Glasilo izhaja od meseca oktobra 1965 leto izdajanja XIX Število izvodov: 1200 Št. 1 ■«- lanu GLASILO DELAVCEV TOSAME i»». Gospodarski načrt 1984 Po predhodni javni obravnavi so aeiavski sveti TOZD Saniteta, TOZD utri in DSSS na skupni seji 23. ecembra sprejeli I. del Gospodarskega načrta 1984. Po že ustaljenem postopku izde-rivr6 *e^ne®a plana smo v I. delu N postavili predvsem materialne i -16 našega poslovanja v letošnjem etu, v II. delu pa jih bomo finančno ovrednotili. I. del GN obsega po-ptavja s področja delovnega časa, odrov, proizvodnje in prodaje ter zunanjetrgovinske menjave. Jedro gospodarskega narčta predstavlja proizvodno-prodajni plan in Je osnova za planiranje vseh ostalih Področij poslovanja. Proizvodno-Prodajni plan se je vsklajal ob sodelovanju strokovnih služb s strani Proizvodnje in prodaje, tako, da so pne upoštevane naše obstoječe pro-'zvodne zmogljivosti ter potrebe trša. Za TOZD Saniteta je bil proizvodno-prodajni plan postavljen Predvsem ob upoštevanju proizvod-n'h kapacitet, saj bi po oceni naših Prodajnih možnosti tudi v letošnjem letu večine izdelkov lahko prodali Več, kot pa smo jih sposobni proizvesti. Tako so strojne kapacitete v TOZD Saniteta v glavnem polno za-sedene, razen linije za proizvodnjo ujačnih plenic, ki je zaradi uvože-n'h surovin planirana le za eno izmeno. vati in nekaterih izdelkih iz netka-nega blaga, v celoti pa ne predstavljajo bistvenega povišanja, tako da so proizvodne kapacitete še vedno precej neizkorišečne. Pri planiranju količin izdelkov iz netkanega blaga je bilo treba upoštevati poleg nižjih prodajnih možnosti kot so proizvodne, še omejeno količino netkanega blaga, ki ga lahko namenimo za te izdelke. Dodatno smo v letošnji plan vključili še nekaj novih izdelkov kot so tamponi, virkol tip 3 in urin- Predsednik predsedstva SR Slovenije tov. Viktor AVBELJ in predsednik IS skupščine SR Slovenije tov. Janez ZEMLJARIČ s sodelavci na obisku v TOSAMI. ske vrečke, za katere pričakujemo, da jih bomo začeli proizvajati že v začetku leta. Za cigaretne filtre se težave s prodajo vsako leto le stopnjujejo, tako da zaradi hude konkurence proizvajalcev tako na domačem kot tujem trgu, visokega deleža uvoženega repromateriala in zastarele opreme, ki zvišuje ceno končnemu izdelku, naših proizvodnih kapacitet že nekaj let ne uspemo razprodati. Z 1,5 miljarde planirane prodaje cigaretnih filtrov v Turčijo in Kitajsko so te proizvodne zmogljivosti zasedene le okoli 40 %. (nadaljevanje na 2. strani) stje ogledali le nekatere proizvodne oddelke. Ob tej priliki so jih zanimali predvsem podatki o delovnih pogojih delavcev, o težavah, ki jih imamo pri rednem poslovanju in o V mesecu decembru smo imeli v naši delovni organizaciji obisk na zelo visoki ravni, saj so bili naši gostje tov. Viktor AVBELJ — predsednik predsedstva SR Slovenije, tov. Janez ZEMLJARIČ — predsednik IS skupščine SR Slovenije, tov. Živko PREGELJ, predsednik republiškega komiteja za planiranje in tov. Metod ROTAR, predsednik kolektivnega poslovodnega organa Ljubljanske banke — Združene banke. Obisk v Tosami Veliko večje težave so se pojavljale pri postavljanju proizvodno-Prodanjega plana za TOZD Filtri, ^jer so prodajne možnosti izdelkov, k' se proizvajajo v tej TOZD RAVNO NASPROTNE, KOT V TOZD Saniteta. Za prvotni predlog proiz-Vodno-prodajnega plana je bilo v teku javne obravnave ugotovljeno, aa je glede na proizvodne zmoglji-vosti postavljen prenizko, zato bo-jj0 v II. delu upoštevane spremembe, ki so bile izdelane v sodelova-_niu s prodajno službo. Še spremem-jstavljajo nekoliko višji pro-prodajni plan pri celulozni Skupaj z njimi so bili prisotni tudi tov. Karel Kušar, predsednik skupščine občine Domžale, tov. Herman BREZNIK, predsednik IS SO Domžale, tov. Milan