Izdaja in urejuje: MILAN PLUT, Cesta na Rožnik št. 5.
Posamezna štetnika $0 p QI.
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
NAROČNINA: celoletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din.
15. št.
V Ljubljani, dne 18. julija 1921.
Leto I.
Nainoveiša poročila.
Regenf v inszemstvu.
Beograd, 17. julija. Regent Aleksander ostane še en mesece v inozemstvu. Danes so mu bile brzojavno sporočene »premebe v vladi. Kakor hitro pride njegovo odobrenje, kar se pričakuje jutri, bosta zaprisežena nova ministra Hiletič in Zečevič.
jtlinistrski predsednik na počitku.
Beograd, 17. julija. Prodno odide ministrski predsednik Pašič v Marijine Laze, bo imel ministrski svet še reč sej, da razpravlja o važnih vprašanjih, med ostalim tudi o vprašanju Poslanikov v inozemstvu, zlasti v Pa-dzu.
Ministrski predsednik Pašič odpotuje potem koncem tedna v Marijine Lizno. Ker ga bosta spremljala šef kabineta ministrskega prezidija in en Mšji uradnik, so domneva, da bo gosp. Pašič porabil čas odmora, da/ reši ob-flUem važno diplomatske posle. Za čas njegove odsotnosti ga bo zastopal minister za konstituanto dr. Marko Trif-kovič.
Muslimani ostanejo v vladi.
Beograd, 17. julija. Tu so pričakuje Muslimanska ministra Spaho in Kara-mehmedpviča, da poročata vladi o 'Irankinem kongresu v Sarajevu. Kakor so čuje iz dobro informiranih krofov, ostane muslimanski klub še na-laJju v vladi in bosta oba ministra Preklicala svojo ostavko.
Kraljev namestnik v Dalmaciji.
Beograd, 17. julija. Danes je bil Predložen v podpis ukaz, s katerim se knenuje dr. Metličiča za kraljevega namestnika v Dalmaciji.
lakota v Rusiji.
Reval, 17. julija. Sovjetska vlada je vsa svoja naročila v inozemstvu preklicala ter je izjavila, da je pripravljena plačati konvencijonalne kazni. Mesto teh naročil želi sovjetska vlada, da se dobavi edinole živila, da se preskrbi gladujoče pokrajine.
RADI TIHEGA OCEANA.
Pariz, 17. julija. Iz Washingtona poročajo, da je državni kancler Hodges govoril pred kabinetnim svetom o konferenci, ki jo je predlagal predsednik Harding. Dopisnik k temu še dostavlja, da jo ameriška vlada mnenja, da naj so konferenca vrši kljub japonskim pridržkom. Prepričana je, da bo japonska vlada na pretres vprašanj Tihega oceana in Daljnega vzhoda pristala. Gotovo je, da se bo vršila konferenca dne 11. novembra ter da bo maršal Foch član francoskega zastopstva.
GRŠKO VOJNO POROČILO.
Atene, 17. julija. Po grškem vojnem poročilu od 14. julija je sklepati na velike vojne operacije, pri katerih so imele grške četo mnogo uspeha. Grška armada je prodirala od mesta Tulum-bunar, prekoračila Gynaris ter napadla sovražnikove utrdbe pri Kutahiji.
ITALIJANI V MALI AZIJI.
Atene, 17. jj/lLj^..Privatni brzojavi iz Smirne, poročajo, .da* sta dva italijanska transporta, ki'sta bila spremljana od dveh italijanskih torpednih čolnov, izkrcala v Adaliji 5000 vojakov ,in ka-
ribinijerjev.
** • *
V AVSTRIJI TISKAJO BANKOVCE.
Dunaj, 17. julija. Cirkulacija bankovcev avstro - ogrske banke' se,.je. v zadnjem tednu zvišala za 1-861 milijard kron in znaša sedaj 49-6 milijard.
2S glavo skozi zid.
Naši separatisti napovedujejo z velikimi besedami boj za revizijo ustave, s kate-^ v glavnem zato niso zadovoljni, ker ŠStava ni ustvarila posebne slovenske državice z lastno vlado in zakonodajo.
I Separatisti so s to bojno napovedjo od-prtto priznali, da so ono, kar smo jim *4 vedno očitali, namreč nasprotniki mis-I? narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov *!> Srbov, torej nasprotniki temeljne mis-*>i na kateri je zgrajena naša narodna država — in potemtakem nasprotniki drža-y® kot take.
, Naj so separatisti zvijajo kakor hočejo naj so poslužujejo v svojem destruktivem. delu kakršnihsibodi sofizmov, eno pora biti danes jasno vsakemu: da brez I prodnega edinstva ni močne Jugoslavije, )rez toga edinstva je nemogoča krepka puionalna politika.
Za nas je to aksiom in federativna Ju-foslavija bi bila eventuelno mogoča sa-p, ako bi naše nacionalno vprašanje bi-k0 Že rešeno v svoji celoti, kar se pa — j eiibog — še ni zgodilo. Zato niti penici p Koroškem, niti Italijani na Notranj-t;tn in Primorskem ne grešijo nad na-,l!r|i zasužnjenimi brati tako, kot naši se-^ratisti.
, ^ašo zakonodajno skupščino čaka tož-tr° delo. Država ima sicer ustavo, temelj, r , a jo je pa še dograditi. Vse bi so mo-al° dati na delo, da se konsolidirajo raz-Ijp0’ čaši separatisti pa napovedujejo — ažik* pasivnosti in negacije, v veliko
škodo naroda, ker eno je gotovo: misel narodnega edinstva jo že tako ^utrjena, da je izključena vsaka mogočnost spremeniti ustavo v tem zmislu, da bi se enotna država spremenila v federativno. Kje hočejo dobiti separatisti dvotretjinsko večino za federativno obliko države? Ali ne uvidevajo, da je to naravnost izključeno, ko v ustavotvorni skupščini za svoj federativni načrt niti ene tretjine niso mogli dobiti?
Danes je jasno, da so separatisti navadni utopisti, ki mislijo, da jim bo mogoče s svojimi glavami razbiti trden zid narodnega edinstva. Večine za svoje načrte nikdar no- bodo dobili in oni vendar napovedujejo boj onemu delu ustave, ki sankcionira narodno edinstvo Slovencev Hrvatov in Srbov! Računajo pri tem s tem, da večina, ki je glasovala za ustavo, ni bila posebno velika, pozabljajo pa pri tem, da so pač mnoge stranke glasovale proti celotni ustavi, izjavile pa pri tem, da se to ne sme smatrati za demonstracijo proti narodnemu edinstvu in ravno narodno edinstvo bi naši separatisti radi rušili, za ta svoj načrt pa morejo dobiti zaveznike kvečjemu pri hrvatskih fran-kovcih in radičevcih.
Prepeluhov «Avtonomist» kliče vse separatiste, da se združijo v eno falango v boju proti narodnemu edinstvu. Smešno. Slovensko ljudstvo separatistom ne bo sledilo, ono ne bo podpiralo negativne politiko, ker mu je pozitivna politika po-
trebna kot vsakdanji kruh. Slovensko ljudstvo ne bo hotelo ostati osamljeno v državi, temveč bo gledalo, da se združuje z močnimi hrvatskim! in srbskimi strankami, da bo združeno soodločevalo v državi, ne pa stalo ob strani brez moči in brez veljave, kar bi se zgodilo, ako bi sledilo Gosarjem in Prepeluhom.
Separatisti imajo sicer trde glavo, ampak zid narodnega edinstva jo še trši in ako se pri tem udarjenju z glavami ob zid kaj razbije, bodo to gotovo glave separatistov, nikakor pa ne .zid narodnega edinstva.
Utalija in rapallska pogodba.
