Ustanovitev posebnega sklada OZN za pomoč nerazvitim državam
V skladu z resoJucijo zadnjega zaseda-nja generalue skupščine so se le dai za-čele nu. sedežu organizaeije Združeiiih narodov zadmje pri-prave za orgaiiiiziranje posebuega sklada OZN za pomoč nera^vi-tim drža^vam. Ceprav lx> obseg delavnosti tega sklada za zdaj omejen na področje >teh,nične pomoči in razvoja«, je to veu-darle prvi korak <lo ureMiičenja zamisli, za katero so se nerazvite države zavze-male že več let. Na vseh zasedanjih eko-nomsko sooialnejca svela va. geueralne skupžčine so te dr/.ave veliko storile, da bi popularizirale idejo posebuega sklada kaJcor tudi, da bi zavrnile arguniente na-sprotnikov njegove ustanovitve. Dolgo-letna priizadevanja nerazvatih držav se t&ko koneno približujejo konkretaiemu uresniženju.
Izvor zamisli o posebnem skladu in razpravljanje v OZN
O vprašanju laednarodiiega finansira-nja razvoja nerazvitib. držav po OZN so razpraTiljali že prva povojna leta. Na če-trtejn zasedanju gene-ralne skupščkie, a aato tiidi na nasledujili zasedanjih, je ju-goslovanska delegacija skupno z, delega-cijamj nekaterih drugih nerazvitiih držuv predložila v tem Miiislu nekatere predlo-ge, ki tedaj niso naleteli na razumevanje. Idejo o usianovitvi posebiie finanone in-stitueije. katere na.loga bi bilo nudenje ponioči nerazviiim dr/.avam zaradi pospe-šenja njihovega gospodarskega razvoja. je dal indijski zastopnik V. T. R. V. Rao, tedaiijj predsednik podkomisije OZN za gospodarski razvoj. Predlog Wga znanpga indijskega ekonomista, k,i je bil pcedlo-žen 1. 19+9. je bil i/.dclan samo' v te-meljnih poiezah. Ceprav ta prvotni pred-lojr ui bil sprejet. so temnljne koncepcije tega prediloga služile kasncje kot izhodi-šč« za nadaljnjo olnlelavo načrla o usia-novi-tvi in delovanju posf4)iiega sklada. Pri vseh razpravljanjiii pa jo predlog o ustanovitvi takcg-a sklada nalete] na otl-por večine razvitili držav. Razpravljanja s<> nalelela na velike ovire zato, ker bi bile morale biti prav ie. države tisle, ki h\ vplačevatle svoj prispevek v sklad.
Posebna spodibuda za nadaljeTanje in poživitev razpravljanj o istem probleniu je bila študija skupine izveifencev OZN z naslovom »Ukrepi za gospodarski raz-voj premailo razvitiih držav.? Skupina iz-vfdencev. ki je prevzela izdelavo te štu-dij«. je bila dol/.na (,po resoluciji 250 ?<>-spodaTsko socialneara sveta OZN) izdelati >poročilo o stanju brezposelnosti in pre-majhne zaposlenosti v nerazvitih dr/.a-vah in o ukrepih na nacionalni ter inter-Tia<ionalni ravni. ki bi bili potrebni. tfa bi se brezposelnos.t i,n premajhna zaposlo-nost znianjšali«. Obse/.no pradivo in <1<>-kmnenfirana analiza sta pripeljala av-torje te študije do sklepa. da so nio/jno-sti 7,a ^branje aknmulaciie v samili no-razvitili državah pičle i« da ie za pospe-šenip niihovp^a razvoja nporibna me<1'na-rorfna pomof. Caprav se ie v te} Studiji razpravljalo  tudi o  vprašanja   razširitve
izvoza zasebuega kapatala, je vsebovala vrsto argumeutov, ki so opozarjali, da je organ.iziraiije posebne finaučne institu-cijf, ki bi v obliki poinoči al.i posojij pod-pirala ure-sničenje iia<Jrtov nerazvitili dr-/av. nujiio.