MAROLT, predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj DO Domžale in tov. Viljem DRŽANlC, direktor Banke Domžale. Obisk je bil namenjen ogledu proizvodnih oddelkov, informiranju o našem gospodarjenju in doseženih poslovnih rezultatih predvsem pa predstavitvi razvojnega programa TOSAME za naslednje obdobje. Zaradi pomanjkanja časa in razmeroma pozne ure obiska, so si go- tehnično tehnoloških rešitvah, ki smo jih v preteklosti izvedli v proizvodnji in so rezultat koriščenja lastnih znanj, sposobnosti in zmogljivosti. V razgovorih, ki so sledili ogledu tovarne, smo goste seznanili o (nadaljevanje na 3. strani) (nadaljevanje s 1. strani) Če primerjamo letošnji proizvodni plan z oceno dosežene proizvodnje v lanskem letu lahko ugotovimo, da je planiran fizični obseg pri vseh grupah izdelkov, razen pri cigaretnih filtrih nekoliko višji kot lani. Bistveno višjo proizvodnjo kot je bila dosežena v lanskem letu smo planirali pri netkanih tekstilijah, konfekciji toaletnega in kuhinjskega perila ter pri vati. Pri netkanih tekstilijah je višji proizvodnji plan posledica nizke lanskoletne proizvodnje zaradi daljših zastojev na liniji, pri konfekciji toaletnega in kuhinjskega perila planiramo, da bomo zaradi ugodnejše cene povečali proizvodnjo Tosama plenic, pri grupi vata pa načrtujemo večjo proizvodnjo bombažnih vložkov. Plan izvoza in uvoza je že nekaj let predstavljal najbolj problematično področje izdelave gospodarskega načrta saj so bili pogoji gospodarjenja na področju zunanjetrgovinske menjave v času izdelave plana še dosti bolj nejasne kot ostali. Zato se je planska devizna bilanca še v toku izdelave II. dela GN velikokrat popravljala. Podobno se je dogajalo tudi z letošnjim planom, saj je bila prva verzija planske devizne bilance izdelana predvsem na podlagi naših predvidevanj. V teku javne obravnave so se nekateri pogoji s tega področja za letos razjasnili, kar bo povzročilo precej sprememb. Ugodneje kot smo prvotno načrtovali, bomo lahko izrabljali lastna devizna sredstva, saj smo si pridobili pravico do 100 % koriščenja deviz, ustvarjenega z izvozom, v gradivu za I. del GN pa je bil izračun izdelan na podlagi le 62 % koriščenja. Ker spada naša DO med organizacije posebnega družbenega pomena, nam bodo tudi za letos za uvoz nujnih repromaterialov dodeljena intervencijska sredstva in si- cer predvidoma v višini 1,250.000 dolarjev. Po prvotnem izračunu planske devizne bilance bi sicer teh sredstev potrebovali okoli 2.300.000 dolarjev, vendar se bodo te potrebe zmanjšale in sicer zaradi višje pravice koriščenja deviz od lastnega izvoza in pravice do uvoza 1250 ton bombaža s klirinškega področja, pri katerem ne bo potrebna devizna participacija. Pri popravljanju plana izvoza in uvoza bomo morali upoštevati tudi nove tečaje tujih valut po ZIS, ki so nekoliko višji, kot so bili tekoči tečaji v času, ko se je pripravljal prvotni plan zunanjetrgovinske menjave. Kot je bilo uvodoma že omenjeno smo na osnovi proizvodno prodajnega plana za I. del. GN vključili v plan delovnega časa in plan kadrov. V primerjavi z lanskim letom se bo fond delovnih dni povečal za dva dni in sicer zaradi prestopnega leta in praznika vstaje, ki pade na nedeljo. Delovne sobote so na pobudo TOZD Saniteta zopet Odbor Kluba upokojencev je sklenil, da tudi letos ob novem letu obiščemo naše bolne in starejše upokojence. Da smo te obiske s skromnimi darili lahko izvedli, se zahvaljujemo delovni organizaciji za finančna sredstva saj se z besedo ne da povedati, kako so bili veseli obiska, posebno pa tisti, ki jih je bolezen priklenila na posteljo. Povsod smo se z mislijo in spomini povrnili nazaj v delovno organi- planirane po sistemu iz preteklih let in sicer tako, da je načeloma