Dr. A. Karlin: V albanskih gorah.                                                    115
je jela potegovati za samostan. Krvavo orožje je slednjič odločilo bojno srečo Orsincem. A še bi ne bilo konca krvavim prepirom, da ni papež Inocencij VIII. izpremenil opatije v kardinalsko komendo, ter izročil slavnemu kardinalu Giulianu della Rovere, kasnejšemu papežu Juliju II. Le-ta je velel samostan dobro utrditi. Zvršil mu je to delo M e o del Cap r in a.
Dandanes je pač utrdba samostanskega zidovja brez pomena. Zato pa sedaj prekoračiva brez pomisleka starodavna stolpna vrata. Za starim zidovjem se nama odpira trojna zgradba: cerkev, samostan in opatova palača.
Najprej stopiva v cerkev!
Pri velikih vratih so na podbojih zgodovinsko znameniti okraski:   grozdje in listje.
Grottaferrata: Grški  samostan.
A še bolj zanimiv je napis nad vrati, katerega ni da bi prezrli. "E^w vsvoic&e *rijs i)I&rtc, -wv ippov-iooiv! — zunaj pustite šum mislij! — — Zapomniva si te besede! Sedaj pa vstopiva! Cerkev je zidana v tri ladije. Ko sem vstopil — moglo je biti okrog desete ure — našel sem nekaj pobožnih vernikov. Star menih z dolgo belo, častitljivo brado, oblečen v masno obleko grškega obreda, je služil sveto daritev. Bilo je že po zauživanju; od-
molil je še nekaj molitev, in bil je konec liturgije. Verniki so jeli zapuščati cerkev. Nekam čudno se mi je zdelo, ko sem bil priča grškemu bogoslužju v tem kraju. V srcu latinskega obreda — sem si mislil — pa kaj takega! Cerkev pač zna varovati vsakomur stare, postavno pridobljene pravice. I ljudstvu se to ne zdi čudno. Rado hodi k tej službi božji, ker jo opravljajo katoliški menihi.
8*