Besedilo rapallske pogodbe in njenih aneksij je jasno. Pogodbo so podpisali polnomočni zastopniki Italije (med njimi tudi sedanji ministrski predsednik Bonomi) in Jugoslavije. Rapallska pogodba je tudi obojestransko ratificirana in ona je polnoveljaven mednarodni akt, ki bi ga morali v prvi vrsti udeleženi brez-povoi’no respektirati.
Ampak v Italiji je politična morala zelo nepriljubljena in merodajni italijanski krogi jo spoštujejo najmanj. To se je pokazalo že večkrat, posebno v svetovni vojni, ko je Italija napovedala vojno — svojima zaveznikoma. Sedaj se pa italijanska verolomnost obrača proti naši državi, kateri je Italija v rapallski. pogodbi u-grabila najlepše dele, sedaj ji pa še ta in taka pogodba ne zadostuje. Bo-nomijeva vlada se pripravlja na to, da te polnoveljavne mednarodne pogodbe — ne prizna in da zahteva njeno revizijo.
V vprašanju je pristanišče Baroš na Sušaku pri Reki. Po rapallski pogodbi pripade to pristanišče brez vseh pridržkov Jugoslaviji. To je dobro znano tudi novemu ministrskemu predsedniku Bonomiju, saj je on sopodpisnik rapallske pogodbe. Ampak s tem, da pripade Baroš nam, bi bila močno oškodovana Reka in fašisti so zagnali divji krik po reviziji rapallske pogodbe v tem zmislu, da pripade pristanišče Baroš Reki.
Italijanska vlada do sedaj še ničesar ni storila, iz česar bi se dalo sklepati, da rapallske pogodbe ne priznava. Ampak pritiskati je začela na nas, da bi sami odnehali in v dosego tega cilja odlaga zopet izpraznitev tretje cone v Dalmaciji in Sušaku z Baro-šem. Ti roparji hočejo doseči ureditev reško-baroškega vprašanja v svo-
jo korist s ten- Ja držijo okupirane naše kiaje, ki bi jih že zdavnaj morali zapustiti.
Izsiljevanje, čisto naravno izsiljevanje, ki so ga zmožni samo Italijani, ki ne poznajo politične morale, temveč zasledujejo z vsem njim prirojenim cinizmom cilje svojega «sacro egoismo».
Ali bodo Italijani uspeli tudi sedaj? Ali izidejo tudi iz tega boja kot zmagovalci?
To je odvisno od nas. Mislimo, da je že prišel čas, ko se tudi mi lahko postavimo na noge in zahtevamo točno izpolnitev mednarodnih pogodb tudi v onih točkah, ki so nam v prilog. Italijanska vlada se bo zopet obračala v Pariz in London in bo tam beračila za intervencijo. Tudi Franciji in Angliji je treba “povedati jasno besedo, da smo doprinesli s podpisom rapallske pogodbe velikansko žrtev in da zahtevamo, da Italija vsaj določbe te za nas krvniške pogodbe izvrši.
Jugoslavija danes ni več ono, kar je bila takrat, ko je bila primorana podpisati rapallsko pogodbo. Takrat smo se uklonili diktatu iz Pariza in Londona in ako imata Pariz in London kaj poštenosti v sebi, naj sedaj uveljavita svoj vpliv v Rimu. ,
Mi v vprašanju Baroša ne moremo in ne smemo odnehati, ker v vprašanju so naši živi jenski ineresi. Ako bo Italija vztrajala na ncizpraznitvi našega ozemlja, mi vseeno ne smemo odnehati, temveč moramo vztrajati z vso odločnostjo na pravični zahtevi, da nam Italija izroči tudi poslednji košček ozemlja, nrisojcnega nam v rapallski pogodbi.
Ako Italija nima interesa na tem, da se uredijo odnošaji med njo in našo državo in ako hoče pustiti še nerešena vprašanja in suspenso — pa naj bo tako, ker boljše je trpeti neurejene od noša je kot doživeti novo ponižanje, novo krivico. Mi nismo tako slabi, da bi se morali ukloniti vsaki italijanski zahtevi in tipamo, da se postavi na to stališče tudi naša vlada.
Vsi mi že danes dobro vemo, da je Italija naš smrtni sovražnik in da bo moralo priti prej ali slej do obračuna s tem perfidnim sosedom, s katerim bodo mogoči dobri odnošaji šele potem, ko postavimo med našim in njegovim posestvom pravo mejo. Naj bi se to doseglo zlepa, ali ako zlepa ne bo šlo, bo šlo pa zgrda!
Za čast in poštenost HSS. se gre.
Med socijalnimi demokrati je postal skoraj nemogoč Anton Kristan, ker so mu komunisti očitali, da je med vojno obogatel. Anton Kristan brez dvoma nikdar ni pozabil sam na sebe, vendar pa mu mora vsakdo priznati, da je svoje velike organi z atorične zmožnosti porabil v velikanski prid delavstva. Kje bi bila gospodarska organizacija slovenskih socijalistov, ko bi ne bilo Antona Kristana? Koliko gorja je Anton Kristan odvzel delavstvu, koliko milijonov mu je prihranil z medvojno aprovizacijo po konzumih!
Anton Pesek nikdar v življenju ni delal za drugega kot za samega sebe. Kolikor je pri tem pokazal splošnega interesa, je bila to le krinka za cks-ploatiranje javnosti v njegove namene.
In ne samo to! Anton Pesek je bil
so z verižen jem in prekupčevanjem živeli na račun ljudske bede. Anton Popek je bil pred vojno siromašen «bivši» učitelj, danes pa sam priznava, da jo njegovo premoženje vredno 20 milijonov!
Na kale način si jo Pesek zbral to premoženje? Vsakega vinarja, ki ga ima, se drži vorižništvo. Anton Pesek ni imel nobene koncesije za trgovino, nobene usposobljenosti, trgoval je pa vseeno. Papirnica v Vevčah mu je ustavila oddajo papirja, ki ga jo jemal na ime svoje tiskarne, v resnici je pa z njim verižil in ga prodajal vZagrebu in Beogradu — za-štirikrat višjo ceno, kor on ga je plačeval v kronah, prodajal ga je pa za enak znesek — v dinarjih. Zato poznajo Antona Peska v Zagrebu in Beogradu kot enega naj-
mod vojno in po vojni naravnost med | večjih vojnih špekulantov in verižni-onimi parasiti na narodnem telesu, ki kov Slovenije.
V Ljubljani jo med vojno nastalo vso polno milijonarjev. Med temi pa ]e veliko ljudi, ki so si kot legitimni trgovci pridobili premoženje. Pesek ne spada med te trgovce, temveč med one najprimitivnejše ljudi, ki so brez vsake strokovne sposobnosti obogateli na najbolj ostuden način z zakotno verižniško kupčijo. Tako kot on so prišli med vojno in po vojni do denarja najbolj brezvestni krvosesi ljudstva.
Pesku se jo to večkrat očitalo in on je na vsa očitanja — molčal. .Značilno je, da na vse te očitke molči tudi narodno - socijalna stranka. Do sedaj ji še ni prišlo na misel, da bi od Peska zahtevala odgovora, kje in kako je dobil 20 milijonov in tudi ga še nihče ni vprašal, kako so more štuliti med socijaliste. NSS je za vse Peskove grehe gluha in slepa, njo prav nič ne ženira, da je prvi mož njene stranke vojni dobičkar in špekulant, ki ,je obogatel od žuljev in stradanja trpečega ljudstva. Vojna «cvetka» je poglavar NSS!
Strup iz 3uöeje.* * v
Od padca antike stoji zgodovina v znamenju dvojnega absolutizma, in sicer posvetnega in duševnega. Posvetna absolutistična vlada je, vsaj formalno, povsod doigrala in zadnja ura duševnega absolutizma bije zdaj. Ta občutek imajo oni prav tako kakor mi. In to zadnjo uro bi radi oddaljili in podaljšali svoje gospodstvo z vsakim orožjem, na vsak način, pa.naj pri tem evangelij še toliko vpije.
