St. 81. V Mariboru, četrtek 14. julija. Hl. tečaj. 1870. SS XI.flUF.NSin itfARAH S ■■-;-.:.. Uliv 1111113111 IIAII/Uln -h» Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. St. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Isterake zadeve* V Istri, 11. jun. Obesili smo gosle Da vrbov klin in zapevnti moramo žalostinke. Narodna stranka je pri volitvi 10 t. in. propadla. Dobil je poprejšnji naš poslanec g. Ravnik 28 in g. Jan 25 glasov. Nasprotna, lahonska stranka je zmagala. Dobil je italijanisimus Clarici (reeto Rlarić), župan iz Buzeta, 45 in Ivan Grubissa 42 glasov. Rekli bote , Icfl&o.vjtf'-'to mogoče, ko jo bil zadnjikrat gosp. Ravnik enoglasno voljen ? Lahom je bil Ravnik li ud trn v peti , zato so najpoprej Koparski volilni okraj raztrgali, tako da mesto Kopar voli za so 1 poslanca, gradići Bolzet, Milje in Isola 1, in vse srenje koparsko in bolzetske okolice 2 poslanca. Poprej je koparska okolica 8 Miljami imela za se 2 poslanca , in zmaga je morala biti na narodni stranki, kajti županijo : Boršt, Dolina, Rozar in Pavnjan imajo 38 volilcev. Tako raz-trgane so nas Lahoni premaguli, kajti Bolzečano so pod-kupili, Pavnjance, ki so bili poprej z nami, so s zvija-čami spravili na svojo stran, lovili so pred mestnimi vrati volilce ter jib gonili kakor ovco v županijski urad, kjer so se narodni kandidati črnili in sramotili kakor ptujci, Kranjci. Dr. Belli, koparski župan, o kterem borno drugikrat kaj već povedali, je menda pri tej pri-ložnosti ćelo slovenski govoril II Drugo spletke so bilo tajne, a prišle bodo na videlo. Sosebno je pa g. Gru-biša z narai nepošteno ravnal. Ravnik, ko je videl, dn Grubiša kandidira in sebi nabira glasove, mu jo pisal prav prijazno pismo, da kakor duhoven in rojen Slovan naj priđe na dan volitve s svojinu volilci Slovenci na dogovor z narodno stranko, da mu bode on ali Jan iz Ijubezni do »atiranega naroda prav rad odstopil mesto, da se le glasovi združijo in da narodna stranka ne propade zavolj njega. Ali kaj je storil Grubiša ? Bil je volilec, priSel je tedaj v Kopar, ali k nam ga ni bilo blizu; združil se je s labonsko stranko, črnilje narodno poslance in edini on je pripomogel našim najhujim so- vražnikora do zmage. Do tacih „crnih kljunov" mi ne moremo imeti znupanja. Po dokončani volitvi so se sešli vsi narodni volilci. S potrtim srcem in solznim očeaom so kmetje praŠali: kaj nam je zdaj storiti ? Na to se oglasi poštenjak Lavrilia, nadžupan Dolinski, rekoč : Nimaino zdaj svojih poslancev, da bi nas očitno pred svetom branili, braniti so moramo zanaprej sami ; napravimo tedaj tabor v Kubedu, v sredini, kanior bodo prišli vsi Slovenci koparskega okraja in tuđi Hrvatje okoli Bol-zeta. Predlog so je sprejol s nepopisljivim navdušenjem. Župniki Klcinenčič, Fik, Ovsenek, Blažić, Flogar so za-čeli podpisovati rlenarno pripomoć po 40, 30, 20, 10 in već kmetov po 5 gld in nabralo se je v hipu 53 gld. za potrebno pripravo. Bratje Slovenci! vseh Vaših tabo-rov smo so mi Istrani z veseljem udeležili, zato za-upamo, da bote tuđi Vi radi k nam prišli. Gotovi smo, da posebno Vi tržaški Slovenci nus v tako važnom po-četji zapustili ne bote. 7. avguata tedaj da se vidimo zdravi na prvem ister«kem taboru v Kubedu! No udajmo se! — I) opis i. Iz Ljubljane, 12. julija. [Izv. dop.] Razburjena situvacija, ki nastnja vedno med volitvami, se tuđi pri nas noče popolno vmiriti; naj bolj za to pa skrbi na pol vladtii organ konSt. društva „Laib. Tagbl.", ki veduo ŠĆuje med strankami in podpibuje k sovraštvu sicer mirne ljudi. Jemlje si zopet gradiva iz izmišljenih škan-dalov, da le crni in ovaja ljudstvo in deželo, v koji njegovi patroni žive. Iz vsega se pa vidi, da zraanjkuje pojemov, da se mošajo možgani tištim Ijudem, ki so triumfirali pri zadnji Ijublj. volitvi. Še se dobro spo-minjamo, kako je ta list o svojem času bral levite slov učiteljem, ko so bo posluževali svojih političnih pravic a denes kako se grozi nad učitelji šentjukobske sole, da so izostali od volitve in ne prišli glasovat za psevdo- liberalca Suppana in mogočnega birokrata Kalteneg-ger-a t 0 ubogi „Tagblatt", kje je konsekvencija tvojih patronov! Po naših rnialih bi se bili morali imenovani učitelji udeležiti volitve in kot narod njaki neustraseno voliti narodna kandidata. Sicer naj pa tagblatovci po-mislijo, da so se ravno narodnjak! pri volitvah obnašali dosti bolj liberalno, nego nomčursko-birokraška „liberalna" klika. Većina deželnih uradnikov, ki službu-jejo narodnemu dežel. odboru, je od volitvo izostala, mnogo jih je volilo nenarodno; ćelo dcž. uradnik g. Vilhar, ki jo ravno par dni poprej prosil, da bi ga dož. odbor postavil za oskrbnika dež. posiljene delav-nice, jo moško glasoval za nasprotna kandidata. In komu teh volilcev se je od narodno strani prigođilo kaj žalegaV tuđi mi bi jih ne omenjali, ko bi nas no prosil „Tagbl." Ktera stranka jo toraj bolj liberalna? Sicer se pa ovaje tega lista studijo žo ćelo tištim, ki so pri volitvi glasovali za konšt. kandidate; kor zdaj spravlja na očiten oder mirno mesčane, ki so to pot lo zarad nadležnih nemčurskih agitatorjev sli volit njegove patrone, brez da bi vedeii, kaj volijo. Res nobena oseba, nobena rodbina, nobeuo društvo ni več gotovo, da bi je no ovadil ta najnovejši, „polizoihorn1* ljublj.