KERAMIČNI POSODI IZ ČASA PRESELJEVANJA NARODOV V KRANJU ANDREJ VALIČ Gorenjski muzej, Kranj P ri obn av ljan ju M estne hiše v K ranju leta 1965 je bila v pritlični veži, v n edotaknjeni zem eljski p lasti pri zaščitnih izkopavanjih m ed dvem a zgodovinsko različnim a arh itek tu ram a,1 ob ju žn i steni kasnejše renesančne stavbe, pred stopniščem v gornje nadstropje, odkrita delno o hranjena odpadna jam a, globine in širine ca. 1,30 m. B ila je zatrpana s črnim hum usom in drobirjem , v k aterem so bile razm etane živalske kosti, zelo m ajh en in kasneje razpadel del platnice koščenega glavnika z vrezanim krožcem te r dela dveh podobnih keram ičnih posod. Pozornost sta zbujali om enjeni keram ični skledi, izdelani na lončarskem vretenu, bikonične oblike, z rahlo zavihanim ustjem navzven in ena z ohranjenim ravnim dnom . N a zunanji stra n i sta črni, na n o tran ji pa sive barve. Na prelom u se opazi, da je glina lepo čiščena in dobro pečena. N a zunanji površini, n a p rv i polovici nad prelom om je vglajen m režast m otiv višine 2,0 cm, poševnih potez in om ejen proti v ra tu z grobo, vodoravno izde­ lano poglobljeno črto. (Posoda A: prem er u stja 19,3 cm, p rem er največ­ jega oboda 21,1 cm, p rem er d n a 12,0 cm in posoda B: p rem er u stja 16,0 cm, p rem er največjega oboda 19,2 cm, dno neohranjeno. R azlika med posodam a je v naklonu sten in zavihanosti ustij).1 2 N ašteti značilni elem enti posod so podobni in p rim erjaln i nekate­ rim posodam , ki jih opisuje J. W erner te r jim pripisuje izvor in njihovo izdelavo na področju M oravske in N ižjeavstrijske.3 T ip te posode tvori po njegovem m nenju svojevrstno skupino posod, ki se pojavi v času p re­ seljev an ja narodov, čeprav je teh n ik a izdelave in način okraševanja starejšeg a izvora.4 Najbolj podobna posodam iz K ra n ja tako po obliki kot po okrasu je tista, ki je bila n ajdena v B au m g artn u na N ižjeavstrij- skem ,5 po obliki pa tu d i ona iz N ikiča,6 ki je bila o d k rita v grobu 7 te r 1 C. Avguštin, Mestna hiša v Kranju. Varstvo spomenikov 9, 1962—64 (1965) 61—66. 2 A. Valič, Poročilo o izkopavanju in najdbah v veži Mestne hiše v Kra­ nju. Varstvo spomenikov 11, 1966 (1967) 13—17. 3 J. Werner, Die Langobarden in Pannonien. Abhandl. d. Bayer. Akad. NF 55 A (1962) 58—60 (odslej : J. Werner, Die Langobarden). 4 B. Svoboda, Cechy v dobe stehovani narodu. Mon. arch. 13 (1965) 104. 5 J. Werner, Die Langobarden, Taf. 22: 1 in 53: 3. 6 Ibidem, Taf. 52: 3. Sl. 1. Prerez slojev ob južni steni pritlične veže v Mestni hiši v Kranju (sedaj Gorenjski muzej); 1. tlak iz betona, 2. izravnalni sloj — nasutje, 3. sloj rjave­ ga humusa s prodom in staroslovanskimi skeletnimi grobovi, 4. staroslovanski skelet moškega (št. 4) v globini 0,90 m s pridatkom bronastega obsenčnega obročka z S zanko in kvačico ob levi senčnici,. 