207
Novice.
—   Imenovanje Cesar je imenoval višjesodnega svetnika in državnega pravdnika s? Jos. Pajka v Ljubljani za podpredsednika deželnega sodišča v Ljubljani
—   t Nadvojvoda Leopold Unarl je dne 24. maja t. 1. na svojem gradu Hornstein na Nižje Avstrijskem nadvojvoda Leopold. Kot član cesarske hiše se je porodil pokojnik dne 6. junija 1823. v Milanu Posvetil se je vojaškemu stanu in se je udeležil vojsk 1 1848, 1849., 1854, 1859 in 1866. Leta 1880 se je nadvojvoda vsied bolehnosti odtegnil javnosti in od telaj je živil za se na svojem gradu. Huda hrbtenična bolečina ga je že pred davnim časom nezmožnega labiti svoje ude Od letošnje velike noči je. visoki pokojnik vidno hiral, dokler ga ni bila smrt rešila velika muk.
—   Vmesčenje novega knezoškofa dr Antona Jegliča Veličasten je bil sprejem in sprevod novega knezoškofa v ljubljansko stolico in velikanska je bila na večer dne 20. maja ovacija, katero mu je priredilo ljubljansko prebivalstvo. Vojaška godba je svirala pred knezoškofijsko palačo dva komada, pe<?ska društva, ^Slavec" ^Ljubljana" »Trgovsko pevsko društv.." in „Zvon" pa so združeao zapeli „Domovini" pri kateri so naša prva slovenska solista gg. Ivan Meden tenor-solo in Avgust Pacihar bariton-solo izborno pela, „Na&a zvezda" in „Adrijansko morje". Nebrojno zbran naroi je viharno pozdravljal premilostljivega knezoškofa, ki se je prisrčno zahvalil za nepričakovano ovacijo povdarjajoč idejo krščansko in narodno, za kateri hoče delovati. Prepevaje narodne pesmi so bakljenosci in pevska društva z zastavami odšla v Narodni dom, kjer se je Razvila lepa prosta zabava. Slovesno vmesčenje knezoškofovo, ki se je imelo vršiti dne 22. maja je naznanjeval v predvečer polurno slovesno zvonenje po vseh ljubljanskih cerkvah, zvonenje se je ponavljalo v jutro slovesnega dneva. Po deveti uri je bila- zbrana posvetna in redovna duhovščina ljubljanske škofije ter razna društva in zavodi v slavnostnem sprevodu spremili premilostljivega knezoškofa v stolnico, kjer se je po običajnem ceremonijelu vršilo slovesno vmesčenje. V lepih besedah povdarjajoč mir in ljubezen, je knezoškof s prižnic nagovoril navzoče. Po slovesnem, vmeščenji je premilostljivi služil sv. mašo. Slovesnosti so prisostvovali vsi civilni in vojaški dostojanstveniki in nebrojno vernikov. Ob 2, uri pop. se je zbralo na banket v knezoškof fijskem dvorcu 90 oseb, v gostilnem dvoru pri „Zvezdi" pa 100 oseb. V lepih krilatih besedah je napil presvitli knezožkof cesarju in papežu Grovorili so še prost dr. Klofutar, drž. predsednik baron Hein in župan Hribar. Knezoškof je počastil 8 svojim pohodom tudi vdeležnike banketa pri „Zvezdi". Tako 80 minoli veseli dnevi prisrčnega in veličastnega sprejema in slovesnega vmeščenja novega vladike. Svoj prvi pastirski list je  novi   vladika   že   izdal.   Bral  se   bo   binkostne   praznike s
prižnic.