-nemčurske inteligencije. Da bi spodtikal nenravno ve-denje slov. duhovščini, si gre iskat naš polit. „Hans-Jorgel" v polnočnih urah v zaprtih kavarnah gradiva za policijske referate ter hitro mijde kakega vojaškega pokojnega popa, ki je bog vedi kjo križem sveta doma ter ga vrže na vrat naši domaći duhovšćini. Ah kako žlahtno! V zadnjem času je v Ljubljani trikrat gorelo ; dvakrat ko jo ogenj bil le v dimniku, se jo s kimonom naznanilo, enkrat pa, ko je gorela v Trnovom neka pristava, se pa čuvaj na gradu se zmenil ni. Nemški požarni mladeniĆi so uruo hiteli gasit mrzle dimnike, k ognju pri pristavi pa, ki je bilo malo veče, si nišo upali priti. Za tabor v Šmarji na Štirskera so žo zdaj prav močno agitira; posebno društvo „Sokol" bode močno zastopano. — ListelL Slovenski plavičarji med turškimi roparji. (Dalje.) „Harambaša je s svojimi ljudmi pri nas delal dobro kupčijo. Vendar 6e je menda dolgočasil, kajti že v nekterih minutah mi zapovć, naj mu dam svojo uro, da bi videl, koliko jo na času. Odgovoril sem, da ure nimam. On z odgovorom ni bil zadovoljen, marveć mi je s trpkim glasom povednl, da mu je znano, ka se na vsaki splavi gotovo nahaja ura, naj ga torej no dražim ter mu dam, kar si bode izbral. Ta prijateljski nasvet me je nagnil, da sem enemu svojih hlapcov naročil, naj prinose skrito žepno uro. Priuesenu podam haram-baši; on je nanjo pogledal, je glasno rekel, da jo po-lutrotje, potem pa je mojo uro potisnil v svoj žep, bržkone zato da bi mogel še večkrat nanjo pogledati. Zopet nastane mir in tišina. Nnenkrat harambaša plane po konci in začne v jeziku meni nerazumljivom zaukazljivo govoriti svojim Ijudem. Ko je končal, so roparji postavili svoje puške v piramide in stopili za nas, ražen šestih, ki so se pol sežnji od ognja postavili z napetimi puškami proti nam. Se drugih šest nas je še bliže z golimi sabljami obetopilo. To je bilo ma- homa storjeno. Harambaša nam zdaj zapovo, naj vsta-1 nemo in odidemo iz naše lesene kolibe. Jaz sem moral stopiti poleg harabašc, drugi moji ljudje pa nama naspioli. Na harambašiu migljaj so šli roparj v našo kolibo, so pretaknili slamo, na Utori smo ležali in vse kote in so vse odnesli, kar jitn je količkaj prida prišlo pod roke, izvzemši star, čisto raztrgan plaše. Ker smo zarad mraza obuti spali, roparjam pa so so tuđi naša obutula dopadala, morali so se moji hlapci, ki so imeli kaj prida črevljev, sozuti; samo meni je bilo v tom oziru prizanešeno. Med tem ko so ropurji to svojo pošlo opravljali, potrka mi harnmbnša precej osorno s svojim jataganom na ranio in mi majestetično zapove : „Tako gotovo mi moraš stotinu cekinov brojiti; ako ne, tučem tebe i tvoje slugo i bacim v rioku 1" Na vse pripravljen sem mu odgovoril s krepkim glasom : „Tebi jo lahko z nami ravnati, kakor se ti ljubi, a meni je nemogoče dati ti znželjenih sto cekinov, ker jih nimam; do zdnj še nisera nič prida stržil in še lc v mestu Grjidiški dobodem več denarja, kanior moram po pogodbi svoj los dopeljati." Po kratkom premišijevanji mi reče, naj dam, kar imam. Iz ročim mu torej svojo mošnjo, ki sem jo iinel pri sebi v žepu. V njej jo bilo okolo 2 goldinarja srebra in ravno toliko bakrenoga denarja. Harambaša jo mošnjo odvoza!, denar ogledal, potem pa možnjo zopet zavezal, vrgel mi jo pred noge vele mi, da moram več deoarja imeti in da naj mu kovčeg odprem. Kaj sem hotel ? Dal sem toraj ključ do kovčega enemu svojih blapcev — osemuajst let staromu mladeniču, edineirtu ki od onih hlapcev zdaj so živi. A dečko se jo tako tresel, da ni mogel ključa vtakniti. Nevoljen ropar je z mečem proti fantu sunil, kterega bi bil gotovo smrtno ranil, ko bi se ta ne bil hitro na strnn obrnil, tako da ga je doletela le poldrug palec dolga, a no globoka rana. Fant je glasno zavpil, kar je harnmbašo jako ježilo, tako da je še enkrat ponovil svoje povelje, naj molči, sicer da mu takoj odseka glavo. To žuganje se je fanta prijelo, niti glasu ni več dal od sebe. Roparja pa, ki je bil po funtu mnhuil, jo harambaša v Bvojem tu jeca jeziku pokiegal in ga od-pravil s straže, kainor pa je takoj poklical druzega roparja. Potom sem jaz sam pobral ključ in hitro odprl svoj kovčeg; zgorej na vrhu jo ležal samokres, ki je harambaši delal veliko veselja; rekel mi je, da je vedel, da moram imeti tak samokres. Poleg samokresa jo štulu rozolijska stcklenica, ki je bila napolojena z oljem, in zraven njo 3 enake steklenice napolnjene s prav dobro rozolijo. Xa vprašanje, kaj je v teh steklenicah, odgovoril sera mu, da olje ia sem mu hitro dal oljnato steklenico povohati. Ko jo podišal, jo rekel, da mu olja ni troba, in je vse štiri stoklcnico dal hlapcu, ki Iz Kamnika, 8. julija. [Izv. dop.] V Tržiči so je volitev za poslauca v deželni zbor tako vršila, da je zmagal velike mere „liberalec" dr. Gauster, okrajni zdravnik v Kamniku. Naši narodni volilci so sicer vse storili, kar je bilo raogoče atoriti po poštenem potu. Ako pomislimo, da je bila volitev v vtorek, ko je pri nas ravno tržni dan, da so morali nekteri ćelo svoje štacune zapreti, ker nišo nikogar imeli, ki bi jih bil namestoval, ako pomislimo, da so sploh vsi volilci trgovci, obrtniki in rokodelci in ne ravno preobloženi s premoženjem, pa nišo se vstrašili zgube tržnega dne, moramo spoznati, da so narodnjaki veliko storili, da bi bila zmagala narodna reč. Od druge strani so tuđi neroškutarji storili, kar je bilo v njih moči, da bi mo-gočni Tevtoniji kadila zažigali. Armada uradnikov je morala v polnem številu iti in glasovati — nolens vo-lens — za nasprotnega kandidata, in možje, ki so vedno za narodno reč bili vneti, so zdaj — s težkim srcem sicer, to da za ljubi kruhek so boje — za nasprotnika glase oddali; naš župan, kteri ima v „Pressi" svoj evangelij, je vse sile napenjal, ljudi ali na svojo stran dobiti ali pa jih od volitve poplašiti ali odkupiti, pa z vso silo je komai 5 najbolj neznačajnih meščanov do-bil, ki so podpirali nemškutarijo, med temi petimi je tuđi trgovec Janez Ferlinc. Med