delovna sobota prva v mesecu za vse tri izmene S tem bomo pridobili več prostih sobot, ob katerih se opravljajo redna vzdrževalna dela v proizvodnji. Planirano število zaposlenih je bilo ocenjeno na podlagi potreb proizvodnega plana. Za realizacijo planiranega obsega proizvodnje obeh TOZD bi bilo potrebnih 1.036 delavcev, kar je približno 4,2 »/o več kot je bilo povprečno zaposlenih v letu 1983. V TOZD Saniteta naj bi se število zaposlenih povečalo za 4,8 % v TOZD Filtri za 1,3 °/o, v DSSS pa za 3,7%. To naj bi bil na kratko pregled značilnosti I. dela GN z glavnimi spremembami, ki jih bo treba upoštevati v II. delu GN. Le-ta je že v izdelavi in mislimo, da ga bomo ob koncu februarja skupaj z zaključnimi računi za lansko leto lahko že sprejemali. zacijo. vsi pa so povedali, da skrb za upokojence ni nikjer takšna kot v Tosami. Ob tej priliki vsem delavcem v novem letu želimo veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in osebnega zadovoljstva. Predsednica Kluba upokojencev Ivanka Ogorevc Olga Resnik Z obiska naših upokojencev (nadaljevanje s 1. strani) rezultatih poslovanja v letu 1983, o Prilagajanju zaostrenim pogojem gospodarjenja in o naporih ter rezultatih teh naporov, ki jih vlagamo v smeri stabilizacije, pri katerih smo predvsem izpostavili zmanjše-vanje uvozne odvisnosti ter zame-nmvi uvoženih surovin z domačimi, izdelavi strojev, opreme in rezerv-mh delov doma in pri kooperantih, koriščenje sekundarnih surovin, povezovanje z domačimi dobavitelji, soviaganje v proizvodne zmogljivosti predilnic. Ob tej priliki je bi-a izpostavljena problematika izvo-za in oskrbe domačega tržišča. S strani gostov je bila izražena pod-TrS naPor°m, ki jih izvajamo v 1 OSAMI, dana pa je bila tudi pripomba, da bi morali več izvoziti, predvsem na konvertibilno tržišče. Glede na to, da je bil osnovni namen obiska predstavitev razvojnega programa za naslednje obdobje ,je bila tudi predstavitev in razprava o tem programu deležna največ pozornosti. Program, katerega končna vrednost je ocenjena na 750 mio din in ki bo dal po realizaciji zelo kvalitetne učinke (celotni prihodek se bo povečal za 63 %, dohodek za 115 %, čisti dohodek za preko 100 %, sredstva za poslovni sklad za preko 200 % in izvoz za 75 %) je bil ugodno ocenjen in po izjavah gostov je potrebnih le nekaj sprememb, predvsem na področju izvoza oziroma na področju zunanjetrgovinske menjave. Ob razpravi o tem programu je bila s strani predsednika IS tov. Zemljariča izrečena ugotovitev, ki ni aktualna samo za TOSAMO in sicer da smo pri programiranju razvoja, predvsem takega, ki pomeni večjo udeležbo v mednarodni menjavi na konvertibilnih tržiščih premalo smeli in odločni in da se premalo zavedamo, da je to edina usmeritev, ki nas bo, sicer dolgoročno, pripeljala iz sedanje težke ekonomske situacije. Menimo, da je bil ta obisk za TOSAMO zelo pomemben in koristen in da bo program, ki ga bomo v končni obliki izdelali v začetku meseca februarja in ga predložili v sprejem in oceno organom samoupravljanja v TOSAMI in komisijam na nivoju republike, dobil ustrezno podporo. Volilna konferenca Dne 28. 12. 1983 smo imeli volilno konferenco OOZK DSSS. Na ■Dej smo obravnavali delo v preteklem mandatu in ugotovili: V obravnavanem obdobju je ime-la OOZK DSSS 9 rednih sej, 4 iz-^edne seje, štiri skupne seje z OO TOZD Saniteta in šest skupnih SeJ z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v DO TOSAMA. Prisotnost na sejah je bila povprečno '1,42 %. Na 1. redni seji OOZK DSSS, ooe 29. januarja 1982 smo sprejeli ahcijski program naše osnovne organizacije za obdobje 1982 — 1984. Na sestankih smo se zavzemali za realizacijo zastavljenih ciljev, ven-dar so bili rezultati pri realizaciji različni. — Zavzemali smo se, da so