—  Občinski svet ljubljanski in   cesarjeva petdesetletnica. Znano je, da je občinski svet  ljubljanski po želji cesarjevi, naj bi se njegova vladarska petdesetletnica ne praz-Jiovala s hrupnim i   vesehaami,   ampak z dobrodelnimi   čini, v
208
tem smislu že sklenil sezidati hišo za sto mestnih ub žcev in napraviti ljudsko kopel.   Da se pa tudi   prebivalstvo   na   slovesen način spomni na to velepomembno   slavnost   je občinski svet v svoji seji dne 17. maja tudi enoglasno sklenil:  1.) Dne 17. avgusta naj se vrši v Ljubljani  shod   županov slovenskih občin.  Pri tem shodu skleniti   bode udanostna   adresa   in   izbrati odposlanstvo slovenskih županov, katero bode poklonilo in izročilo adreso  Njegovemu Veličanstvu   cesarju   Franu Josipu. 2.) V slavnostni seji občinskega   sveta naj se izvoli   petorica, katera naj bi dne 2.  decembra t. 1. ali   pa oni dan, ki   bode v to določen, poklonila  se Njegovemu Veličanstvu cesarju   ter mu   izrazila v imenu   občinskega   sveta   le-tega   in   pa vsega prebivalstva ljubljanskega Čutila   neomahljive zvestobe in   uda-nosti   in   pa   najudanejša voščila k petdesetletnici,   združena z iskreno željo, da bi dobrotno nebo modrega vladarja njegovim narodom   še   dolgo   ohranilo.   3) Za  učence   in   učenke vseh ljubljanskih ljudskih šol priredila  naj   bi   se 30. novembra v deželnem gledališču predstava, pri kateri naj bi se uprizarjale poleg kake patrijotične, nalašč v ta namen   spisane igre, žive slike o dogodkih iz življenja cesarja Prana Josipa L ter pele in deklamovale domoljubne in rodoljubne pesmi. 4 ) Dne 1. decembra   naj  bi se   priredila v Ljubljani   splošna   razsvetljava, katere pričetek bi se naznalil s petimi streli iz topov na Gradu. 5.) Dne 2. decembra naj bi se proglasil za narodni   praznik, vsled česar   bi   morale od  10.  ure dopoludne naprej vse   pro-dajalnice zaprte ostati.  Mesto naj bi  se   okrasilo z zastavami. Posebno   naj   bi se ta dan   praznoval   takole: a) Ob   sedmih zjutraj naznani 21  strelov z grada, da   je   napočil   slavnostni dan in po mestu gre vojaška godba kot budnica. b) Ob 9. uri slovesna   maša z zahvalno   pesmijo za vse učence   in   učenke mestnih šol v cerkvi pri sv. Jakobu, c) Opoludne   pogoste se vsi stanovniki   mestne   ubežnice s pečenko   in vinom;   župan ali pa člen občinskega sveta pa jim  pojasni   pomembo   dne s primernim   nagovorom,    č)   V   deželnem   gledališču   priredita ^Dramatično   društvo**   in   „Theaterverein"   v   dnevih,   katere določi deželni ^odbor, 2 ali 3 slavnostne   predstave, izmej   katerih mora biti najmanj jedna brezplačna.  6.) Med   učenke   in učence ljubljanskih ljudskih šol   razdele se slavnostni   spisi in sličice cesarjeve; za višjo dekliškQ šolo  prepusti se kuratoriju da  sestavi   slavnostni  program.    7.)   Meščanom,    ki   uživajo mesečne podpore iz zaklada   meščanske imovine   in   pa   onim mestnim ubožcem, ki uživajo stalne podpore   iz   ubožnega   zaklada, izplačajo se dne 1. decembra podvojene   mesečne   podpore. 8.) Mestnim pomožnim uradnikom, slugam   in   redarjem izplača se dne 1. decembra t. 1. za 25o/o večja mesečna služ-nina, kot navadna   9 ) Za izvršitev   teh   predlogov dovoli obč. svet svoto 7000 gld. in ker je za  jubilejske slavnosti v proračunu že postavljenih 5000 gld. dovoli   občinski svet, da se pokrijejo večji izdatki v znesku 2000 gld.   iz   lanskih blagaj-ničnih prebitkov.
—    V korist Prešernovemu spomeniku priredi slovensko bralno društvo v Litiji meseca julija ali avgusta veliko slavnost. Litijske Slovenke prirede v korist temu zakladu keglanje na dobitke, ki se prične dne 26. maja.
—   Obrtno pomožno društvo v Ljubljani je na svojem zadnjem občnem zboru dovolilo iz Čistega dobička naslednje podpore: Za obubožane obrtnike in vdove 50 gld., za Ciril-Metodovo družbo 10 gld., za Vincencijevo družbo 10 gl. društvu za napravo oblek revnim šolskim otrokom 10 gld., Narodni šoli 10 gld., Marijanišču za božično drevo 10 gld. podpornemu društvu za visokošolce na Dunaji 10 gld. in katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov 10 gl.
—   Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« priredi dne 5. junija 1898 11. narodno dirko na dirkališču ob Tivolijskem drevoredu. Začetek dirke ob 3. uri popoludne. Ob 8. uri zvečer je koncert vojaške godbe in razdelitev nagrad v Narodnem domu. Prijave in pismena vprašanja naj se pošiljajo blagajniku g. Fr. Gombaču do 2. junija tega leta.
4
—   Nova garnizijska bolnica v Ljubljani. C. in kr. vojno ministprstvo je odredilo, da se prične z zgradbo nove garnizijske bolnice v Ljubljani. Bolnica se bo gradila na svetu nasproti opuščene tovarne za koče v Udmatu in bo sestajala iz treh pavilijonov za bolnike in 7 druzih zgradb za upravi-teljstvo in moštvo. Poslopja morajo do jeseni že pod streho biti.
—   Premije slamorejcem. C. kr. kmetijsko minister-stvo je dovolilo znesek 200 gld , ki se naj porazdeli mej kmetovalce, ki pridelujejo dobro slamo za pletenje. Ednako svoto dovoli v ta namen tudi deželni odbor kranjski.
—   Nedeljski počitek. Tudi pri deželni vladi in pri c kr. okr. glavarstvih na deželi se je uvel nedeljski počitek. Ob vseh nedeljah, sveti dan, na novega leta dan in v praznik sv. Rešnjega telesa ima opravilo popolnoma počivati v teh pisarnah   Umevno, da se te dni tudi s strankami ne občuje.