volitvijo se že ćelo ni pošteno in po postavi ravnalo, največ graje zasluži c. k. volilni komisar g. Jagrič ; ta se je tako neotesano proti narodnim volilcem obnašal, da se že ne inorejo njegove sirovosti zadosti obtožiti. Če je le kter volilec usta odprl, mu je že za-kričal: „s»chweigen SieB, „Sie haben nichts zu reden", „ich lasse Sie hinaus werfena. Ali so to besede c. k. komisarja ? Še sirovi hlapci ne vpijejo nad neumno živino tako, ko je g. Jagrič vpii nad volilci, kteri so se hoteli o kaki reci kaj opraviČiti. Ali je to obnašanje c. k. komisarja proti volilcem, kterim se že tako trdo godi, da morajo ćelo v daljni Tržič hodit svoje pravice iskat? AH je to spodobno obnašanje proti izobraženim meščanom? Nadalje je naš neraškutarski župan 8 svo-jimi častilci že pred ta dan v TrŽič šel, in vsi ti so na vse kriplje agitirali za Gaustra, tako da se jih je res nekaj tržiških strabopetcev nara že zagotovljcnih izneverilo; in je doktor Gauster enm sebe volil, kar menda do scdaj Še ni bilo slišati. Veliko zaslug si je zarad agitiranja pridobil tuđi naš okrajni ranoelnik g. Saurau; ta je delal in se pehal, da mu je pot po obrazu tekel. Tuđi ta je kar si najgrse proti narodnim volilcem psoval. Ako vse to pomislimo, se kar nič ni čuditi, da je nasprotna stranka -/magala in da je naša padla. Padli smo, toda pad li s častjo — ker zmagu bode naša gotovo, kakor hitro deželni zbor to reč v roke dobi. Na volitveni dan zvečer, ko so narodni volilci domu dohajali, si je sopruga našega župana mnogo prizadjala, kako bi jih zasramovala, ali ni ji bilo ino- i goče dru/ega doseči, ko to malo reč, da je otrokom < rožice, cuker in druge enake sladkarije đelila, nekterim ! bolj korajŽnim je tuđi desetice dala, (pa eni so drugi dan to naztvj poslali) da bi bili vpili „vivat Gauster", 1 ali otroci so se pokazali veliko modrejši od nje, spre- * jeli so kar se jitn je dalo, kričali so pa lo „živio Slovenci", živio Slovenija"; da ji to ni bilo po volji, se samo razume. Drugi dan, to je na sv. Petra večer, so se zopet začeli okoli Kecelnove štacune zbirati in vpiti „živio" nadejaje se zopet kakega darila; okoli 9. ure se je pa nekaj rokodelakih pomočnikov zbralo , ki so po mestu gor in dol hode peli „Hej Slovenci." To je bilo pa našim nemškutarjem Že prežeč; in kar nevte-goma so poslali v Ljubljano po žandarje in v soboto 2, t. m. popoldne smo jih že videli ćelo tropo priti; iz kakšnega nameua so prišli, in koga so prišli varovat, je nam uganjka —, eni pravijo, da so prišli nemšku-tarje vnrovat; ko bi bilo to res, bi jih bili oni v svoja stanovanja vzeli ; tako jih je pa naš župan le po najbolj narodnih hišah hotel vkvartirati, pa nobeden jih ni hotel pod svojo streho sprejeti, češ, meni ni treba nobenega varuha. Morali so jih skupaj v pivarnico spraviti. Ko to neki pošteni, za narod vneti mešoani vidijo, gredo kar naravnost k c. k. okrajnemu poglavarju g. Klančič-u ter mu razjasnijo, kako se nobenemu ni treba bati, da gotovo še nobenemu narodnjaku ni prišlo v mi-sel nad komu se maščevati, naj le brez skrbi žandarje nazaj posije, od koder so prišli; da oni za vsaki nemir ali naval ljudstva iz dežele dobri Btoje. Uslišani so bili ti poštenjaki, in 4. t. m. so pa že žandarji nazaj šli v Ljubljano s trdnim prepričanjem, da je pri nas ljudstvo mirnejše od vsacegadruzegaraesta, v veliko sramoto nemškutarjem, našemu narodnenm mestu pa v čast. Prepovedal je zdaj po volitvi naš župan oštirjem, da no smejo čez enajsto uro zvečer točiti; ali ta pre-poved so nara kaj smešna zdi, vsaj nismo poprej v no-beni drugi gostilnici videli tako pozno v noč, ja skoraj dan na dan do ranega jutra točiti, ko ravno v tiati, v ktoro je on s svojirai nemškutarskimi cnalikovalci za-haja! ; torej se je nam popolnoma nepristojna zdela ta prepoved, ker nas nikakor toliko ne zadeva, kakor ravno njega samega. Predno je bil za župana izvoljen, je za trdno ob-ljubil in roko podal narodni i možem, da hoče popolnoma naroden postati, ali se daj je očittio pokazal, koliko velja pri njem dana roka in beaedu. Kamnik, tako narodno mesto, pa Prhavcovega najvećega prijatelja imoti za župana, to se nikakor ne strinja. Skrbeli borno, da pred ko bode mogočo si poiščemo aposob-nejšega, narodni roči pravičnejšega moža na to ćastno mesto. jih je zanesel v čisto izpraznjeno kolibo. Pustil mi je tuđi tobak za noslanje. Ko je bil kovčeg čisto izpraznjen, hotel sem ga zapreti, ali harambaša mi je zapovedal, da naj še po-čakam, ga je sam od vseh strani ogledal opominjaje me, da so tla mnogo predebela in da mora tam biti napravljen kak skriven predelek, kterega naj mu odprem, ker bi sicer on kovčeg siloma razbil, kar bi bilo meni le na škodo češ da bi za kovčeg jaz vendar šo lahko stržil par goldinarjev. Preverjen, da bi harambaša res tuđi tako ravnal, kakor mi je zažugal, in da bi rešil vsaj prazen kovčeg, odprl sem skrivni predelek. Veselje je zabliskalo iz harambašinih oči, ko je zagledal 1400 gold. odkupo lepo zvezanih in mošnjo z blizo 140 gold. konv. denarja; oboje je vzel v roko, se je obrnil k ognji ogledovaje svoj plen. Drugi roparji vide toliko denarja so harambašo obstopili, ćelo straža se je rinila k njemu tirjaje, naj se denar nemudoma raz-deli. Harambaša pa jo imel svoje muhe in rekel, da tik ni čas denarje deliti. Roparji se nišo dali tako meni nič tebi nič odpraviti in so glasnejo in glase je tirjali svoj delež. Zdaj se je harambaša razlutil, visoko za-vihtel svojo sabljo in ko bi no bili vsi roparji hitro zbežali, mislim, da bi bil z nekterimi mahljaji vso posekal. Samo eden je ostal, nara reč tišti, kterega sem zgoraj opisal, da je imel s srebernjuki