5. prod — • sterilni sloj, A — odpadna jama in mesto najdbe (X) opisanih delov keramičnih posod Abb. 1. Profilschnitt der Schichten entlang der Südwand im Flur des ehern. Rathauses in Kranj (jetzt Gorenjski muzej): 1. Betonpflaster, 2. Ausgleichs­ schicht — aufgeschüttet, 3. Braune geröllhaltige Erdschichte mit altslawischen Skelettgräbem, 4. Altslawisches männliches Skelett (Nr. 4) in der Tiefe von 90 cm mit Beigabe eines bronzenen Schläfenringes mit S-Schlinge und Hacken an der linken Schläfe, 5. Schotter — sterile Schicht, A — Abfallgrube und (X) Fundstelle der beschriebenen Bruchstücke der Tongefässe po okrasu posoda iz Ivanovič.7 Pojav te keram ike v skeletnih grobovih Po­ donavja je p rip isan po drugem sprem nem gradivu langobardski etnični skupini.8 T ak okras, le na drugačni posodi je bil p rav tako prisoten v Ju ti n a M adžarskem (okraj Vezsprem) v ženskem skeletnem grobu, ki je vseboval značilno langobardsko gradivo: fibulo, glavnik in iglo.9 Podobne značilnosti na keram iki, ko t so n a k ran jsk ih posodah, za­ sledim o tud i na ozemlju, ki so ga naselili Gepidi leta 464 do 586: tj. v P o tisju do levega brega Donave. O d k rita je bila p rav tako v njihovih skeletnih grobovih. V tem geografskem prostoru je oblikovno najbolj enaka našim a opisanim a posodam a slučajno najd en a n a skeletnem gro­ bišču v Szentes-B erekhat, ki ga p rip isu jejo po ostalem najdenem ku l­ tu rn em g rad iv u Gepidom.1 0 1 1 Isti okras je bil o d k rit tud i na fragm entu keram ike v M ikulčicah in enak tem u n a M adžarskem v H adm ezövasar- hely, k jer pa je izdelana posoda prostoročno.1 1 Časovni okvir najdb tega tip a k eram ične posode je om ejen v lango­ bardskih sk eletnih grobovih na N ižjeavstrijskem in M oravskem z n ji­ hovo zgodovinsko prisotnostjo v zgodnjem 6. stoletju.1 2 V J u ti na Mad­ žarskem okoli 6. stoletja in v M ikulčicah v drugi polovici 6. stoletja.1 3 7 Ibidem, Taf. 52: 2. 8 B. Svoboda, Cechy v dobe stehovani narodu. Mon. arch. 13 (1965) 104 in 339. 9 Z. Klanicà, Zur Frage der Anfänge des Burgwalles »Valy« bei Mikulčice. Arch, rozhledy 20, 1968, 634. 1 0 D. Csallâny, Archaeologische Denkmäler der Gepiden in Mitteldonau­ becken (454—568 u. Z.). Arch. Hung. NS 38 (1961) T. 102: 2. 1 1 Z. Klanica, Arch, rozhledy 20, 1968, 633. 1 2 J. Werner, Die Langobarden, 60. 1 3 Z. Klanica, Arch, rozhledy 20, 1968, 634. 19 A r h e o lo š k i v e s tn i k 289 Sl. 2. Kranj, Mestna hiša. Glinasta skleda Abb. 2. Kranj, Rathaus. Tonschüssel Na gepidskem ozem lju pa je določena zgornja m eja z letnico 568, ko je razpadla njihova država.1 4 Znani historični v iri om enjajo, d a so bili L angobardi prisotni v K ra­ nju od leta 546 pa do njihovega večjega odhoda v severno Italijo leta 568, vendar so še obdržali do okoli le ta 610 m esto K ranj kot zunanjo obram bno točko furlanskega vojvodstva.1 5 Če prim erjam o časovni pojav enako oblikovno tipične ali podobne keram ike te r okrasa z vseh om enjenih k rajev in okolij, lahko ugotovi­ mo, da se pojavi v kratkem časovnem razm iku. Sam o to dejstvo pa nas ne m ore v celoti prepričati, k er se ne upoštevajo k rajev n e razdalje in dolžine potov. T udi današnje časovno opredeljevanje se ne ujem a s toč­ nim i historičnim i letnicam i, ki le delno om ejujejo pojav m igracijskih skupin na določenem