naši samoupravni akti primerno usklajeni z zakoni in družbenimi izhodišči. — Sodelovali smo pri izdelavi stabilizacijskega programa in se prizadevali, da je bil le-ta opredeljen s konkretnimi cilji in nosilci nalog. — Premalo smo se posvetili spremljanju in analiziranju zastavljenih ciljev. Kot rezultat tega se kaže tudi premajhna izvozna usmeritev. — Strokovna služba s pomočjo zunanjih sodelavcev pripravlja katalog nalog, kot posledica pa bo izvršena tudi obvezna ocenitev nalog, kar naj bi bilo garant, da bo delitev osebnih dohodkov od- raz dela in rezultatov dela. V javni razpravi je bil že katalog nalog z zahtevano izobrazbo in pogoji dela. Vendar pa je bilo podano na akt v javni razpravi veliko pripomb, kar bo zavleklo postopek sprejemanja. — Da bi zagotovili večjo disciplino v delovni organizaciji smo uvedli registrirne ure. Vendar pa s tem še ni zagotovljena večja disciplina, ker se ne vršijo sankcije za zamudnike ali predčasne izhode. — Skrb za socialno varnost se rešuje v okviru možnosti delovne organizacije. Družbenopolitično delovanje V okviru nalog s tega področja smo v letu 1982 trošili veliko moči okoli organiziranosti DO. Rezultat našega angažiranja je bil sprejet predsanacijski program TOZD Fil- tri, ki naj bi dajal večjo možnoit dohodkovnega povezovanja med obema TOZD. Sedaj lahko ugotavljamo, da ta predsanaeijski program ni bil v celoti realiziran, pretežno zaradi objektivnih vzrokov. — Koordiniranje med družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji je dobro. — Člani OOZK DSSS so aktivni v samoupravnih organih, delegacijah in sindikalni organizaciji. — Ni nam uspelo kadrovati novih članov v naše vrste. Novi sekretar OOZK DSSS — Janez Pižmoht Informiranje Informiranje na nivoju delovne organizacije je zadovoljivo. Izobraževanje V preteklem mandatnem obdobju smo na izobraževanje poslali tri kandidate. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita Delo na tem področju je potekalo v redu. Rezultat je tudi akcija NNNP ’82 Domžale, ki je bila v okviru delovne organizacije ocenjena kot primerno izvedena. Po obravnavi poročila v preteklem obdobju smo razrešili starega sekretarja in sekretariat. Po razrešitvi starega vodstva, pa smo izvolili novo vodstvo v naslednji sestavi: 1. Sekretar OO: Janez Pižmoht 2. Namestnik sekretarja: Hribar Jožica — politični sistem, delegacije 3. član: Kerč Miha — družbeno- ekonomski odnosi in gospodarjenje 4. član: Hafner Marjan — kadrovanje 5. član: Borštnar Dušan — IPUK 6. član: Štiftar Anuška 7. član: Primožič Vlasta — eviden-tičar, blagajniški posli Delegat za občinsko programsko konferenco ZK Domžale: Janez Pižmoht. Član aktiva komunistov delavcev: Burja Julka. Občni zbori so potekali od 16. 12. do 22. 12. 1983. Sprejemali smo Poslovnik o delu občnega zbora, predsedniki izvršnih in nadzornih odborov so podali svoja poročila o delu v preteklem mandatu, na dnevnem redu so bile tudi delovne usmeritve in finančni načrt za leto 1984. Ob koncu so bili izvoljeni novi izvršni odbori, nadzorni odbori in delegati v KOOZS. Po končnem sklepu se morajo novoizvoljeni IO sklicati in konstituirati v 14-ih dneh od občnega zbora. Na prvih sejah so bili konstituirani izvršni odbori v sledeči sestavi: OOZS Saniteta I.: Grošelj Angelca Cerar Angelca MERKUŽIC MARJAN Jančik Tončka Jurak Zlatka Kveder Nika Lajevic Darko Rojc Dragi Milič Ivanka Klopčič Nada Flis Milena Lukane Tončka Urbanija Vera Nadzorni odbor: Kosmatin Neva Urbanija Irena Zupan Rafko OOZS Saniteta II.: KVEDER POLDKA Cevka Cirila Cerar Franc Bajde Marta Pervinšek Joži Dimič Peter Planinc Marija Križman Brigita Sever Tanja Prenar Jože Merkužič Jože Pavli Ivanka Pirnat Ivanka Cerar Ivanka Morela Stane Nadzorni odbor: Merkužič Stane Sever Tanja Murič