obšito suknjo in lepi polumesec na turbanu. Pa še ta se je hotel odtegniti, u harambaša ga je pri Bebi pridržal in mu v tujem jeziku nekaj povedal, kar se mi jo sicer glasilo kakor tolažeče pa ravno tako odločno. Harambaša zopef, spravi sabljo in &topi nekoliko korakov gori in doli po splavi. Potem se zopet obrne k meni in so jezno nanio zadere: „Daj simo čemer !" Jas sem mu rekel, da no vem, kaj hoće, da mi je že itak vso pobral in da mi moro samo Ao življenje vzeti. „Dobro, pa daj svoje življenje!" divje zavpije, me zgrabi z levo roko za inojo desnico, porino me od sebe, v kolikor daleč je segala njegova roka, potegne svojo sabljo, zavihti jo visoko nad inojo glavo in zamahne, da bi mi jo razcepil. Ta trenntek zavpijejo moji hlapci: „Jezus Marija !tt vsi kakor iz onega grla in snmega strahu popadajo po tleb. Jaz sem komaj mogel misliti na ta sveta imena, ko mi je sablja tikoma mojega nosa zuirčala: zraven mene stojeći ropar s kratko suknjo je bil harambaši med inuhljajem roko potegnil na stran in mu je z resnobnim glasom rekel : „Zašto sečeš V uzuiali več smo, šta su imeli, odlazimo: zora!" Z oboma rokama jo čvrsto poprijel harambašiuo roko, toliko časa, da jo slodnji sabljo spravil iu odha-jajo mi hrbet obrnil. A še med potom obstane in me vpraša : Znaš ti Luka/.u Ronjeviča ?" Jaz eem mu se-veda rekel, du ga ne poznam, na kar on: „Ja sini, drugi put bolje očes me znati" 1 in odide. (Dalje prih.j V Gorici, 11. julija. [Izv. dop.] Tako živahnega igitovanja in viharnega volilnega boja še ni doživela }orica, kakor je bil včerajšnji. Obe stranki, vladna in fočina ste delali od ranega jutra do časa volitve na rse kriplje ; na vse zadnje sta vendar zmagala Sočina cnndidata: dr. Lavrič in Jožef Faganel, prvi z 72 in Irugi z 66 glasovi i/med 115 volilcev ; Baron Pino je lobil 49, Marušič 42 glasov. Slava, gromovita slava! leuštrašljivim volilcem, kteri so kljubu vsemu nasprot-lemu agitovanju, kljubu zapeljivemu in zvijačnemu od-rračanju od nasprotne strani, trdno stali za Sočina pri-poročenca. 12 duhovnikov volilcev ni sicer glasovalo sa oba naša kandidata, vendar pa tako , da so nam k smagi pripomogli. Hvala lepa jim, posebno pa še onima :lvema, ki sta svojo srčnost in svojo gorečo in odkrito-srčno rodoljubje pokazala s tem, da sta za oba naša kandidata glasovala. Slava t Sicer nas je včernjšivja volitev učila , da nam je Se mnogo delati in truditi se, predno bo vzbujena sploh narodna zavednost, kakorŠne nam treba, in da odvr-nomo sem ter tje še ono bojazljivost in omahljirost, kteradela iz mozak ot movže. — Nekoliko prav takih mož, na kterih stalnost in neustradlj ivost smo se trdno zanašali — so se dali od nasprotnikov zapeljati še v zadnjem trenotku. Pa naj bo za zdaj; da smo le zmagali, prav radi pozabimo vse, kar so je grešilo, saj dobro vemo, da le v spravi in zlogi zadobiino moč ia veljavo. — T o 1 m i n 3 k e občine so volile včeraj v Tolminu gosp. c. kr. okr. glavarja Andreja Winkler-ja in c. kr. svetovalca okrožne sodnije Antona Gorjup-a. Prvi je dobil 72, drugi 63 izmod 74 glasov. Ostali glasovi so se raztresli na dr. Tonkli-ja, dr. Tušar-ja in župana Lapanja. Dr. Tonkli, vidivši, da so se mu njegovi najzaneslji-vejši prijatelji iznevernili, se je še med volitvijo odpo-vedal. Prav možko se je obnašal župan Lapanja, ki e bil pripravljen svoje glasove interpelantu dr. Tonkli-ju odstopiti in ki je tuđi javno grajal, da se v enem in istem volilnam okraji volita dva c. kr. uradnika. Sicer sta oba poslanca znana narodnjaka, in posebno gosp. Gorjup je tuđi Že dejansko pokazal, da zna biti neustrašljiv proti vladi. Na Krasu sta izvoljena: dr. Abram in Crne, razmerje glasov nam še nišo znano. Na italijanski strani sta izvoljena do zdaj Anton Dottori, posestnik, in France Candussi, posestnik in zeinljemerc. Prihodnji četrtek bodo volitve za ital. mesta v Konniuu, za ital. trgovo v Cervinjanu, za Goriško meato v Gorici, za trgovsko zbornico v Gorici in za slovenske obrtnijsko kraje v Tolminu. Tu menda kandiduje do-sedanji poalanec Izidor Pagliaruzzi, Slovenec in neod-vison. Najbrž bo tuđi zmagal, ako ne postavi gosp. Winkler grofa Pace-ta za proti kandidata. Še nekaj naj dostavimo glede Tolminske volitve, da ni bilo namreč cei dan volitve gosp. Winklerja vi-deti in da je bil namesto njega dr. Pretis za c. kr. komisarja pri volitvi. V Gorici pa so se vršile volitve v gosp. Pino-vi dvorani, kakor še nikdar do zdaj inon sam je bil volilni komisar. Še marš i ka i bi se dalo o tem poročati, pa naj bo za zdaj pozabljeno in odpuščeno. Iz Prage 10. julija. [Izv. dop.] Slava deklaraciji 1 Tako jo zagromelo pretekli teden iz tisoč in tisoč ust po ćeli Ceski, da so se stare razvaline decembri-stov stresle, in ko se bodo še enkrat iz tacega vzroka morale stresniti, bojo razpadle, da ne bo niti duha ne sluha po njih. Slava deklaraciji t to je bilo pretekli teden geslo vsacega Ceha, in vsaki narodni volilec, bodisi star ali mlad, zdrav ali bolan, je hitel, da je inogel nekoliko prispeti k slavnej zmagi. In da, zmaga je slavna, tako slavna, da se je mi sami, tem manje torej naši protivniki, nismo nadejali. Po vseh okrajih, po vseh mestih so ali enogla&no, ali pa z ogromno večino izvoljeni deklarauti. In kakovSua je ta večina t Tajno glasovanje, ktero si je zbor ustavovernežev mislil ustvariti v svojo korist, je pripomoglo narodnim kandidatom k res nepričnkovani većini. V dokaz temu naj le omenim volitve v Pragi in tu najprej na Starem mestu. Pri laoskih volitvah so bili tu izvoljeni dekla- raoti z većino 161 glasov in letos z večino 448, torej je dobila narodna reĆ samo tukaj ne ćelo v enem letu blizo 