zakonom z dne 4. julija 1912. 1. (drž. zak. št. 127) do konca decembra 1912.1. podaljšani kredit za 18,300.000 K tako, da se sme la kredit porabiti za dopolnilne naprave na vseli progah, ki služijo drugi železniški zvezi s Trstom,
V proračunu ministrstva za pravosodje.
1.	Z zakonom z dne 29. junija 1909. 1. (drž. zak. št. 96) za leto 1909. v poglavju 27, naslovu 4, § 7, za nove stavbe in nakupe zemljišč pravosodne uprave (Primorsko) dovoljeni in z zakonom z dne 4. julija 1912. 1. (drž. zak. št. 127) do konca decembra 1912. 1. podaljšani kredit za . 975.885 K.
2.	Z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak št. 122) za leto 1910. v poglavju 30, nove stavbe, naslov 7, dovoljeni in z zakonom z dne 4. julija 1912. 1. (drž. zak. št. 127) (točka F) do konca decembra 1912. 1. podaljšani kredit, in sicer:
§	6. Kranjsko.................... 40.000	K
§	7, Primorsko.................. 111.000	„
§	15, Dunaj...................... 50.000	,
V proračunu ministrstva za javna dela.
Z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) za leto 1910. v poglavju 28, naslovu 6, § 1, Avstrijsko pod Anižo, poprečne potrebščine, dovoljeni in z zakonom z dne 4. julija 1912. 1. (drž. zak. št. 127) (točka F) do konca decembra 1912. 1. podaljšani kredit za . 28.000 K.
V § 9 zakona z dne 25. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 239) omenjeni in z dveletno dobo porabljanja opremljeni zneski.
Nadalje se lahko porabljajo do 30. dne junija 1913. 1. nastopni, z zakonom z dne 6. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63) dovoljeni in z zakonom z dne 4. julija 1912.1. (drž. zak. št. 127) do konca decembra 1912. 1. podaljšani krediti, namreč:
za leto 1902. pod št. 10 dovoljeni kredit za 540.000 K;
za leta 1903., 1904. in 1905. pod št. 7 dovoljeni krediti za 2,000.000 K, 3,000.000 K in 2,000.000 K;
za leto 1905. pod št. 11 dovoljeni kredit za
2,800.000	K.
Nadalje se lahko porabi tudi za gradnje železnic z zakonom z dne 24. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 129) za leto 1906. pod št. 5 dovoljeni in z zakonom z dne 4. julija 1912.1. (drž. zak. št. 127) dokonča decembra 1912. 1. podaljšani kredit za
658.000	K ter s prvim zakonom za leto 1908. pod št. 2 dovoljeni in s poslednjim zakonom podaljšani kredit za 2,529.000 K do 30. dne junija 1913. 1.
Za leto 1912. v poglavju 30, naslovu 6, g 13, ustanovljeni in s koncem 1912.1. neporabljeni ostali krediti (zneski) se smejo, ne gledé na prvotno namembo, sedaj ločeno prenesti na dotične postavke poglavja 30, naslov 6, § 14 o) in b) za leto 1913. in tam zaraČuniti.
Prav tako se sme z zakonom z dne 29. junija 1910. 1. (drž. zak. št. 122) za leto 1910. v poglavju 30, naslov 7. § 15 dovoljeni in s koncem leta 1912. neporabljeno ostali kredit, ne gledé na prvotno namembo, prenesti na poglavje 30, naslov 9, § 20 in zaračuniti.
Tisti zneski, za katere je v načrtu finančnega zakona z dodatno predlogo vred za leto 1912. zaznamovana več nego enoletna doba porabljanja, se smejo, kolikor se ne porabijo do konca 1912. 1., porabljali še do konca leta 1913. in te izdatke je zaračuniti za službo leta 1913.
§ ».
Izkupilo kreditnih operacij je zaračuniti najprej izven proračuna in samo tisti del izkupila, ki ustreza dejanskemu izdatku, ob obči blagajniški upravi v proračunu vpostaviti za dohodek.
§ 9-
Veljavnost člena lil zakona z dne 8. julija 1901. (drž. zak. št. 86), s katerim se zvišuje žganjarina in se del te davščine odkazujc deželnim zakladom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, se podaljšuje do konca leta 1913.
§ 10.
Ta zakon dobi moč s 1. dnem januarja 1913. 1., določilo § 3 pa šele tedaj, kadar se je založilo, kolikor je potrebno, z ustavnim odobrenjem zakonskih predlog za nabavo novih večjih dohodkov.
Izvršiti ga je poverjeno Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, 31. dne decembra 1912. 1.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r.	Zalcski s. r.