Oglejmo si zdaj nekoliko zgodovino krščanstva. Ko se je Konstantin spustil v boj proti nasprotnemu cesarju Maksen-ciju, se mu je sanjalo, kakor pripoveduje pobožna cerkvena legenda, o križu na nebu z napisom: «V tem znamenju boš zmagal!» Cerkvena legenda — vi veste — pomeni toliko kakor bajka; resnica je, da je bilo v njegovi vojski vse polno krščanskih elementov, ki so goreli od sovraštva proti mestu Rimu, proti njegovi kulturi, slavi in proti harmonični osebnosti antičnega človeka. Dal je pač tem elementom gotove obljube ali, kakor pravi cerkvena zgodovina, «pritrdil je znamenje križa na prapore legij». In novi bog se je izkazal hvaležnega: petdeset tisoč mrtvih je pri milvijskem mostu pričalo o njegovi moči in slavi.
To je bil oficijelni nastop krščanstva na pozornici svetovne zgodovine. Ta Konstantin, eden od najbolj krvavih pojavov zgodovine, je povišal krščanstvo za državno vero in prispeval k zgradbi nekoliko bazilik v Rimu. Sam je sprejel krst šele na smrtni postelji, najbrže v takem-le filozofskem razmotri vanju: škodovati ne more, človek pa nikoli ne ve, za kaj bo dobro. Ccntrum države je prenesel na Bospor; to je bil eden najusodnejših zgodovinskih korakov človeštva. Rim, oni svetovladni Rim, s svojo pri-
*) Odlomki iz Macharjevega slavnostnega predavanja na zborovanu Svobodne Misli v Pragi dne 13. februarja 1910.
Kjo jo toliko opevana zavednost pristašev NSS, kje jo njihov ponos, da vso to mirno gledajo in trpijo? Žalostno je za politično stranko, ki se naziva «socijalno», zvezana pa je v okove vojnega milijonarja. Posledice so vsak dan bolj jasne. Kakor je Pesek verižil s fižolom, čebulo, papirjem in vsemi drugimi rečmi, tako dela danes s pomočjo NSS politične kupčije za svoj osebni interes. Izkoriščevalec vojne gospodarske konjunkture je obdržal drzno čelo brezvestnosti tudi v politiki.
Ali v NSS res ni moža, ki bi Pesko-vim nemoralnostim napravil konec? Ako imajo narodni socijalisti ros kaj idealizma v sebi, zakaj trpijo Peska na najodličnejšem mestu v svoji stranki? Nihče naj se ne izgovarja s tem, da javnosti nič ne brigajo privatne kupčije gosp. Peska! Kdor je postal iz siromaka v vojnih letih 20kratni milijonar, naj pojasni, odkod ima tako ogromno premoženje, ako se hoče vzdržati na čelu moralne in poštene politične stranko!
vlačnostjo na vse narode, centrum sveta, je bil opuščen in brez glave. Rimski škof, ki mu je dal Konstantin Lateransko palačo, je postal po cesarjevem odhodu poglavar tega mesta. Poganstvo, to je kult starih božanstev in grško filozofijo, so poleg krščanstva tolerirali, toda izumiralo je. Njegovo solnce je zasijalo v polni slavi še v Julianu, — ki ga cerkev imenuje Apostato in je bil v resnici eden najčistejših in najboljših ljudi, kar jih je kdaj hodilo po zemlji — solnce poganstva je v njem zasijalo, ali to je bil sijaj zatona. Z Julianom izgine antični človek, antični svet, antična kultura. Krščanstvo je bilo zdaj tudi de facto edina vera človeštva. Iz mramornih kipov bogov so žgali apno, njih temelje so razdejali, iz njih kamenja pa postavili zidove primitivnih bazilik. Ob zasmehovanju omejenih popov so zavrgli znanost. Na temelju avtoritete prerokov starega testamenta, Amosa in Miline, židovskih pastirjev, so uničevali dela umetnosti, kakoršnih svet pozneje ni nikoli več videl, in najbolj divjaška intoleranca je postala delež nove vere. Osebnost antičnega človeka je bila strta.
Težišče novega življenja se je preneslo v življenje za grobom, nova vera je prišla od grobov in je živela iz te fizične nujnosti, ki se imenuje smrt.
Stari rimski imperij se je nahajal v razsulu, zakaj novi človek in nova filozofija sta zahtevala, flovih oblik. Ko so barbari na severu slišali vest o umiranju starega cesarstva, so drli od vseh strani čez meje imperija, da bi prisostvovali delitvi zapuščine.
Kdor je le nekoliko listal v svetovni zgodovini, je imel pri prehodu iz antične zgodovino v zgodovino srednjega veka občutek teme; kakor bi človek prišel iz jasne solnčne luči v klet. Tako se godi meni in vsakemu, kdor napravi podoben poizkus. Tema -- in iz te teme štrli mračno, črno znamenje križa, iz nje se sliši rožljanje orožja, vzdihovanje ljudi,
meznik, lahko uveljavi v nje. Seveda, klerikalna, ne-.more biti ta država tako, kot je bila Avstrija in ker je temu tako, so obrnili klerikalci državi hrbet, češ, ako nočeš biti naša, popolnoma in samo naša, smo tvoji nasprotniki. Zato duhovništvo demonstrira v cerkvah ostentativno proti državni himni, zato orli, zvesti svojim prostovoljno-strelskim tradicijam, zasme-liujejo državo in njenega vladarja, ker si domišljajo, da je njihova moč tako velika, da so bo država uklonila pred njimi/ Uspeh bo tudi tukaj enak uspehu pri Sokolstvu in pri Ciril-Metodovi družbi. Vse, kar narodno čuti, se bo oklenilo naše narodne države, ki bo napredovala in se razvijala, ki bo močna in silna, ko bo protinarodni klerikalizem že zdavnaj — kadaver.
peskijada.
Iz Belega grada dospela je vest: Županom ljubljanskim potrjen je Pes’k. In prišli ponižno od vseh so strani gospodje veljaki mladi in stari.
Cilindre visoke v tresočih roktih, slabost jih je tresla v vel jaških nogah; «Wir melden gehorsamst... Čestiti
župan,
iz srca vesel’ga čestitamo Vam.»
In Posek je stal, zadovoljno mrmral, ošabno nad onim in tem godrnjal. —
— Oj bratci, gorje! — Kaj pa je, kaj
pa je?
Da vest je lažnjiva, je skazalo se.
«Ta prava» — ne plava — dospela je
vest,
da ni za župana potrjen še Pes'k.
In Pesek je stal ter obupno mrmral, v veljaškili nogah je zdaj on omah’val.
In divje ves Peskov jo štab vzrohnel; «Demokratski poTcaj je župana nam
vzel!»
Kodaj in kako, no briga jih to, da vržejo kamen, je glavno samo.
d/Z.
politični čeviji.
Sad potovanja Fakina in Peska v Prago ni bilo milijonsko posojilo NSS. — /ein so y m vidni možje in daj, vsakomur
vzdihovanje strtih ljudi — edini blagoslov nove vere na zemlji. In v tej temi so javlja edini človek, ki gre svojo pot in ve, kaj hoče — poutifex maximus. Navadno je starce, ki vzame v uvele roke pastirsko palico in si vrže čez ramo škrlatni plašč; ker so njegove druge strasti že ugasnile, žvi samo oni, ki je lastna starim ljudem — vladehlepnosti, ideji moči in stremljenju videti sklonjene tilnike in stopati po strtih dušah.
Stremljenjem teh starcev se postavlja nasproti posvetna moč, katero reprezen-tiiajo cesarji, ki se smatrajo za dediče svet vladajočih rimskih cesarjev, — nemški cesarji. Toda cesar ima situacijo, ki je .že vnaprej napol izgubljena, ker je še prej, preden je postal cesar, priznal papeža za odločujočo avtoritetp-V posvetnih stvareh, in ko je postal cesar, le bil spet papež, ki mu je položil na glavo vidno znamenje njegove oblasti —%krouo.