300 glasov. Na Smihovu je bila zmaga lanskega leta jako dvomljiva in letoa je zmagal dekla-rant z 125 glasi. In tako je povsod. Nikjer niti glasu zgubili, ampak povsodi jih veliko pridobili ! In kako je to prišlo? Prednja leta Be je očital narodnjakom terorizem, letoa pri tajnih volitvah je moral terorizem odpasti, torej bi moral vapeh tajnega glasovanja biti na protivni strani, a je pri narodni. Da, ođpadel je terorizem puhle kazinaŠke svojbine, na onej strani je bil iskati, a ne na narodnej. Letos se je pokazalo, kdo je pri nas gospod. — K slavnej tej zmagi pa nišo malo pripomogli židje, kteri, vide da le od českega naroda žive in si mošnje polnijo, so skoraj povsod z narodno stranko glasovali, kar se do zdaj akoraj nikoli ni, ali pa redko prigodilo. — Nemško kazino je čisto poparjeno. Njegovi organi niti ziniti ne morejo, le izid voliUv so prinesli brez vaeh opomb. Kar se pa čuti narodnega, to je navdu&eno, kolikor si je le misliti mogoče. Veselje je bilo na dan volitve videti volilce, kako so z narodnimi trakovi z napisom „deklarant" hiteli na borišče, in kako jih je množica povsod živahno in navdušeno sprejela. Naj-veselejše je bilo na Smihovu, kjer so se volitve že ob pol treh končale. Ko je bil izid volitve znan, so jele iz vseh oken vihrati narodne zastave in okoli 4000 ljudij se je „Hej Slovani" prepevaje podalo v Prago, naznanit to Pražanom. — Pred ataromeško radnico je bilo oeli dopoldne tako natlačeno, da ni bilo raogoče ganiti se. Ko se je okolo petih zvedelo, da že ima deklarant 300 glasov večine, so leteli klobuki v zrak in Slava-klicev ni bilo konec. Z veselim petjem se je podala množica k sv. Venceljnu, kjer se je z odkritimi glavaini in kleče odpelo nekoliko narodnih pesem, in pozno v noči Se so hodili Ijudje domu iz raznih zabav. Pri nas radost, v nasprotuem taboru otožnost. Kako pa bi tuđi ne bila, saj izgube vsaki trenotek nekoliko tpl izpod nog, in kjer se to le dolgo de, tam potem vse stališče zgine in ni kje stati. In to usta-vačka avojbina vidi, Se bolje pa čuti. Poglejmo nekoliko nazaj. Pred 3 tedni je izvoljeu za doktorBkega dekana medicinske fakulte dr. Stanek, Ceh po rodu i u značaji. Pretekli teden je zopet na pravniški fakulti za dekana volen dr. Petruška, zopet narodnjak. Pred dvemi leti Se je bila medicinska fakulta čisto nemškege lica, in pravuiška do letos, in zdaj imate obe českc dekane, in Nemci gotovo ne dobodo nikoli več svojih Kajti ako letos pri volitvi pravniŠkega dekana nisc mogli zmagati, kako bo piič drugo leto ? Prejšriji nemšk dekan je namreč uetanovil dan volitve v sredo, ravn< ? dan pred volitvijo v dež. zbor, da bi se je ne mogl doktorji iz dežele udeležiti. Vendar so pa prišli, č( ravno so morali iz volilne dvorane naravuost na kolo dvor in zopet na svoje mesto. Tako se dela na Českem, in ko bi sam na seb ves puhli odbor ljubljanske „Slovenije** vsaj po česk senci hotel hoditi, in ne edinega in vsemogočnegi gospoda igrati, sebičnost svojo podpihovati, bile bi vo litve na Kranjskom maraikje mogle drugači izpasti. T< je istina, in ne da se odreci, nai se po iistih še toliki trobi ljudem, saj se trobi le nevednirn in tacim, ki rad verjemo; malo jih pa bode, kteri bi ne poznali praveg vzroka, in kdor ga še ne ve, naj gro poprašat Ćehe ti jako dobro vedć naše pomere, veđo, kje je Bde PudelB Kern". će se nekteri domaćini dajo slepiti, j mogoče, a ne drugi narodi, kteri od nas možateg postopnnja pričakujejo, pa ne vidijo nego lenobo. Politični razgled. Notranje zadeve so zdaj malo obravnujeji Konečne volitve v velikem posestvu, goriškem, primoi skem in Istri so se vršile, a ni še od vseh znano, ki pomenijo, ker je brati dosti neznanih imcu. 0 namenih naše cislajtanske vlade pit poluradna „Boha: „Sicer vlada upa t da jej držav zbor ne bode nasprotoval; ali videti je , da vlada i sama ne ve, kaj hoče. Pred vaem ima baje name brzdati liberalce z narodnjaki, narod-' njakepaks klerikalci, če zadnji dve stranki ne bodete igrali pod eno odejo." Res to je prav poštena politika in Potockega čisto vredna! V Pragi se konfiscirajo Fadejeva pisma in pri-pravljajo konečne obravnave proti opozicijonalnim Čas-nikarjem. Volitve na Dalmatinskom so zdaj popolnoma znano. Stranka birokratov , ali kakor jo nekteri du-najskt listi imenujejo : ustavoverna stranka bode imela v deželnem zboru slabo uianjšino. Ves zbor ima vkup 43 glasov. Med temi jih je 25 narodnih, majšioa bode štela 18 glasov. Tiroljski nameBtnik Lasser ni hotel sprejeti kandidature za meato Insbruk in je poleg drugih raz-logov navedel tuđi tega, da ne more vedeti, ali bi mogel vselej glasovati z ustavoverno manjšino , ker se ima kot vladni kotnisar često obnašati po viših zau-kazih , a ne po svojem prepričanji, ali tako kakor bi tirjala disciplina njegove stranke. Lahko bi tako on kot vladni komisar in kot poslanec sam s seboj prišel v kolizije. Tako piše uradna nWien. Ztg." Kaj pravi krajnski baron Konrad k temu? 0 većini hrvaškega zbora piše „Ung. Lloyda : Većinu nima druzega namena, nego pri glaaovanji v vsem zadužiti nianjšino, ki lojalno oponira. Nobeni raz-logi, nobeno dokazozanjo ne pomaga; večini je lo do tega dokazati, da je pač ona — večina. Tako ravnanje pač večini za sedunji tresotek zadostuje, a nikakor na more zadostovati narodu. Fra neosko-pruska lio mati ja postaja vedne bolj zamotana : eno sporočilo pobija drugo, en telegran govori proti drugemu. To je gotovo, da pri vsej te% zadevi no gre za nobene koristi človečanstva ali kte-rega koli oddelka človeškega društva, ampak za dina-stične interese, in pa da narodi brez razločka rado-' vedno, pa mimo gledajo, kako bodo dinasti njih