CJmenjena šiudija je bila kot porožilo predložena na šestem zasedanju general-n-e skupščiine 1.  1951.  Po dolgem  ra/.prav-
ljanju je skupina nerazvitiili držav. med katiM-iiui jt: bila tucfi Jugoslavija, predla-galu rpsolucij«, ki je terjala <k\ ekonom-s.ko socui.lnegii sveta, naj predloži na pri-hodnjem zasedanju generalne skupščine izdtlam predlog za ustauovitev posebnega skilada, kii bi nerazvitim državam mudil finančna sredstva v obLiki breplaone po-moči ali ugodnih dolgoročnih kreditov.' Delo pri izdelavi konkretnega predloga v ekonoinsko sociajnem svetu je bilo pre-c«j konipliiciraiDO, Z nj,ixn je bil zaposlen |X>sebeu odbor 9 članov, ined katcrimi je bil tudi naš zastopuik Leo Mates. Poro-čilo tega o41x*ra je posebno .važen doku-nient, v katerem so podroLjio i^delane koncepcije in mehanizem delova:nja po-sebnega sklada za pomoč nerazTiitim dx-žtivam.
Resolucija XII. zasedanja generalne skupščine OZN
Nasprotovauje nekaterili razvilih. dr-žav. pre<!vsem ZDA, Angiije in Kanade, d« bi ustaiiovHi posebni sklad, je zelo ovaralo pospeškfev d«la i,n realizacijo lega načrta. Te Jržave s« najprej naslopale z argiiineiiiU>in, du je tuka zamjsel jierealna im da je v uasprotju z njihovo koncepci-jo zasebnega finansiranja. Izku.šnje v po-vojnem razdobju pa s<> pokazale, da tuj zasebni kapital, tako po svojein obseg-u kakor posebuo zaradj stneri svojega giba-nja iik more pri.spevati k odpravi zelo ostrili iu globokih nesoraznierij v sveiov-iiem gospiKlarstvu. Kasneje so kot najvaž-nejži ar.gunKMit navajali i>omanjkanje fi-nančnih sredstev zaradj velikih iz<latkov za oboro/Jtev in vczali s tem svoj pri-stop k sklu<l,u na razorožitev. V tem smi-slu je ameriška <k'legacija [jodala na VIII. zasedanju generalne skupščine tudi sve-čano (reklaracijo. Ob vztrajanju neraz-vitih držav, ki so se mu pridružile tudi nfkatere razvite evropske države (Nizo-zc-msku, nato Norveška in druge skandi-navske dižave, kasneje pa tudi Francija) je vprašajTije orsraniziranja posebnega sklada ostalo na dinevnern redu vseh za-sedanj gosp<xlarsko sooiahiega sveta in generulne skupiičine  OZN.