Da govorim konkretno: papeži in cerkev so živel praktično, toda v dušah človeštva je divjal blazni strup negacije življenja. Pregrešnost telesa je gnala ljudi
v samoto, da bi živeli protinaravno življenje. Rastli so samostani, oživljale so puščave. Eno edino egiptsko mesto je imelo leta 373. po Kr. dvajset tisoč nun in deset tisoč menihov. Reveži so vzeli besede svojih duhovnov in menihov dobesedno, šli v samoto s strtimi dušami in zlomljeno hrbtenico, si bičali telo in preklinjali svoje rojstvo —; škofje in duhovniki so živeli —
Zgodovina papežev kaže celo vrsto eksemplarjev, nad katerimi se človek strese od groze. Janez Vili. oslcpuje ljudi z grškim ognjem — razbeljeno železo se namreč drži tako dolgo pri očeh, da oslepe. Štefan V. proglaša: Papeži so kakor Kristus v materah spočeti od svetega Duha. V zgodovini papeštva imamo periodo, ki se imenuje «vlada vlačug». Ma-rozija, rimska krasotica, je povišala svojega ljubljenca Sergija za papeža, imela je z njim sina, ki je pozneje tudi postal
Vloga klerikalcev v našem naroönem življenju.
Imeli smo Sokola, splošno narodno; nadstrankarsko organizacijo. V sokolsko vrste so vstopali po ogromni večini samo možje naprednega mišljenja, napredna javnost je tudi podpirala organizacijo, klerikalci so se je po večini izogibali in vendar, ker je bila organizacija splošno narodna, nadstrankarska, se ni spuščala v politične boje, temveč jo ostala vedno nadstrankarska narodna vojska.
Dunajski mogotci so na to organizacijo gledali po strani, ker jim ni ugajala in namignili so svojim" hlapcem, kar je imelo za posledico — ustanovitev orlovske organizacije, s katero se je hotelo sokolsko organizacijo uničiti.
Uspeh? Ničeven. Ustanovitev dunajske orlovsko organizacije je dala izčiščenemu sokolstvu novega, impulza, od takrat se je sokolstvo vedno bolj razvijalo in danes imamo močno sokolsko armado, ki smo ponosni na njo, kadarkoli pa vidimo orle, se spominjamo na nekdanje — avstrijske prostovoljne strelce ...
Imeli smo «Družbo sv. Cirila in Metoda», tudi splošno narodno, nadstrankarsko organizacijo, ki je vršila eminentno na-rodno-obrambno misijo. Tudi njo so podpirali in vzdrževali s svojimi prispevki po
ogromni večini samo napredni ljudje, ker samo ti "so bili v resnici tudi narodni. Navzlic temu so pa odločevali v družbi največ klerikalci, ki so spreminjevali družbi-ne glavne skupščine za Habsburžane.
Tudi to splošno narodno obrambno organizacijo so klerikalci zapustili, ker navzlic svoji klerikalni odeji vendar ni hotela biti popolnoma in izrazito klerikal-no-strankarska in ustanovili so svojo «Slovensko Stražo».
Uspeh? Ciril-Motodove družbe so se oklenili napredni in narodni Slovenci s podvojeno močjo, družba je napredovala in z velikim uspehom vršila narodnoobrambno misijo. Na raznih obmejnih točkah so se dvigale ponosne šolske stavbe «Družbe sv. Cirila in Metoda» in pričale svetu o požrtvovalnosti in narodni zavednosti naprednih Slovencev.
In «Slovenska Straža»? — Kje je njeno delo, kje njeni spomeniki? Zastonj jih boste iskali, ker vsi klerikalci skupaj niso mogli zbrati niti toliko denarja, da bi postavili vsaj eno skromno slovensko šolo v kakem ogroženem obmejnem kraju.
Ustvarili smo narodno državo, v kateri vlada popolna svoboda, tako, da se vsaka stranka in strujapkakor tudi posa-
krcilit. kdor se jim prijazao vsiljuje. Ue toliko so sc da!' naprositi, da so dali v Ljubljano v komisijo več ;i?oč parov čevljev, formalno «Gospodarski zadrugi», v resnici pa Pesku in njegovi politični kompaniji. Te čevlje so narodni in socijalni gospodje spravili v Ljubljano, da jih tu prodajo, v času, ko je najhujša kriza v naši čevljarski obrti in brezposelnost velika. Vrhu tega cene čeških čevljev niso nič manjše, kot pri domačih čevljih, in kvaliteta je prav srednja, tako da s« tudi s tem ne morejo izgovarjati, da so osrbeli čevlje konzumentu z znatnejšim popustom. Cela spekulacija namerava samo, da napravi običajen «pesek v oči» pristašem NSS, da se gg. Juvan in tovariši proslavijo s pozitivnim delom itd., za švindlom je pa namera zaslužiti nekaj tisoč kron za strankarsko blagajno, kolikor bo ostalo od provizij. Tako izgleda «narodni socializem». Naši obrtniki imajo pa škodo. — Ne vemo, če bo sedanje vodstvo NSS dolgo in varno hodilo po teh -političnih čevljih. Zapeljanci že iz-pregledavajo!
politična kombinacija pasjih öni.
Kadar pridejo pasji dnevi, gredo tudi politiki navadno na počitnice, politika počiva in šele v jeseni se zopet razvije politično življenje.
Pri nas so pa nekateri politiki porabili letošnje pasje dneve za to, da pridejo na dan z raznimi političnimi kombinacijami, ki izglodajo na prvi pogled naravnost senzacionalne, v resnici so pa samo produkt razgretih možganov.
Poglejmo si n. pr. kombinacijo o velikem in močnem parlamentarnem bloku, ki ga baje pripravlja g. Stojan Protič. Iz narodnih klubašev, radi-eevcev in klerikalcev naj bi bil sestavljen ta blok, kateremu bi pristopil še dr. Trumbič in morda tudi oba narodna socialista, in ta blok bi v jeseni zaropota! v zakonodajni skupščini, vrgel vlado in izvršil — revizijo ustave!
Vse to poročajo čisto resno listi, ki reflektirajo na to, da se jih smatra za resna glasila!
Stojan Protič je gotovo močna individualiteta z veliko politični) preteklostjo, ali konservativen politik skozinskoz, ki se nikakor ne more uživati v razne zahteve sedanjega
papež. Ko je umrl Sergij, sta povišali Marozija in« njena sestra Teodora svojega novega ljubljenca Anastazija za papeža. Po njem je nastopil Janez X., spet ljubljenec Marozije, ki pa sc je z njo sprl, in Marozija ga je dala enostavno zadušiti. Slednje je nastopil petnajstletni njen sin Janez XI. Umori in ropi so napolnjevali Rim. Neprijatelje sv. Očeta so v ječah zastruplievali, druge metali v Tibero; na Angelskem gradu, v Lateranskih ječah je poginilo nešteto ljudi v najgroznejših mukah.
Vnuk Marozije Janez XII. se je devetnajstleten polastil papeštva, prodajal škofije, imel v Rimu dvatisoč konj in njegova papeška palača je bila cel harem. Desetletnega fanta je napravil za škofa. Tega sv. Očeta je ubil pred mestnim zidom mož, ki ga je dobil in flagranti v svoji zakonski postelji.
Imeniten sv. Oče je bil tudi Gregor V. Svojemu protipapežu Janezu XVI. je dal odrezati ušesa, nos, iztekniti oči in ga v takem stanju posaditi na osla in prepc-Ijavati po rimskih ulicah; potem ga je umoril v ječi z gladom. Ostudna scena, kakršne ni drugje, je med Štefanom in Fonnozom. Osem mesecev je že trohnel Formoz v grobu; njegov naslednik ga je dal izkopati in ga dal posaditi pred sodišče. Mrtvi se. seveda ni mogel braniti; bil je obsojen. Odsekani so mu bili trije prsti, s katerimi je delil papeške blagoslove, obleko so mu strgali s telesa, truplo so s kavlji vlekli iz palače, vlačili po rimskih ulicah in vrgli v reko Tibero. Kletbe, ekskomunikacije, interdikti so cveteli v tej dobi imenitno.