kri ii ■ premoženje tratili v pospeh svojih hišnih namenov > Prerokovanje bi bilo za zdaj še prazno, naj tor ej 1< ■ sestavimo najvažneje vesti, ktere so nam prinesli časnik ■ in telegrami. Telegram iz Pariza takole opisuje si i tuvacijo: Pruski kralj je v sobnto poslancu Beuedetiji i naznanil, da je princu Leopoldu dovolil provzoti španj i sko krono ; pruski kralj je 11. t. m. dogovarjal se s 1 vpljivimi osebami, po teh dogovorih bode odgovori * franeoski vladi; odgovora so v Parizu priČakovali 11 J dan t. m. zvečer ali 12. zjutraj. Iz ničeaar se ne di • sklepati, da bi kralj prijazno in ugodno odgovoril. Mi } nister zunajnih zadev je v franeoskem parlamentu po i vedal, da vlada razumeva nemirnost ljudstva, kaj na 0 tančnejega zvedeti, da pa zdaj on še ne more nićesa 1 povedati. Vendur se v Franciji pridno pripravlja z e vojsko. Prefekti imajo povelje vse pripraviti, da se mo - rejo vojaki na od pustu nu dano znamenje takoj skli cati. Franeoski Časniki so že izrekli, da ne bodo dalj >i nič već poročali o gibanji in prestavljanji arraade, ka :i se godi le v vojnih časih. a „Augs. Allg. Ztg.tt ve poročati: „Dedni prin - bohencolernski se je odpovedal spanjski prestolui kar o didaturi, da bi Spanije nikakor ne motil v njenem sve o bodnem gibanji in je trdno namenjen, da noće iz maji li nega rodovinskega vprašanja napravljati izgovorov i a povodov za veliko vojsko. J, Kot najnovejSo v tej zadevi poročajo di >s najski listi : „Situvacija v Parizu je do najskrajnejefj ie napota. Ce do vtorka do dveh popoldne semkaj i [a dojde odgovor pruBkega kralja, ki bode kandidatui preklical, bodo se dal zaukaz mobiliziranja. Jasno j da bi ao zadeva potem ne dala nikakor več min resiti. Bisrnarkov namestnik Thiele jo po nečem t legramu iz Dreždanj rekel nernškiru zastopnikorn, ( o. borno v osmih dneh imeli vojsko kljubu potnirjajočen r- odgovoru, kterega pripravlja pruski kralj za fiancosl aj vlado. Kar jo v Avstriji živečih pruskih brambo še c e v , dobili bo povelje nemudoma priti domu. Prusi ni na Ćeskem na tihoma kupuje konje — Francija pa ži šei Pruski časuiki tuđi ne pišejo več tako rest n,'virano. ,N. D. Allg." pravi, da se Prusija ni vtikala Tolitev španjskega prestolnega kandidata, da pa tuđi ne more nič storiti proti volitvi, ako Be noće sama po-nižati. Francoska vlada nalašč išče prepirov; ako jih hoće imeti, bode jih tuđi našla. Italijanski vladi je baje Francija obljubila, da hoče svoje vojake domu poklicati iz Kima, ako bi Italija v spanjsko-pruskih zmešnjavah hotela podpirati Napoleonove poželjivosti. Ministerijalni časniki španjski pravijo, đa Španjska vlada s kandidaturo hohencolernako ni name-ravala Francijo spravljati v zadrego, ampak le resiti svoje monarhično vprašanje. Ko bi se Francija s Pru-8ijo zapletla v vojsko, se Španija vojske ne bode ude-leževala, dokler se bode spoštovala španjska samostojnost in avtonomija. Angleški rainister zunajnih zadev je v parlamentu obljubil , da se bode posluževal vsega svojega prijateljskega vpljiva, ka odpravi pretečo vojsko. Na Dunnj se piše iz E i ma, da se začenja kon-ciljska opozicija popolnoma rušiti. Razne stvari. * („Slovenskoga Pravnika) ravno izdana 4. številka prinaša sledeči bogati obseg: nO razlastvi (Konec.) — Slovenske predavanja za pravoslovce. — i — Kjer faktura reče, se ima kupnina plaćati. — Obrt-s niki, kterih obrtnija ne presega rokodelstva, nišo dolžni firme napovedati. — Javna posilnoBt po steanenji osobne i avobode. — PovraĆilo štroškov neočitnim bolnišnicam i za ogrsko-hrvaške revne preakrbljence. — Občinske j zadeve: proračun in denarnični dnevnik. — Crtice. • (Posebni pozornosti se priporočuje nNova zbirka postav.") * (Brezpravno Blovanstvo.) Iz Zadra . se telegrafira „Zukunfti" 10. t. na.: Včeraj je italijansk i capin nupal slovanskega publicista in narodnoga po-. slanca Danielota in ga je ranil na glavi; rana ni ravno ) nevarna ; valed tega je meato, zlasti slovansko prebival-i vsto hudo razkačeno. * (Dr. K1 a i č,) mnogopreganjani vodja narodne i stranke v Dalmaciji, je v dveh krajih izvoljen za po-■ slanca. Narod mu je torej v nekoliko povrnil, kar je ! bila nad njem zagrešila birokracija in lahonstvo. 1 * (I z mariborske gimnazije) slišimo, da . hoče sedanji gimnazijski vodja na podlagi neke samo za i Češko veljavne poBtave slovenščini še nekoliko teh malih - pravic vzeti, kar jih je alovenščina do zdaj vživala. če - pomislimo, da se je lanBko leto ćelo po „vorfas- - sungstagih" sklepalo, naj se na celjski in ma-r riborski gimnaziji napravijo slovenske paralelke, potem a sovražnega postopanja gosp. direktorja Gutscherja ne - moremo umeti, to tem manj , ker se nam je Gutscher - opisoval do zdaj kot precej pravičen mož. Ali od zgo-e raj ta<< veter piše, ali g. Gutscherja više vleče, o tem r se bodo imeli naši deželni poslanci vsakako prepričati v deželnem zboru graškem. c * (Grof Beust) se je zidom, ki so ga v bro- L- dijski kupčijski komori volili za poslanca v deželni zbor i- gališki, po telegrafični poti zahvalil in sicer si je dal t- telegram napraviti v poljskom jeziku. No, pritaki ma-n lenkosti kakor je zahvalen telegram, že še gre, a kaj bode v gališkem zboru počel mož, ki ne razume no-i- bene poljake besede. Z nemščino se še po vseh avstrij-;a ftkih pnrlamcntih ne moro zhajati! ie * (Č cs ki ho spic.) Kakor se iz Rima piše v •o „Augsb. Zeitg." so namerava tara kaj ustanoviti cerkev e, s hospicera za čehe. Zlnsti se kardinal Schwarzenberg to zanimiva za to stvar. 