Rozi V predsedstvo akcijske konference pa smo izvolili: Borštnar Dušana, Pižmoht Janeza in Kerč Miha. Novemu vodstvu želimo veliko uspehov v nadaljnem delu. Hafner Marjan OOZS Tkalnice: Brenčič Marija Drčar Marta Potočnik Avgust Smrekar Fani SVETLIN MARJAN Poznič Marjan Mohar Helena Rokavec Zofija Sevšek Slavka Breznik Andrej Kurnik Dragica Urbanija Marinka Prelovšek Mimi Nadzorni odbor: Anzi Friderik Crv Ivanka Kerč Štefka OOZS Filtri: ZUPANČIČ MIRAN Stopar Marija Cvetkovič Stanka Kodba Fani Pavlič Zofka Baloh Zorka Ocvirk Tončka Maček Marjana Huber Dragica Nadzorni odbor: Andrejka Miha Verbič Marinka Tomažič Stane OOZS DSSS: Hribar Joži Peterka Tinca Merlin Danica Drolc Ivan Avbelj Julijana Grujič Peter Juteršek Vida Lubinič Marjana Vidovič Ivan Cerar Breda Štrukelj Zdravko Velkavrh Janko Florjančič Bogdan Vodlan Feliks SVETLIN JANEZ Nadzorni odbor: Bizilj Franc Domitrovič Vanda Vodlan Vida Občni zbori 00 ZS Tosama Predsedniki IO: Marjan Merkužič, Poldka Kveder, Marjan Svetlin, Miran Zupančič, Janez Svetlin in predsednica KOOZS Marta Drčar V konferenco OOZS ni naslednji delegati: Cerar Angelca Grose!j Angelca erkužič Marjan Kveder Poldka Prenar Jože Pavli Ivi Zupančič Miran Cvetkovič Stanka Maček Marjana ^RCar Marta ^vetlin Marjan Kurnik Dragica Lubinič Marjana Vodlan Feliks Svetlin Janez V komisije konference OOZS To-sama so izvoljeni naslednji delegati: Komisija za šport: Jurak Zlatka Štrukelj Zdravko Cerar Franc Breznik Andrej Cvetkovič Stanka Komisija za kulturo: Klopčič Nada Juteršek Vida Bajde Marta Potočnik Avgust Kodba Fani S sej samoupravnih organov Samoupravno sporazumevanje „ Sprejme se Samoupravni spo-ustUrn-° me<^sebojnih razmerjih pri o.^^iuuju skupnega prihodka s VO KOMERC iz Kranja. V po-n ”vrll * * * odbor se delegirata kot čla-■ Stefan Rozman, Vinko Ocepek, t | skupno arbitražo se delegira-kot člana: Peter Križnar, Marjana Lubinič. Sprejme se Samoupravni spo-zum o zagotavljanju sredstev za Pospeševanje konvertibilnega izvo-a m konvertibilnega deviznega pri-v^v SR Sloveniji v letu 1984. Namen predloženega sporazuma J Pospeševanje izvoza in to tistega, 1 Prinaša konvertibilni devizni pri-t V’ kateri je potreben za uresniči-v po dogovoru o temeljih družbe-ega plana SR Slovenije ter spora-uma o temeljih plana ekonomskih 'dnosov s tujino za obdobje 1981 — 1985. Sprejme se Samoupravni spo-azum o oskrbovanju občanov s sa-'tetnim materialom v letu 1984 na notnem jugoslovanskem tržišču. Za Podpis omenjenega sporazuma se Pooblasti glavnega direktorja tov. Kdvarda Peternela. Sprejme se Samoupravni spo-azum o združevanju dela in sred-Mev zaradi skupnega poslovanja z Interexport iz Beograda. Za de-,egata v poslovni odbor se imenujeta: tov. Cerar Franc in tov. Leskovec Janez. Predmet skupnega poslovanja je Proizvodnja v Tosami in prodaja .en proizvodov na vseh tržiščih, ki J° opravlja predlagatelj sporazuma Interexport. Sporazum ureja združevanje deviznih in dinarskih sredstev, zadeve s področja skupnega prihodka in rizika. Podpisnice sporazuma urejajo medsebojne odnose v skupnem organu v Poslovnem odboru. — Sprejme se Aneks št. 2 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981 — 1985 Interni akti — Sprejme se dopolnitev Pravilnika o varstvu pri delu v TOZD Filtri in sicer: — vozniku viličarja pripada bunda in zimski čevlji. Gospodarski načrt — Sprejme se I. del Gospodarskega načrta za leto 1984 s pripombami, ki so bile podane v času jav- Izplačilo pa je naslednje: avtor Marjan Merkužič 1/2 nadomestila avtor Marjan Vidergar 1/2 nadomestila izvajalec Marjan Kovač 1/3 nagrada izvajalcem izvajalec Milan Kokalj 1/3 nagrada izvajalcem izvajalec Franc Jamšek 1/6 nagrada izvajalcem izvajalec Franc Kosirnik 1/6 nagrada izvajalcem Skupaj za