Gregor VII. jc bil vladehlepen duhovnik, brezobziren in krut. On je bil tisti, pred katerim se je nemški cesar pokoril pri Kanosi. Kako je bil prepričan o svoji nezmotljivosti, pričajo njegove zadnje besede: «Ljubil sem resnico, sovražil sem krivico — zato umiram v pregnanstvu.»
(Konec prih.)
s
časa i« sc n. pr. v socijalnih vprašanjih razlikuje od dr. Gosarja kot noč od dneva. V SLS. ima pa odločilen vpliv ravno dr. Gosar, in na kaki Podlagi bi se mogli potem naši klerikalci sporazumeti z g. Protičem? Morda v vprašanju ureditve države? Ne verujemo niti v to, ker g. Protič itna gotovo bistveno drugačen načrt kot naši klerikalci.
Dalje, kdo stoji v srbski radikalni stranki za Protičem? Dr. Momčilo Ivanič, ki so mu pa njegovi volilci ravno te dni izrekli nezaupnico in so ga pozvali, da odloži mandat, ker ne vživa več njihovega zaupanja! Na razkol v radikalni stranki torej ni misliti, ker ako ni prišlo do njega pri sklepanju o ustavi, pomeni, da gosp. Protič ne vživa več v stranki onega zaupanja, ki ga je vžival včasih. Koalicijo pasjih dni bi torej pričel od srbske strani samo g. Protič in morda še kak posameznik, kar je pa veliko premalo.
Pa Radič! Kako bi sc našla podlaga za skupni program z njim? Ali bo on odnehal v'svoji zahtevi po «nevtralni hrvatski kmetski republiki na ozemlju mednarodno priznane Jugoslavije»? Ali bo pa morda Protič Privolil v to zahtevo in naši klerikalci ludi? Verjetno ni niti eno niti drugo.
Tudi dr. Trumbiča imajo v kombinaciji zato, ker je glasoval proti usta-M in stoji nekako ob strani, ampak gotovo stoji dalje od klerikalcev in radičevcev kot od radikalcev in demokratov, vsekakor pa je dr. Trumbič enako kot Protič osamljen, v skupščini pa odločuje število.
Ako bi se ta kombinacija pasjih dni uidi uresničila, kar je neverjetno, bi bil ta blok še vedno zelo slab po šte-Mlu in needin med seboj, ker bi bil 'Sestavljen iz najbolj heterogenih elementov, ki bi jih združevalo samo nusprotstvo do vlade, torej samo ne-Uncija, in kakor hitro bi ta blok prišel v Položaj, da dela pozitivno, po enotnem programu, bi se posamezni njegovi deli takoj — stepli med seboj.
In tak blok naj bi bil nevaren večini, ki je ostala enotna celo pri spre-mmanju ustave, kjer so bila nasprot-13 naj večja!
I’bes. naravnost smešna je ta polivena kombinacija pasjih dni, ta produkt razgretih možgan, ki naj bi malo Potolažil pristaše klerikalne stranke, Jh niso navajeni jesti kruh opozicije.
Avstrijska Drznost in Domišljavost.
Avstriji se slabo godi. Ta državici Pride naprej, navzlic temu, da s< ;semu svetu smili in da jo podpirajt ■Upadne velike sile, kolikor le morejo >arno da bi ji omogočile samostojne ljenje.
kaka državica, ki živi samo od tuj< Pilosti, bi morala biti pravzaprav ze-0 ponižna in bi sc morala posebne Uvati vsakega izzivanja in draženji jvojih sosedov. Ampak nemška na l,lost in domišljavost je brezmejna ivstrijski Nemci se iz svojega popol
nega poloma čisto nič niso naučili, oni so danes ravno tako naduti in domišljavi, kakor so bili takrat, ko so vladali veliko državo in so jim slovanski milijoni služili kot sužnji, ki so morali delati in garati, da se je nemškemu «Herrenvolku» dobro godilo.
V	naši državi je ostalo nekaj tisoč Nemcev. To so kolonisti, ki nikjer ne žive kompaktno in vendar se jim ne godi slabo. Ti nemški kolonisti se "o-šlužujejo svojega jezika, tako prosto kot na Dunaju ali v Gradcu in nihče se ne spodtika nad tem, četudi je večkrat raba nemščine naravnost izzivanje. Mi bi bili resnično zadovoljni, ako bi naši koroški rojaki bili deležni od nemške strani one tolerance, ki so jo deležni naši Nemci od naše strani.
V	resnici so naši koroški rojaki preganjani in zatirani od svojih nemških gospodarjev hujše kot kdaj poprej. Slovenec na Koroškem danes ni samo brezpraven kot Slovenec, temveč tudi kot človek; ne samo da se mH odrekajo vse jezikovne pravice v šoli in uradu, temveč se ga uničuje tudi gospodarsko in tudi svojega življenja ni varen, na to, da bo telesno zlostavljen, mora biti pa vedno pripravljen.
In navzlic tej velikanski razliki v postopanju z Nemci pri nas in s Slovenci v Avstriji, so se našit v avstrijski skupščini poslanci, ki so imeli drzno čelo, dvigniti svoj glas proti «preganjanju» Nemcev v ,naši državi in so končno še stavili predlog, da sc avstrijska vlada pritoži zaradi tega pri — zvezi narodov!
To je v resnici višek nemške predrznosti, ki mora dobiti od naše strani primeren odgovor v obliki represalij zaradi preganjanja naših koror-ških rojakov. Kakorkoli nismo prijatelji nobenega nasilja in bi privoščili našim Nemcem mirno sožitje med nami, vendar ne razumemo, zakaj so prenehale napovedane represalije? Za teh par tisoč Nemcev, ki živijo med nami in ki se jim ne dela nobena krivica, se poteguje spufana, beraška avstrijska državica; mi pa ne najdemo sredstev in načina, da bi se zavzeli za naše koroške rojake, ki niso nikaki kolonisti, temveč prvotno in kompaktno naseljeno prebivalstvo na Koroškem!
Ali bo avstrijska vlada tudi tako drzna in se bo res pritožila pri zvezi narodov zaradi «preganjanja» naših Nemcev? Ako se to zgodi, upamo, da dobi tak odgovor, kakršnega zasluži. Pri nas še noben Nemec ni bil iz zasede ubit, nobenemu še ni bila zažgana hiša, kakor se to dogaja na Koroškem našim rojakom. Ampak Nemci naj nas ne izzivajo preveč v avstrijskem parlamentu, ker tudi naše potrpežljivosti bo enkrat konec!
Zapiski.
Vošnjakovo imenovanje za poslanika v Pragi jo predmet strupene polemike v klerikalnem in narodnosocialnem tisku.
Kriče proti temu, da so vsi diplomati Srbi in sicer Pašičevi pristaši. Zabavljajo, da Slovenci v diplomaciji nismo zastopani. Cim pa je kdo imenovan, lop po njem. Kakor obžalujemo, da Vošnjak zapusti skupštino, kjer bi njegov klub bridko potreboval strokovnjaka, tako pozdravljamo Slovenca na poslaniškem mestu. Koga naj bi vlada imenovala poslanikom? Vošnjak ima prakso, zna jezike in vživa poverjenje izza vojnih let, ko se je boril proti Avstriji. Ali naj imenuje poslanikom takega, ki zna samo slovenski in nemški ali pa, ki si je svoje jugoslovansko srce našel šole ko jo Avstrija propadla? Izjava, ki so jo proti Vošnjaku podpisali ljubljanski profesorji, je bila spot ena zapreka več.