0 kardinalu Schwarzenbergu se je te dni v Prago telegrafiralo, da je mahoma v Rimu e- umri. Praški organ nadbiskupove kanelijo je na pola sebno vprašanje v tej zadevi izrekel, da na tej vesti iu ni bilo nobene resnićne besede. co * (L j ubija uski magistrat) je doaedanjega kateheta in vodja št. jakobske sole, g. Rozmana nje-v- gove službo odvezal, a ni povedal nobenega razloga, ja Gotovo g. Rozman pri volitvah ni tako glasoral, kakor bo. jo tirjal magistrat. Tako delajo avtonomni nemškutar-tr-lski /astopi z našimi ljudmi, kako pa dolajo naši za-v istopi z svojini i nemškutarskimi uradniki? * (Na mariborski učiteljski priprav-^nici) je razpisano nekoliko učiteljskih služeb. V urad- nem oglasu beremo, da dobijo prednost oni prosilci, ki bi znali tuđi slovenski jezik. Po tej stilizaciji jesoditi, da dobodo otnenjenc službe tuđi taki učitelji, ki slovenskoga nič ne znajo, in kakor mi poznamo urndno prakso, imeli bodo ćelo Nemci prednost. In vendar je mariborska pripravnica edino odgojišče za učitelje vse slovenske dolenje - štirske dežele. Slovenščina so zdaj na tem učilišči toliko zanemarja, da se niti metodika ne podučuje v slovenskem jeziku. Pa naj še kdo trdi, da se Slovencem ne godi krivica na najboljšem, na naši mladini in njenih prihodnjih odgojiteljib. * (Znamenje krvave vojske.) Originalen dopis , ki ga je dobila stara „Presse" iz Pariza, na-znanja, da se na tih em dva armadina oddelka za vojsko pripravljate. Najboljši generali bodo zapovedovali. Pa to je še vse nič. V dopisu še vse huje beremo, nara-reč: „Ce Barski princ bode pridan generala em u štabu." Če ta vest ne bode pruskega Moltketa ganila — do smeha, potom se je inož odvadil smejati. * (Iz krške okolice) beremo v „L. Ztg.u, da je v krski okolici huda nevihta s točo vred pokončala vso polje in tuđi vinograde. „Tagbl." pa poroča iz dolenje Kranjske, da se je nadejati bogate letine in da polje in vinogradi prav lepo kažejo. *(Rojanska čitalnica) napravi v nedeljo 17. t. m. obletnico ; v ta namen bode beseda z dekla-macijami in igro: „Mlinar in njegovo hči" in tombola v lopi prostorni vili, ki se je v najeni vzela , da čitalnica lažje svojo delalnost razvija. Ustopnino zarad stroškov plačajo neudje brez razločka spola: 30 soldov, udjo (samo raoški) 20 soldov; oddelek vojnške godbe Erne stovga polka bo igral. Nadejamo se, da bojo nas primorce ljubljanski Sokoli s svojim obiskanjam počastili, kakor so v Cirkinškim taboru obljubili. Uljudno vabi vse ude in rodoljube Odbor. ♦ (GrofBeust)v franeosko-pruskih bomatijah no bode mogel tako po svoji glavi ravnati, kakor bi si morebiti sam želol. Cesar si daje vedno poročati o najnovejših vestih in je po dopisu graškega lista narav-nost izrekel željo, da naj se na Dunaji v tej zadevi no stori noben odločiven korak brez vedenja in dovoljenja ogerskega ministerskega predsednika Andrašija. Ta ZAukaz je sicer zdaj jako praktičen , a tuđi dokazuje, kako ju Avstrija sploh in Cislajtanija odvisna od oger-sko politike. K sreći je ucki grof Andraši za to, da Avstrija ostane popolnoma neutralna, da, on je colo proti oboroženi neutralnosti. ♦ (Viši državni pravdnik Jaroš) v Pragi je imenovan za predsednika praške deželne sodnije. Sedanjo ministerstvo ve preganjalce českega novinarstva dostojno odlikovati. * (Napadanje Židov) se zdaj ne naznanja samo iz Poljske, arapak tuđi iz Bukovino: Dimajaki časniki so zdaj polni nevolje zarad tega ; kađer se kr* šćanoru in narodnjakom kje zgodi enaka krivica, takrat se ti listi veselo smeje in vaelej vedo, da so bili krivce sami naparieni krivi. * (Mariborska ć i t a 1 n i c a) ima prihođnji potek svoj poluletni obćni zbor, v kterem se bode po-lagal račun letošujega leta in volil nov tajnik. * (O g e n j v Carigradu.) 11. t. in. je v Carigradu pogorelo zopet 1500 hiš, večidelj ubožnejših prebivalcev, Ogenj je trajal devet ur. * („N nrođnim Slovencem v podu k") — to je naslov jako popularno pisane slovenske brošurice 16 pol obsegajoće, ktera se ravnokar dotiskuje v dru-štvevi tiskarnici v Građci in ktero je založil g. gimn. profesor Janko Pajk v Mariboru. Kolikor smo mogli videti v naglici, je namenjena brošura zlasti narodnim manjšinam na Štirskem, kterim se puđajajo praktični poduki in vodila, kako so jim je v prihodnje vesti, da si zavarujejo in zboljšajo svojo eksistenco. „Delajmo in pomagajmo si sami" 1 to je najnovejše brošure glavno načelo. Dunajska borsa 14. julija. Enotni drž. đolg v bankovcih . . . 55 fl. 25 kr. Srebro...........120 „ — „ Napol........... 9 „ 88 n ffr*r Jaz Viljelmina Rix °*gm ) tukaj javno izreknm, da vso dopote razpustila ; sem kot vdova ranjk. dra. žfegECOISgBlO^SS^S^ zarad ponarejavanja. Moja \ A. Rixn že os em let e-(ft i»r«v» (f) prava* pasta Pompadour, dinain sanv a izdeloval- ^ Ir"'" ffltut^ l*aro**Iin pasta ime- I ka prave in nepokvarjene ««?— tfjmozoljev na obrazi, sa- : nepopaćena dobiva le&Ko bi ne imela zaže-(jjjevcGv, peg. Sinj in ogor- i v mojem stanovanji nauljenoga vspehn, bodo sev cov. Garancija je tako go- j Dunaji, Leopoldstadt, IJ denar brez ovir nazajl) tova, daše denar r«;tmir grosse Mohrengasse 14, ljfi poslal. WP°HJe, k° hi vspehi izo- StiegeThur G2; svarim,}* Ostali. Piskere to izvrstue naj se nikjor drugje ne *AB> ■■--■* J-^-^i* J-L' ■A-»^sk* pasto s podukom li. 50 kr. kupuje, ker zdaj nimatn Posiljn s«> po puvzemi a. v< (S) ; ni depota ni filiale in setn (Nacliualmu). i Zahvalna pisina se ne razgla&ajo. I | Čast i t ini prebi valeeni I mariborskim in drugih mest, posebno pa kupčeval-| cem iu obrtnikom s tem uljudno pod garancijo jin diskrecijo priporočatno, da jim borno oskr-I (14) bovali njih dotične _ I |4F~ inserate ~W& i v vnv donini-c in (uje jasnike. | Matelo S Pošteno in po ceni postrečil | Haasenslcin & Vogier i na Dunaji, Neuer Markt 