—  Nov poštni urad. Dne 20. maja je jel poslovati v Mojstrani na Gforenjskem^ nov poštni urad Ondotni prebivalci se tudi potezujpjo za ustanovitev s pošto spojene telegrafske postaje, ki bi bila posebno za onlotno cementno tovarno potrebna.
—  ^Ptedsednikom nadsodišča v Gradci je imenovan Ivan Nep grof Grleispach. Novi predsednik je trn v peti nemškim nacijonalcem. ker je kot bivši justični minister v Ba-denijevem ministerstvu podpisal jezikovne naredbe. Odvetniška zbornica graška je sklenila izjavo, da utegne novoimenovani predsednik biti povod, da se moti miren in zanesljiv razvoj sodnijsko-pravdnih poslov. Zato je dobila zbornica ukor. Ko se je minolo soboto imel Grleispach pripeljati v Gradec, so se nameravale demonstracije in ob kolodvoru ter bližnjih ulicah se je nabralo nebrojno ljudstva. Pripravljeno je bilo vojaštvo. Da se izogne demonstracijam, se je novi predsednik po skrivni poti podal iz kolodvora na svoje posestvo, ne da bi ga bilo zbrano ljudstvo opazilo.
—   Degredirani rezervni častniki. Vojni minister Kriegshammer je izdal ukaz, vsled katerega izgubi v Grradci 47 rezervnih častnikov svoje šarže. Vsi ti rezervni častniki so se udeležili pogreba delavca Rittnerja, ki je bil pri novem-berskih demonstracijah proti Badeniju ubit. Mej graškimi nemško-nacijonalnimi dijaki se je vsled tega začela velika agitacija, katere namen je, pridobiti vse rezervne častnike, da se odpovedo oficirski šarži. Mnogo rezervnih častnikov se je že izreklo za to No za takimi rezervnimi častniki pač ne bo treba avstro-ogerski armadi solz pretakati.
—   Slovenska meja pri Spielfeldu. če se bodo obmejnim Slovencem razmere tako na slabo obračale, kakor zadnji čas, ne bo se več moglo reči, da je na Štajerskem slovenska meja pri Spielteldu. Oholi Nemec sili čedalje bolj proti Mariboru. Tekom dobrih deset let dobil je tako moč na slovenski zemlji, da je že gospodar v občinah Sv. Ilij, Do-brenje in Leitersberg pri Mariboru, ravno pred kratkim pa so vzeli Nemci Slovencem občini Cirknica in Stehovec Seveda po uradih in šolah se pospešuje germanizacija, malomarni Slovenec se pa ne gane v svojo obrambo in potem je prodiranje Nemca umljivo.
—   Graška policija Ultra prusaški list „Ostdeutsche Eundschau"* je minoli teden grozil, da bodo v kratkem imeli v Grradcu bajoneti opraviti in da bodo pokale puške, to pa radi imenovanja Gleispacha višjerodnim predsednikom, radi bosanskih vojakov in radi degradiranja rezervnih častnikov. Kot dober odgovor na to groženje se more smatrati ministerska odredba, po kateri pride graška mestna policijska straža v državno upravo. Prav tako, kajti mestna policija graška se je zadnji čas le preopetovano pokazala, da ni zmožna vzdržavati veda napram nemško-nacijonalnim srboritežem graškim.
—   C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da bodo poštni in brzojavni uradi Gorica 2, Trst 5, Novomesto in brzojavni urad Trsi 4,
209
pri katerih je bila dozdaj polna dnevna služba za brzojavni promet upeljana, od 15. maja t 1. ob nedeljah samo omejeno dnevno službo opravljali.
—  Kača ugriznila je dne 2 t. m. v Kozjem neko žensko, katera najbrž ne ozdravi, Eazstavljala je kolje po njivi ter pograbila s. kupom kolja strupeno kačo, najbrže modrasa
—  Zgorelo pet Ijudij V noči 10. t. m. nastal je v vasi Turdanic pri Beljaku pri posestniku Fr. Popetniku požar, ko je bilo vse v najboljšem spanju. Devetnajstletna hčerka izgnala je iz gorečega hleva živino, a ko je hoteta iz hiše rešiti dva bratca, ni mogla več skozi plamen Hotela je z otro-kama najbrže zbežati v obokano klet, a vrata so bila zaprta, tako so našli vse tri zgorete pred vrati Eazven teh treh zgorel je še jeden otrok in neka stara žena, a jeden deček je vsled opeklin v smrtnem boju. Ogenj so vendar omejili, sicer bi bila zgorela cela vas.
—  Velik požar. Dne 23. maja je v Pijavi gorici pri Šmariji pod Ljubljano pogorelo 16 gospodarjev, neki popolnoma, neki deloma. Pogorelo je veliko orodja in tudi nekaj živine. Zgorel je tudi cerkveni stolp in zvona sta padla raz stolp. Škoda je velika. Pogorelci so bili sicer zavarovani a le za manjše zneske. Zažgali so otroci.