izplačilo:________________ S tem sklepom so zaključene vse obveznosti DO do avtorjev in izva- Komisija za socialno dejavnost: Grošelj Angelca Hribar Joži Pirnat Ivanka Kurnik Dragica Stopar Marija Vsem novoizvoljenim delegatom čestitamo in jim želimo veliko uspeha pri njihovem delu. Delegati, katerih imena so pisana: — z velikimi tiskanimi črkami so imenovani za predsednike, — s polkrepkimi črkami pa za namestnike. LM ne obravnave. Gospodarsko načrtovanje v okviru občine — Sprejme se: — izvajanje družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 za leto 1984 — načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini — programi SIS za leto 1984. V skladu s stališči DP aktiva se predlaga delegatom DO Tosama v Zboru združenega dela, da sprejmejo omenjene dokumente. Inventivna dejavnost Iz sredstev TOZD Saniteta (185.668.— din) in iz sredstev TOZD Filtri (267.181.— din) se avtorjem in izvajalcem izplača nagrada oz. v enkratnem znesku in zapade v izplačilo takoj (december 1983) za inovacijski predlog številka 84 — rešitev izdelave zdravniških mask s trakovi in stroja za izdelavo le--teh. 204.803,50 din 204.803,50 din 14.414,00 din 14.414,00 din 7.207,00 din 7.207,00 din 452.849,00 din jalcev, ki sledijo iz inovacije — registrska številka 84. KN O O Z K TOZD Saniteta Naloge, pred katere je postavljeno novo vodstvo niso lahke, so pa neodložljive in jih ni možno več prelagati na kasnejši čas. Gospodarska situacija in prezadolženost narekujeta in terjata od nas maksimalne napore in enotnost za izbo-jevanje bitke. Veliko aktivnosti je bilo v tej zvezi izvedenih v prejšnjih mandatnih obdobjih. Konkretne zadolžitve iz dolgoročnega programa stabilizacije zahtevajo od vseh, še posebno pa od članov ZK disciplino, enotnost in naj-višjo zavzetost za izpeljavo zadanih nalog. Pripraviti bo potrebno program dela, ki bo upošteval zadolžitve iz dolgoročnega programa stabilizaci-jem sklepa CK in ugotovitve Krai-gerjeve komisije, pregledati realizacijo že zastavljenih nalog in upoštevati problematiko okolja, v katerem delujemo. Tako bo potrebno delovati na področju kadrovanja in krepitve dela samoupravnih organov in delegacij, stremeti da bo zaživela svobodna menjava dela in nagrajevanje po delu in rezultatih dela, zavzemati se za povečanje izvoza, iskanju domačih rešitev in uporabe domačih materialov, za boljšo izkoriščenost strojnega parka in surovin tako primarnih kot sekundarnih, zavzemati se za nenehna vlaganja v posodobitev proizvodnje itd. Sestava novega vodstva, ki je bilo izvoljeno na programski-volilni S sej delegacij Še zadnjič v letu 1983 so bile v dneh od 26. do 28. decembra sklicane skupščine SIS in občinska skupščina. Kot je že ustaljena navada, so bili na skupščinah predloženi programi skupnosti, sprejemali pa so se tudi občinski planski dokumenti. Občinska izobraževalna skupnost — Podano je bilo poročilo o 3. samoprispevku, katerega sredstva so porabljena po programu. Glede na oceno priliva sredstev ter višino vrnjenih sredstev se predvideva, da bo do izteka samoprispevka v aprilu 1984 na razpolago 110.000.000,— din. — Pri izvajanju usmerjenega izobraževanja bo letos novost v tem, da se bodo dosedanji programi trgovinske in poslovno-finančne usmeritve v naslednjem šolskem letu združile v enotni ekonom-, ski program z lokacijo v Kamniku. — Finančni plan za leto 1984 predvideva 20 % povečanje sredstev. Novi sekretar OOZK TOZD Saniteta — Friderik Anzi konferenci 28. 12. 