11. lllarnburg, Neuer Wnll 50. L eip zig , Markt 17, Ko-J nigahaus. Frankfurt n.M., Grossu Galuflstrasso 1. Berlin, Leipzigerstrasae 4G. B realan, Ring 51. Basel, ISteinenbcrg '29. Zurich, Marktgasse 11. St. Gallen, Obere Grabenstraase 12. (ienf, Place au Molard 2. Stutt-Igart, Kronprinzenstrasa 1 B. Kulu n.R., Lobstrasse 32. Podpisani je dobil dovoljenje od slav. c. k. šol-skega svetovalstva v Gorici, z odpisom pod št. 359 io e dopuščenjem vis. c. k. središčoega moroarskega ravnateljstva, da srne v Gorici odpreti io imeti oseboo moroarsko solo. Vabim tedaj gosp. stariše, kteri imajo kakega sina, da želi učiti se mornarstva, naj se zastran te reci pri meni oglasijo. V Oorici, meseca junija 1870. (3) Aleksander Bradici*, mornarski kapitan na Plaćati U. 50. | Igr^ače in društvene igre. | ! Skrbljeno je za vsako dete, mlado in staro, bogato in revno. V Beči ni druge kupčije, kjer bi bil tako ražen izbor in bi ae tako ceno prodajalo. I \ Razne zanimive znanostne igre za šolarje, in ogromna izbirka novih zanimivih družabnih iger za otroke vseh starosti i. t. d. ! Mekollkotehlfrcr: ~ ! r Krasno oblečene punčike, po kr : 80, 50, 80, i gl.: 1, 2, 3, 4. ' Neoblečeue punčike, po kr.: 10, 20, 30, 40, ? 50, 80, gl. : 1, 2. | Mehanične tekajoče punćike z glasom in gib- ■ ljivo glavo, rokami in nogami, pokr.: 70, ! 90, gl.: 1.20. : Loterije ia tombole po 20, 30, 50, 80 kr. [ Kladivo in zvon, kr.: 10, '20, 30. i Domino, po 20, 30, 50, 80 kr. ■ Šah, fino, s figurami, gl.: 1.30, 1.50, 2. ! Keglji, po 10, 20, 40, 60, 80 kr. j Nagujive igre, po 20, 30, 40, G0, 80, kr., 1 gl. s Gradljeue omarice, po 20, 40, 60, 80 kr., 1, ! 1.50, 3 gl. « Kubua-igre, po 30, G0, 70, 90 kr., 1.20, 2 gl. I Risareki aparati, kr.: 30, G0, 90. : KaRete za delo, kr.: 60, 80, gl.: 1, 1.50, 2 ritino, po 1.50, 2, S, 4. : P^** Pozavne, trompete, bobni, vijoline, gi- > lare, melodiji, dude, harmonike, cimbale in \ drugi instrumenti jako ceno. Igrače za nespametne otroke iz lesa in kav-; čuka, po 15, 20, 30, 50 kr. | Razne živali namehu, po 5, 10, 20 kr.— 1 gl. \ Zivali čiBto naravno delane, 50 kr., 1—2 gl. Druge igre, lOOOčerne izlnrke, 10 kr. ■— 4 gl. Družabne igre po 31», 50 kr., 2 gl. Najnovejše knjige s slikami, za deklice, z ali bre/. teksta, po 10, 15, 25, 45, 05, 80 kr., 1 gl. Brez poduka se otroci uč6 brati po novih o- maricah za branje 8 Blikami, 1 o. 1 gl. — Igraje se otroci uče raznih del na rokah po novih delavskih šolah, ena taka 80 kr., gl.: 1.20, 2. 3. Globusi po 50, 80 kr , 1, 1.50, 2 gl. Laterna magika, imenovana čarobna avctil- nica, prijetna zabava z:i mlado in staro, s 2 podobami, pokr.: 05, 85, gl.: 1.50, 2, 3, 4, 5. 1 majhen eteklen instrument, imenovan cu- dežni ptić, 8 kterim se more posnemati petje vsacega ptica, ta jako zanimiva stvar velja le 25 kr. Kovčeg angležka orodja, napolnjen z vsako- jakim hišnitn orodjem, pogl.: 1, 1.50, 2. 2.50, 3, 4, za otroke po kr.: 25, 35, G0, 80, gl. 1. Izvrstne Frtibelnove igro za samodelovnnje, nnjveča izbirka za deklice in dečke vsukc starosti, 1 igra po 80 kr., 1.50, 2, 2,50, 3, 3.50 fjld. TiHkarnice, popolne, z abecedami in potreb- Hćinami, za odrasčene otroke 80 kr., gl. -. 1.20, 1.80, 2.50, 3, 4—5. Čedna knjižica za zaznamovftnje in pletenje s 30 novimi obrazei, po 5 kr. Kazne igrače v škatljice zadelano v stoterni izbirki, za deklice in dečke, po kr : 10, 20, 40, GO, gl.: 1—2. Jftf Zanimnjo in kratkoeasijo novi salonski umetiii ognji, brez slabega duha, raznovrstni, po kr.: 3, 5, 8, 10, 15. Ognjisčfl, kuhinje, hlevi, prodajalnice, sobe, saloni, vbo z ali brez oprave. Otročja gledisča po 35, G0 kr., 1.20 gl.; hra- nUniee ]>o 10, 20, 30 kr. ; metamorfozne igre po 20, 40, G0, 80 kr.; roulette-igre po kr. : 35, 50, 80, 1 gl.; tekoče misi po 50 kr, ; tekoče železnice po 2, 2.80 gi.; otročje ure, line z biloin po 35 kr., dru- gačne po 10, 15, 20, 30, 40. Pistoleti, karabinke, puške b pokom, po kr. : 20, 4(1, 80, gl.: 1, 1.30, 1.50. Kositarjeve sablje po 20, 30, 40, jeklene po »0 kr., 1.30 gl. Raznovrstue magnetične igrače, ki v vodi plavajo za magnetom, 1 škatljica po kr.: 10, 20, 30, 50, 80, gl. 1. Porcelanast servis za kavo, čaj, jedila po ve- Hkosti, kr.: 00, 80, gl. : l.&o, 2, 2.50. Jako zanimive in kratkočasne za vsako starost so čisto novo seBtavljene čarobne kasete. To so čedne kasete vse z natančnim podukom, tako da veakdo lahko copra a Ia prof. Bosco, 1 kaseta po pripravan po gl. : 1.40, 1.80, 2.30, 2.8Ot 3.50. Zemlja in njeni prebivalci, za umne otroke jako priporočljivo; to je etui 8 globom pravilno Učlanim in vbi svetovni prebivalci v svojih narodnih nošnjah, pod vsakitn »jezično ime, velja samo 35 kr. Živali s kožo preoblečene, prav trajljive, po kr.: 35, f>0, 80, gl.: 1, 1.80, 1.50, 2. Razne živali z naravnim glasom po kr. • 50 80, gl.: 1, 1.80, l.r.0, 2, 2.50. Koaitarjevc nrav trajljivo dolane kočije, ca-briolets, riacres, comfortable ia drugi veči in manji vozovi, vbi s konji, po kr.: 80, 50, gl.: 1, 1.50. Dunajska konjska železnica, železnice in barke po kr.: 50, 80, gl.: 1, 1.51». Fotograf, zabavljiva igra, s ktero je res mo-goče fotografije delati, s podukom, po 20, 40 kr. Amerikanska vojaška igra, ali 8 konje združeni v enega. To je amerikanska svobodna zastava, ki j e ob cnein tromjieta in po-koioča Distolia. Prav čedno no 80 \cr. Ifc^* Mnogo drugih iger, ki jih ni moč imenovati, dobivajo se po tej ceni edino v podpisani zalog). Zapisniki cenc, ki so vsi jako zauimivi, raz- i pošiljajo se gratis. (12) \ Krasobazar, A, l^rieilmumi na Dunaji Praterstrasse Nr. 26. \ Isdfttelj in vrednik Anton Tomilć. Lfcbtniki: Dr. Jož« Voćnjak In drugi. Tiskar Eduard Jknili.