NTa XXIV. zascdanju gi>s|x>darsko soci-alncga sveta sredi 1. 19'37 s<> razpravljali o jK^iočilu posebnega <Kll>ora. ki je na prejsnjem zaseduiiju gciieralne skupščine (1. 19?)) dobil nalog«, da zbere odgovore pownnezn;li vlad »lede organiziranja, slruklure in dc!ovanja sklada, kakor tudi. <la analizmi zbrann miienja. Odbor 16 ilanov. v kaipiem je bila prav tako za-stopana Jugoslavija, je pre<l.lo/i] poročilo ekonomsko socialnemu svetu. Poročilo je bilo nsnierjeiio k iskanju rešilev za po-inoč nerazvitim državam s skronmejšimi sredstvi. kakor sp je v začetku raounaio. Prvotna zamisel je namreč bila. <la naj bi sklad zatel z 200 do 250 niiiiijoni dolar-jev in da bi se usnicril k pocfpiranju fi-nansirania tako iiinenovane gospodarske infrastrukture (prometnih zvez. pnersreii-ke, šol, bolniSnic. namakal'nih dfl ikl.l. Čeprav w> bili m.nenja. da tudi tnka vso-ta hp bo zadostovala za zadovoljiiev naj-bolj nujnih potreb ncrazvit^ih dr/.av. so sc predlagalei porcK-ila v danpvn položajn. zarfl(ii odpora naj]x>]f bf><ja(ib držnv. nsine^rilj k oirieji^tvi obsega delovanja sklaaa P<> tem prodlosu naj bi se sre-d-siva sklada urx>rab]jala za tphnolnške in iroološke raziskavo. za n«tanavljan ]e cen-Irov za p-ospp.?pvanjp delovne storilnosti. za izrvbra/pvanje kadrov v javni unravi ifd. F.kononrikD sor''alni sv<?t je enoditšno sprej*! resolucijo, ki je tcrjala nepo«red-
ijo ustanovitev sklada. Za resolucijo je glaisovalo 15 članov od skupnih 18. Taio velika večina je pom^nila dokončno afir-macijo žamjsli o posebuem skladu, kii je ni.so inogli več zavračati niti najbolj vztraj-ui   nasprotuiki.
Razpravljanja na XII. zasedanju geae-ralne skupščine so us.tvarila niožuosti za m-katere kumpromise, tako da je bila re-soluoija o U'Stanovitvi sklada izglasovaiim soglasuo. Res je biilo delovanje sklada [x> tej resoluciji omejeno na področja aktiv-nosti, ki spadajo pod pojem »tehaične pomoči«. storjen pa je bil prvi korak k realizacfiji zaniiisli, ki ima nedvomuo bolj daljnoseŽDe perspektive. 2e v omenj&ni resoluciji je bilo nagla5eno, da bo vpra-šanje razširitve področja aktivnosti po-siavljeno na dnevni red, brž ko bodo v ta namen na voljo večja sredstva.
Pof k uresnieenju ideje o posebnem skladu je bila dolga in polna ovir. Naj-bolj bogate države, predvsem ZDA. so dromile v operativno učinkovitost sklada in oprariifevale svoje nasprotovanje z Te-likimi izdatki za oborožitev. To pa ni oviralo ZDA, da ne bi samostojno ustano-vile pospben sklad za kredhiraiije za-ostalih <lržav na bilateralni podlagi. Tež-nja. da bi vprašanje pomoči reš.ili na bi-lateralni podlagi, je redno obsegala tudi /cljo p<) g^ospodarskih i.n poLitičnih kon-cpsijah držav. ki projemajo pomoč. Eno-ten glas narodov v generalni skupščini pome.nii odsev leženj. da bi s-e vprašanje finaflsiranja nerazvitih dr/.av poverilo tej mednarodni u«ta,novi in izkliučil vsak go-spodarski   in  poHMčii.i  priti&k.
Sedanje priprave
Sedaj izdelujejo zastopniki 16 držav os-nufek poslo^nika posebnega s.klada za pomoč nerazviiim državam. Nato jra bodo )x>slaJi pkodiomsko socialinemu svotu OZN, kaferega za«e>danje se bo zafplo prihod-nja mesec, zalem pa generalni skupščini, k! se bo spstala septembra Ietos. Po s.e-da.njem nafrtu bi morale razvite države vplačati v sklad vsoto 100 milijonov do-liirirv na leto.
Glodp na obseg potrpb nerazvitih držav je p!<'uiirana vsota vsekakor zelo skrom-na. Važno pa }e dpjsivo, da sta enofrio stalisT-e in vzlrainost nerazv^tili držav že pripeljali do dolofpnega rezultata. Potre-ba po ufinkovitpjših akcijah za odpraTo Tiesorazmprij v svptovnpm gospodarstvu bo postaja'la vsekakor čeilalie bolj očifna. To je hkrati tudi eno izmed nafvažnpjšib. vpra«aT)j za zagotovitev trajnega rm'ni na svetu.                                            S. B.