1983 je sledeče: — Anzi Friderik — sekretar — Drčar Milan — namestnik — Gornik Franc — Tomažič Stane — Kosmač Albina — Mislej Tončka — Drčar Marta Pripravil: Anzi Friderik, dipl. ing. Občinska zdravstvena skupnost — Letos naj bi se sredstva v zdravstveni skupnosti združevala po prispevni stopnji 10,86, kar v globalu pomeni povečanje za 20 o/o. — Sprejeli smo Aneks št. 2 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981 — 1985. Aneks določa 5 »/o letno zmanjšanje obsega bolnišničnega zdravljenja, ki naj bi ga dosegli s skrajševanjem poprečne ležalne dobe in poostrenimi kriteriji za sprejem. Sredstva za zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu in del sredstev za socialno varnost bodo OZD krile same. Aneks določa tudi kriterije, po katerih so OZD v navedenih primerih upravičene do solidarnostnih sredstev. Skupnost socialnega skrbstva — Prispevna stopnja bo 0,82 iz BOD delavcev, kar pomeni za 19 % več sredstev kot v letu 1983. Obseg dejavnosti se ne bo razširjal. — Predlagan je 25 %-no povišanje oskrbnin v Domu upokojencev Domžale in Domu počitka Mengeš. Kulturna skupnost Prispevna stopnja naj bi bila 0,37 % iz BOD, kar bi zadostovalo za kritje programa za leto 1984. Programi SIS so se obravnavali na vseh delegacijah, predhodno pa so jih proučili delavski sveti na skupni seji s temeljnimi delegacijami za zbor združenega dela. Sprejet je bil sklep, da se predlaga delegatom, da na sejah skupščin potrdijo sprejem programov. Prav tako so vsi delavski sveti in delegacije obravnavali občinske dokumente, ki so bili dalj časa v javni obravnavi, upoštevani so bili vsi umestni predlogi in pripombe, zato so bili delegati mnenja, da se tudi planski dokumenti občine Domžale za leto 1984 sprejmejo. LM Obratna ambulanta Z željo, da bi delavcem TOSA-ME nudili boljše in hitrejše zdravstvene storitve smo na podlagi sklepa Odbora za splošne zadeve sklenili z Zdravstvenim domom Domžale pogodbo o ustanovitvi in delu obratne ambulante »TOSAMA« Domžale. Obratna ambulanta bo opravljala preventivno in kurativno zdravstveno varstvo za vse delavce zaposlene v delovni organizaciji. V okvir kurativnega dela spada izključno pravica ocenjevanja sposobnosti za delo in vodenje začasne nezmožnosti (izdajanje bolniških listov). Obratni zdravnik je Goršek dr. Matija, ki je že do sedaj opravljal preventivno zdravstveno varstvo. Obratna ambulanta je v prostorih, kjer so se do sedaj opravljali preventivni pregledi. Obratna ambulanta je pričela z delom 1. 1. 1984, ordinacijski čas pa je naslednji: Ponedeljek: 7. — 9. ure Torek: 14. — 17. ure Sreda: 7. — 9. ure Četrtek: 7. — 9. ure Petek: 14. — 17. ure Urnik je začasen in se glede na potrebe lahko spremeni. Hafner Marjan OfaiskciL na& je ^No, katero pesmico nam boš povedal?« dedek Ofllcaz »►Joj, kako lepa brada!« * * * * * * * * * * * * 5K- 5fc * * * * 5K * * -* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ******** * * * * * * * * * * * * * * * * * * *‘ * * * * * * * * ZAHVALE n 9^ boleči, mnogo prerani izgubi imega dragega moža in očeta anca Roglja se iskreno zahvalju-,Va sodelavkam in sodelavcem iz n delka mikalnice za podarjeni ve-ec in dana finančna sredstva. ■ 6|T|> ki ste ga imeli radi, nama ,rekb sožalje ali kakor koli soču-V0V£di z nama, ga pospremili v tegov poslednji dom iskrena hva- ^ahval.jujeva se tudi sindikalni ganizaciji za dana finančna sredstva. p^^jdjoča: žena Marjana in sin , ,b smrti mojega očeta se vsem ^odelavcem in sodelavkam iz oddel-a belilnice ter osnovni organiza-'Ji sindikata zahvaljujem za izraze ozalja in denarno pomoč. Jarkovič Martin j. 9b smrti mojega očeta se zahva-s^em vsem sodelavcem za izraze eni'a’ venec ter denarno pomoč, ako zahvala tudi Oktetu Tosama ganljivo odpete žalostike. Kotnik Jože je ner>adni in boleči izgubi mo-drage mame, se iskreno zahva-u ■,®m vsem sodelavkam sanitetne ^ ntekcije za izraze sožalja ter za "arno pomoč namesto venca. sina^ya'a osnovni organizaciji dikata za denarno pomoč. Javornik Martina Ob odhodu v pokoj se želim zahvaliti mojim sodelavkam za toplo slovo