Delovanje posl. Škulja. Kakor poroča «Slovenec», ima posl. Škulj beležiti nove uspehe; v Beogradu je dognal, da mini-sterstvo notranjih zadev ni dalo naročila okrajnemu glavarju Ogrinu v Kočevju, da vpraša župne urade, kakšno himno se zapoje na državni praznik. Škulj je centralist, ki zahteva, da mora minister za vsak korak okrajnega glavarja vedeti. Poleg toga pa je iz poročila razvidno, da klerikalcem ni prav, če se poje v cerkvah «Bože pravde». Škulj hujska cerkveno oblast, naj se upre.
Prisiljene maše. Duhovščina je kislim obrazom brala maše za ustavo in za kralja Petra. Jezi daje zdaj duška v člankih v «Slovencu». Nikoli ni možno klerikalcem prav storiti: če se cerkve ne vpošte-va, jim ni prav, če pa država želi, da se v cerkvi izreka zahvala, da je ustava sklenjena, zopet ni prav. V Avstriji so duhovni brali maše za vsako zmagico proti Rusom ali Srbom in za vse nadvojvode. Ljudstvo naj vidi, da se ta cerkev nahaja v drugi državi, zato naj duhovščina le pokaže javno barvo. Somišljeniki, ki ijm je na tem, da javnost spozna prave intencije klerikalizma, poživljamo, naj nam le poročajo, kako se vedo duhovščina proti državi.-
Ali je pravoslavna cerkev v Jugoslaviji priviligirana? «Slovenec» je dognal, da gredo troski višjega upravnega sveta pravoslavne cerkve iz državnega budge-ta. Iz tega sklepa, da je ta cerkev na-pram katoliški priviligirana. Od «Jutra» pričakuje, da bode to dejstvo opravičevalo, češ da je pravoslavna cerkev «državo ohranjujoči element». Ignorantom okrog «Slovenca» v pouk: Vsak pravoslavni državljan plača za troske svoje cerkve poseben davek, ki ga pobirajo državni davčni uradi. Tako jo v Srbiji, Bosni, Vojvodini, na Hrvatskem. Iz tega čisto verskega davka so vzdržuje tudi višji upravni svet pravoslavne cerkve. Drugače jc s katoliško cerkvijo: država prispeva plačam njenih duhovnikov, a ne iz posebnih davkov katolikov, ampak iz skupne davčne blagajne, v katero plačujejo tudi pravoslavni in muslimani. Kdo je torej priviligiran? Kar so tiče važnosti ene ali druge cerkve za državo, je dejstvo, da jo pravoslavna cerkev kot narodna cerkev z narodnim vodstvom državo ohranjujoč element; z neizmernimi zaslugami za ujedinjenje, katoliška cerkev z mednarodno organizacijo z Talijanom na čelu in z latinščino na prapofu in s svojo protislovansko politiko stalna
Listek, ^adrahov Cene.
, Kedr nimaja cajtngarji ne novga za pu-e(kit, takat se pu navad puišeja kašna u kora so putem teku zagrizoja ze ^Lui, c]e se jeli navadn use pulomja. |fPi'ost ledje pravja takem časem pasji ’!eyi, cajtngarji, al pa, kokr se zdej sa-imenuje ja, jugoslovansk nuvičarji, pa avja temu doba kisleh kumar. Za kva, boja že sami najbl vedi. Rr nekereh , f^leh sc tak časi začneja prej, pr dru-! 1 spot pužnoj, kokr pač tam raseja Aiiare. Ce sa kumare debele, sa u teh 'S(Ji debele tud nuvice, če sa kumrne, P*! temu prmoroe tud nuvice. Lijtngarji se u dob kisleh kumar teku de že sami več ne ločja laži od •L1''06) ledje pa, kr jo tud čist pu člu-' verjameja tistmu, ker zna najbl la-
oziroma PeskUve dneve mama vJ u Iblan in se bujim, de jeli še nav konc. Usi naš listi ubiraja že cev 0na pasja k ust. Zdi se m’ pa, da 61111111 preveč ne diši, zatu, kc tud nu-
ben nima ta prave guste, al s’ ja pa noče nuben pukvart. Scer sa pa u teh ča-seh sploh usi ledje brez prave guste. .
Kamr prideš, pusod slišeš zdej sam besede: «Al bo, al ne bo. Al je, al ni. Pumota, al nova lumparija». Gre namreč za tu, al sa res naš gespud žepan Pesek putrjen, al ne. Usak list gon soja, nuben pa noče povedat, kva j’ provzaprov na stvar. Ledje se sevede zatu razlagaja usak pu sojo. Eni pravja, de sa gespud žepan gutov putrjen, zatu, ke sa bli tud žo u celmu ornat namalan u «Pondelku», druh spet trdja, de tud ne more bet dr-gač, kokr de sa za pasje dni Peska pu-trdil za žepana.
Cajtngarji maja pr tem ta največ špas. Iz splošne zmešnave kuje ja kr naprej usak soj kapital in ulečeja ledi za nus, de se kr cedi, čotud nimaja sami nč od tega. Zatu, ke se men ledje smilja in ke sm volk nasprotenk farbarije, bom pa naredu temu konc in puvedu gola in čista resnica.
Kokr že rečen, sa usi naš listi že nekoj časa povhen članku in nuvic, u ke-rch razpravljaja,- al sa gespftd žepan Pesek putrjen za žepana al ne. De nam soje čitatlne preveč dovh niuriu, jnr kr preč
puvem: Ros jo! Gespud žepan Pesek sa bli putrjen! Res pa j’ tud, de se j’ zgu-dila pr tem fatalna pumota, za kera pa sam jest vem, kedu ja j’ zagrešu in kedü je kriv, de j’ nastala u naš bel Iblan taka zmešnava, kokr jo še nekol ni blo. To bom tud zdej use pujasnu in naliu ledern čistga vinca.
Tu je blu teku. U Iblana je pršcu tist dan, ke sa bli gespud žepan Pesek pu-tografiran u «Pondelku», en letegram, ko sc.j’ glasiu: «Gespudam okol «Jugoslav-jc». Gespud žepan Pesek Tone putrjen. Bevgrad, 11. julija-, Nadrahu Cene».
Do tuki use' Štirna in zatu prevzamem jest usn odgovornast. Kr se j’ pa žgudl naprej, pa men nč mar. Kva morem jest zatu, če j’ ta letegram puzroču pu cel Slovenji taka zmešnava, de že kmal ne b’ blo mogoče iz nje pridet.
Cajtngarji sa, kokr sm preč opažu, ta kust čist pr ta pravmu konc popadi, zarad uredniške tajnast sa pa pr tem previden zamovčal, na kermu konc kusti se j’ mesu držou in kedu ga j' pozoru. Zatu pa tak preklajne zdej pu useli listeh.
Ta letegram, ko sm ga jest puslou iz Bevgagrada u Iblana, ket izvini letegram, jc biu zamišlen kokr ' rebus. Puslou sm
nevarnost za državo, ki mora paziti, da politika cerkve ne zlorabi verskega čuta ljudstva proti njej.
Stranka brez časti. Da zaslužijo ta naslov naši klerikalci so pokazali na zborovanju Rafaelove družbe, kteri so postavili na čelo — moralno propalega dr. Pegana, tistega Pegana, ki je denuncira! in izdajal slovenske ljudi «za ljubo Avstrijo». Nič se ne sramujejo z njim sesti k isti mizi razni Nastrani in Natlačeni. Nikogar ni v klerikalni stranki, ki bi javno nastopil preti človeku, s katerim ne občuje noben dostojen človek več, colo nekateri spodobnejši klerikalci ne! Sicer pa: če ščitijo propalico Vehovca, zakaj ne bi tudi njegovega protektorja Pegana! Biti klerikalec je res sramota, odkar so gode take stvari. In naših NSS-arjev ni nič sram družiti s temi ljudmi?!
Razlika. «Slovenec» s primerno rezerviranostjo omenja vse državne praznike, manjši klerikalni listi te praznike navadno ignorirajo, ali pa nastopajo — n. pr. mariborska «Straža» očitno proti njim, češ, kaj nam hočejo državni prazniki. V Zg. Radgoni izhaja «Murska Straža», ki tudi zastopa politiko SLS, razlikuje se pa v odnošaju do države od drugih klerikalnih listov kot dan od noči. Človek čita naravnost z veseljem lepa poročila o raznih narodnih prireditvah povodom, državnih praznikov tik ob avstrijski meji, ker uredniki «Murske Straže» pač znajo razlikovati med stranko in vlado z ene in državo z druge strani, oni vedo da jo država nad strankami in nad vsakokratno vlado, ki lahko vsak čas odstopi in napravi mesto drugi vladi. Mariborska «Straža» tega ne ve, ona je za državo samo, ako je ta klerikalna, drugače pa lopni po njej kjer le mofeš.
Znati je treba. «Jugoslavija» mora podpirati klerikalce v vsemu in tudi v njihovi trditvi, da Slovenija vzdržuje s svojimi davki celo državo, ker samo ona jo aktivna, ker pokriva s svojimi dohodki vse svojo izdatke in daje še celoti lope milijone. Da to dokaže, trdi «Jugoslavija», da jo Slovencev v državi ena devetina in potem izračuna lepo izdatke in prejemke za eno devetino! Kakor znano, je Slovencev v Jugoslaviji okroglo en milijon, vsega prebivalstva pa 12—13 milijonov, torej je Slovencev ena dvanajstina, razlika torej precejšnja. Res, znati je treba navajati napačne številke potem pa — agitirati za separatizem. Sicer pa je zadeva z davčno močjo Slovenije takale: kot dežela z dosti močno razvito industrijo in trgovino bo'Slovenija vendar plačala več davkov kot skoraj izključno agrarni deli države, kjer se prodajajo izdelki naše industrije. Izločite Slovenijo iz Jugoslavije, pa bo njena industrija izgubila svoje odjemalce in davčna moč bo takoj padla. Austria docet.
Kavarna «Zvezda». Najemnik ,kavarne «Zvezda» ,g. Ivančič je imel pravdo z g. Krapežem in je pravdo izgubil. Nas ta stvar ne bi čisto nič brigala niti zanimala, ko je ne bi izkoriščali narodni socijalisti in klerikalci politično — proti demokratom, seveda. Do sedaj civilne sodnij-ske pravde niso bile predmet napadov na stranke, ker stranke .vendar ne morejo imeti nobenega vpliva na izid pravd pred sodiščem. Če mislita «Slovenec» in Pes-
ga zatu, de b’ vidu, če morja moj Iblan-čani pr tej neznosn uročin sploh še kej miselt al ne. Puvedat morem, de čist nu-ben ni prov rešu tega rebusa. In kedu je kriu, de se ledje šč zdej glave belja s tem? Nuben drug, kokr sami gespud žepan, ke b’ rad še zdej ledi ulekel za nus.
Preč za tem rebusam 'sm jest gespudu žepanu puslov tud razrešitev, kera pa sa oni zamovčal, že veja zakaj in še zdej movčija klub temu, de j’ že davni pu-teku termin, k ergu. sm jest duloču za razrešitev rebusa.
Ker se bujim, de b’ mogel ledje čakat na rešitev, rebusa do konca sodenga dne, jem jest puvem, koku sej glasiu letegram, ke sm ga jest preč za rebusom puslou gespudu žepanu.
Glasiu so je: «Gespudu lastniku «Ju-goslavje». Gespud žepan putrjen k tri-najstmu regiment».
Midem, dc sm štoru dovžnost in s tem zavezu jezike tud usom listem. Tori, po-novima usi šo enkrat: Gespud žepan Pesek sa putrjen k trinajstmu regiment, no pa še za žepana.

kov revolver, da naj se to spremeni — pa naj poskusita. Gg. sodniki bodo znali dati odgovor na take nesramnosti. Nobena rcö na svetu veü ni sveta nekaterim strankarskim zagrizencem — niti sodi-Sča, ki so pri nas vedno vživala dober sloves in popolno zaupanje!
Med vrstami.
Lep poklon je nedeljski Peskov revolver napravil gosp. kralj, namestniku Ivanu Hribarju. Primerja ga — Pesku! (Hribar ni bil potrjen od Dunaja, ker je mož poštenjak in narodnjak, revolucijonar in Vseslovan. Zakaj pa ni potrjen Pesek? O tem naj razmišljajo oni gospodje iz NSS, ki vidijo,Peska v družbi z Ogrinom, komunisti, vračajočim se Peganom, z
verižniki in z......— Kakšna je še
bila naša uganka v zadnji številki?)
*
Zaveznika «Jugoslavija» in «Slovenec» prinašata afero Krapeš-Ivančič. Zdaj je «kafezidarska» civilna pravda še politična zadeva! V izpopolnitev poročil javljamo, da so demokrati podkupili tudi zagrebški stol sedmorice in sicer iz fonda 32 milijonov kron. Vsak sodnik je dobil en milijon, samo da se pravda v tretji instanci izteče po volji Krapeševega omizja. — Živela politika NSS in SLS, živeli pristaši, ki vso to verujejo.
*
«Slovenec» si dovoljuje včasih velike nesramnosti. Te dni je celo primerjal «Pondeljek» .—	mariborski
«Straži». Naš odgovor je zelo kratek: «Pondeljka» še nihče ni tožil sodišču, klerikalci so pa morali ustaviti nadaljnje izdajanje proslulega revolverja «Večernega Lista», da mu ni bilo treba priobčevati raznih sodnih obsodb njegove pisave in pri «Straži» jo moral prevzeti odgovorno uredništvo — narodni poslanec, da skriva s svojo polansko imuniteto lumparije tega klerikalnega reptila.
*
«Jugoslaviji» §e lepo zahvaljujemo za reklamo, ki jo je napravila za zadnjo številko «Pondeljka»; reklama je imela popoln uspeh.
❖
«Jugoslavija» v nedeljo poroča: Pri reviziji Jadranske banke se je dognalo, da je dobilo «Jutro» in Delniška tiskarna od banke 32 milijonov kron podpore in posojila.
Upravičeni smo izjaviti da ta denar ni podpora in posojilo, ampak dar. Vrhu tega je bil ta dar napravljen v zlatu in ne v papirju. Jadranska banka si je polovico zneska izposodila pri Peskovem zavodu, ker, kakor znano, «izborno stoji». — Kaj bo šele avgusta!
*
Ali so žrli denar? Sto milijonov prometa ima Jugoslovanski kreditni zavod «pod direktnim državnim nadzorstvom», in 1000 reci: entisoč kron rezervnega zaklada, po lastni objavljeni bilanci.
Budalasti prošlep tedna.
Kor so se radi baroškega in drugih vprašanj pretrgala vsa pogajanja med našo državo in Italijo, dolder Italija ne izvrši določb rpallske pogodbe, javlja sobotni «Slovenec» z debelhni črkami, da se Jugoslavija suvereniteti nad Barošem sploh odreče!
*
«Občni zbor Narodne tiskarne» v Ljubljani se vrši 21. t. m. Večino delnic ima itd. — Enesesarji so hoteli naskočiti tiskarno. Kupovali so delnice in jih zelo drago plačevali. Ponujali so za delnice, ki so vredne 400 K, kar po 10.000 K, pa jih vkljub temu niso mogli dobiti, — ker jih nikdo ni hotel dati na puf Peskovemu zavodu na garancijo njegovih . . . čestitnikov.» («Jugoslavija» 17. junija.)
«Jugoslavija» želi gosp. Hribarju — dne 17. julija — naj ne konča svoje karijere — v duševni disharmoniji. — To željo jo pač treba drugam nasloviti!