in darilo, ki so mi ga poklonile. Prav tako se zahvaljujem upravi za prisrčne želje, čestitke in knjigo. Ob tej priliki želim vsem tudi srečno, uspešno ter zdravo novo leto 1984. Zmrzlikar Milka Iskrena hvala vsem sodelavcem in sodelavkam, iz oddelka pripravljalnice obeh izmen in tkalnice ovojev, ob odhodu v pokoj, ker ste mi poklonili lepo darilo. Hvala tudi vodstvu delovne organizacije za knjižno darilo. Lojzka Burkeljca Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz mikalnice za prelepo darilo, poklonjeno ob upokojitvi, ki mi bo v lep spomin. Hvala tudi vodstvu kolektiva za knjižno darilo. Urankar Ivanka Ob smrti mojega brata se vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Filtri iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in darovano cvetje. Pavlič Zofka NAGRADE Prejeli smo 41 rešitev križank iz decembrske številke. Srečo pri žrebu ipa so imeli: 1. nagrada: KOS MARTIN — kuhinja 2. nagrada: BREZNIK MIHAELA — Filtri 3. nagrada: KVAS ANI — tkalnica ovojev Kadrovske vesti PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO Habjan Stanislav — TRS-PO Cerar Marko — TRS-PO Cerar Anton — EPS ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Burkeljca Alojzija — upokojena Lenček Amalija — upokojena Urankar Ivanka — upokojena Perko Marija — upokojena Dolenc Justina — upokojena Jovičič Bogoljub — upokojen RODILI SO SE: Lajevic Darko — sin Urankar Dragi — hči Kropivšek Meta — sin Poljak Mari — sin Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Rode, Silva Mežnar — blagajnik, Metka Jeretina, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodlan, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič, dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško n 2~ 3 V~ T~ r~ 7 • • T~ W~ TT~ 72~ ur ir 15 • • JT 17 • IS 19 • 2T zr • • 22 23 m 25 • & Tf • 78 • 30 31 • 32 33 • • # 35 36 • p W~ 39 • HO • • 42 •a • • • hk • HS • K w~ M w~ • 50 • W 9 52 53 5H • 55 56 • 57 • 50 • 53 • 50 VODORAVNO: 1. Urezina na drevesu, kjer se izceja smola 8. Strokovni poslovodni organ 11. Mesto v ameriški državi Wyo-ming 16. Predpis 17. Mesto na indonezijskem otoku Vogelkop 18. Avtomobilska oznaka za Šibenik 20. Grebator 21. Znamka avtomobila 22. Živilo 21. Potne lise 25. Plemiški naslov 26. Glej 18. navpično 28. Trboveljsko lesno industrijsko podjetje 29. Atek 30. Znanost, nauk 32. Moško ime 33. Znak za kemični element 34. Pisarna 35. Lahek čoln, kajak 37. Kraj pri Ljubljani 38. Veznik 40. Rdeče vino 41. Srbsko moško ime 42. Avtomobilska oznaka za Makar-sko 43. Tuje moško ime 44. Izvršni svet 45. Kratice za Narodno antifašistično stranko 46. Angleška dolžinska mera 47. Ameriški šahovski velemojster (Larry) 50. Nikalnica 51. Vzklik 52. Velika žival, trobčar 53. Slavni italijanski pevec tenorist (Enrico) umrl 1. 1921 55. Raztlina iz katere pridelujejo sladkor 57. Star nemški narod 58. Plantaža 59. Glej 18. navpično 60. Kratica za Občinsko zvezo za telesno kulturo NAVPIČNO: 1. Bivši direktor »TOSAME« 2. Slovenski filmski snemalec (Ne joči Peter) 3. Zaliv in mesto na vzhodni obali Sardinije 4. Naziv več južnoameriških mest 5. Naziv 6. Mestece pri Zadru 7. Dva samoglasnika 8. Avtomobilska oznaka za Koper 9. Kratica za organizacijo 18. Skandinavsko moško ime 11. Priimek znane ameriške teniške igralke (Chris) 12. Gonilo 13. Nezakonitost 14. Bivši direktor TOSAME« 18. + 59 vodoravno + 26. vodoravno: praznik tovarne 22. Indijsko obuvalo 23. Olikanost 26. Žaba iz televizijskih risank 27. Matematični znak 30. Glasbeni pojem 31. Janež 16. Razum 39. Kos pohištva 46. Kratica za iluzirano 48. Filozofija, svetovni duh 49. Kratica za socialistično stranko Amerike 52. Pripadnik jugoslovanskega naroda 54. Pridevnik 56. Izraz pri karateju 57. Najdaljša italijanska reka