*
«Jugoslavija» piše o razponi srca in razuma siamskega kralja.
A: Katera 'jo največja budalost prejšnjega tedna? — B: Da se je «Jugoslavija» povečala; kajti neumnosti, ki jih je prinašala, ji je bilo še premalo.
*
«Jugoslavija» poroča, da je umrl dalmatinski poslanec Pero Čingrija.
*
«Jugoslavija» poroča: Naše öete^.80 napadle sovražne oddelke, ki so se nahajali pred Brusso ... — Odkdaj smo mi v vojni z Grčijo?
*
«Jtfgoslavija» pravi, da sta «Avstrija in Čehoslovaška v inozemstvu». Prosimo cenjene čitatelje, da si prečkajo v «Jugoslaviji» z dne 15. t, m. članek «Avstrija in Čehoslovaška v inozemstvu».
*
«Slovenec» 15. julija. Beograd, 14. julija. (Izv.) Dr. Korošec je danes odpotoval v Karlove vare. Tukajšnji pavlaurn-tarni krogi pripisujejo temu potovanju velik političen pomen.
Razno.
— Strup iz Judeje. Opozarjamo na današnji podlistek pod tem naslovom, ki bo v prihodnji Številki končan. V podlistku so odlomki znamenitega predavanja češkega pesnika Macharja, katerega zbirka pesmi pod zgorenjim naslovom je ravnokar izšla v lepem slovenskem prevodu, iz katerega smo tudi ponatisnili te odlomke.
— ŠuMcgasse Nr. 5. Prejeli smo: Aktivno v naši vojski služeči nadebudni sinko okoliškega nadzornika Fr. V. piše pisma svoji materi in jih tudi naslavlja v blaženi nemščini,, čeprav je dobra mamica iz slovenskih Trušenj na Koroškem doma. Te dni je prišlo zopet tako pismo, a slučajno v policijsko stražnico v «Šu-biegasse Nr. 5» v nemalo zabavo ondot-nih narodnozavednih varnostnih organov. To so preostanki ,starega avstrijskega kopita.
— Iz občinstva smo prejeli naslednje , vrstice: «Kakšne slovenske firme so pri jugoslovanskih sodiščih protokolirane in kakšne inserate prinaša «Jugoslavija». Škandal!» — Tem vrsticam zje bil priložen izrezek iz «Jugoslavije», oglas ptujske tvrdke Adolf Sellinscheg. Mi pa pravimo: ako so narodni socijalisti mogli omogočiti Jzvolitev nemčurja Losin-schegga za ptujskega župana, zakaj ne bi njihovo glasilo priporočalo nemčurskega trgovca Seilinschega? Nedoslednosti se jim res ne more očitati.
— Romarji, ž dežele smo prejeli: Vera pravi, da je «bog povsod», duhovniki pa farbajo ubogo, ljudstvo, da je bog le v gotovih kotih doma, kjer daje avdijence, drugače je pa gluh. Ubogo ljudstvo se da izkoriščati in potuje čez hribe in dolino v take kraje, kjer bog deli avdijence in — polni bisage posvečenih izkoriščevalcev!
— Avstrijski grbi v cerkvah. Iz Radovljice nam poročajo, da imajo v cerkvi v Radovljici in Lescah še vedno lepo slikane avstrijske grbe, ker nikomur ne pride na misel, da bi te madeže odstranil. Ali se ne bi mogla pobrigati za to politična oblast? Grb v cerkvi v Lescah je ■ celo zelo velik in takoj pri vhodu v cerkev!
— Z Bleda nam poročajo, da je bila na predvečer kraljevega rojstnega dne vse razsvetljeno, samo cerkvica je bila ovita v egiptovsko temo. V avstrijskih časih so merodajni cerkveni krogi že poskrbeli, da na predvečer cesarjevega rojstnega dne cerkev ni bila v temi.
— Iz Sv. Petra v Savinski dolini nam poročajo, da je po zaslugi tamošnjih lokalnih merodajnih faktorjev (znani dr. Jančič) ostal naš veliki narodni praznik Vidovdan popolnoma nezapažen, zastava je bila razobešena samo na šoli, trgovine so bile odprte, županu s svetovalci in predsedniku krajnega šolskega sveta pa niti na msel ni prišlo, da bi se udeležili službe božje! Državna himna se v tamošnji cerkvi še nikdar ni pela! Skrajni čas bi že bil, da stopijo oblasti zloglasnemu habsburškemu petolizcu župniku dr. Jančiču energično na prste in ga spomnijo na njegove državljanske dolžnosti. — V Sv. Petru živi tudi neka upokojena učiteljica (pokojnino dobiva od naše države) Tajnik, sedaj'poročena Cvenk, ki izvršuje gostilničarsko obrt. Ta ženska je tako zagrizena nemčurka, da je rekla leta 1919., za časa koroških bojev, da bo takoj razobesila nemško zastavo, ako pridejo nemške tolpe v Sv. Peter, tako ona ljubi in spoštuje Nemce! In taka zagrizena sovražmica našega na-
roda dobiva od naše države pokojnino!
— Jugoslovanski posojilničar in zadrugar. Prejeli smo: Vsled spodbude raznih zadružnikov, osobito zadružnih revizorjev sem se odločil, da izdam svojo, pred 15 leti izišlo in popolnoma razpečano knjigo «Slovenski posojilničar» ▼ drugem oz. tretjem natisu, ker je bilo po njej, edini te vrste v Jugoslaviji, veliko povpraševanje. Pod novim naslovom «Jugoslovanski posojilničar in, zadrugar» bodo obsegala za slovenske posojilnice in druge jugoslovanske zadruge obilo poduka v slovenščini, nekoliko tudi v srbohrvaščini. Govorila bo o novih davkih (invalidnina, pristojbinski namestek in dr.), o no-vbm kolkovanju, o novih obligatoričnih zadrugah in prinesla mnogo novih času-primemih migljajev za zadružno poslovanje. Knjiga bo stala 50 K (broširana), oz. 60 K (vezana). Da mi bo mogoče določiti visokost naklade, vabim cenjene zadruge, da se naroče na knjigo in pošljejo naročnino po priloženi položnici. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj -v p. in predsednik Okrajno posojilnico v Krškem.
Oblastveni koncesijonirani informačni zavod
Drago Beseljak, Lfubijana,
Cankarjevo nabrežje št. 5 dobavlja vse kreditne in privatne Informacije v tu- in inozemstvu. V abonne-meutu ter posamezno, cone zmerne.
iüSüi 2a!o;a klaelijev m planim
v Ljubljani.
Tvrdka J. Dolenc, Ljubljana, Kllfier-Jeva ulica 6, priporoča v nakup najboljS» Inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
FOLNOQUnU/1STI
OBROČI Ztl TOVORNE
dVTOnOEHLE
PiüEYflflTiKd za ko~
LES/J IH dVTOnOBILE
KOLESA
AVTOnOfSILI
Nd-KENEJE
I J. QÖREC
l LJUBLJAMA
Q05F05VET5Rd C 14 |
'	_________________________v- ■	' ■■■
„JADRAN“ d. z.. z. LJUBLJANA
======= DUNAJSKA CESTA 9 =====
. priporoča:
kolonijalno in špecerijsko lb?ago ter žifne pridelke.
TočsKts», irs. eoIidLimat ]pos*ix»ežtoj*„
1
Ljubljanska kreditna banka
Stritarjeva ulica št. 2
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Delniška glavnica
K so.obo.ooo*—
Rezerve okrog K 45,000.000*—.
Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle.
= Prodaja srečke razredne loterije. =
Kupuje in prodaja vse vrsto vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Čekovni račun v Ljubljani st. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413.
adteresfc banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro
in Druge vloge pot) najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pob najugoiSnejšimi pogoji. -W“«
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, tjnbljana, JŠaribor, jMković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zahar, Zagreb, trst, Wien.
poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
Odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.