prostoru. K ratk o časovno zaporedje, ki je nakaza­ no, je m orda razum ljivo, če izkopani posodi iz K ra n ja pripišem o eni izm ed dom nevnih številnih langobardskih m igracijskih skupin, ki so po­ stopom a p rih ajale v k ratk ih presledkih iz nižjeavstrijskega ali m orav­ skega prostora v Panonijo ali m orda predm et šele tam prevzele ter ga ponesle s seboj v K ranj, k je r je b il dokončno odložen v drugi polovici 6. stoletja. Če ga pripišem o gepidski k u ltu rn i ostalini tedaj m oram o m i­ sliti tu d i n a njihovo m orebitno p riso tn o st v našem k ra ju ali pa vsaj kot njihov im p o rt s posredovanjem langobardske etnične skupine. O dkriti posodi sta toliko pom em bni, ker k ažeta sled langobardske poti in n ji­ hovo postopno naselitev važne sk ra jn e točke na našem ozemlju. Več enakih tak šn ih vm esnih najdb pa b i točneje in določneje pokazalo sm er in p o t selitve določene skupine iz obsežne P anonije p rek prehodov v ju ­ govzhodnih A lpah v Furlansko nižino. V K ran ju je bilo doslej tud i sporno m esto naselbine iz dobe p re­ seljevanja narodov. Izkopana sonda leta 1953 n a P un g ertu , nad samim grobiščem »na Lajhu« ob današnji Savski cesti je dala negativen rezul­ ta t.1 6 Tudi staroslovansko grobišče s precejšnjo izkopano površino okoli farn e cerkve in prekopan m estni trž n i prostor leta 1964/65 n i nudil n i­ kakršnih n ajd b iz tega obdobja.1 7 N ajdba keram ike te v rste v veži M est­ ne hiše je p rv i zanesljivejši znak, da m oram o p redvidevati naselbinski prostor v obrobnem okolju srednjeveškega tržnega prostora. V bodoče večjih naselbinskih najdb niti ne m orem o več pričakovati, k er je ves dom neven naselbinski areal uničen s kasnejšo srednjeveško arhitekturo in m anjšim i v rtovi ali pa je p re k rit z asfaltno prevleko. M anjše možne naključne n ajd b e pa so izvzete. 1 4 B. Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda 1 (1964) 218. M. Kos, Zgodovina Slovencev (1955) 25. 1 5 J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja (1939) 8, 11. B. Grafenauer, Usto­ ličenje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev. Dela SAZU 7 (1952) 389—436. A. Valič, Arh. vestnik 19, 1968, 492. 1 6 J. Kastelic, 900 let Kranja. Spominski zbornik (1960) 39. 1 7 Leta 1964/65 je bila obsežna gradbena rekonstrukcija Titovega trga, Prešernove ulice, Maistrovega trga in Poštne ulice; to je središče dela starega srednjeveškega mesta. Pri teh delih smo pregledovali zemeljske prekope do labornate osnove, vendar nismo zasledili nikakršnih arheoloških najdb. 19* 291 ZUSAMMENFASSUNG Zwei keramische Gefässe aus der Zeit der Völkerwanderung in Kranj Im Jahr 1965 wurde beim Restaurieren des Rathauses im Kranj (Gorenj­ ski muzej) in der unberührten Erdschicht des Flurs eine zum Teil erhaltene Abfallgrube entdeckt. Darin waren zwei zerbrochene Tonschüsseln, zerstreute Tierknochen und kleine Teile eines zerfallenen beinernen Kammes. Inte­ ressant sind die zwei Tonschüsseln, von bikonischer Form und mit sanft nach aussen gebogenem Mundrand. Sie sind auf der Töpferscheibe verfertigt und auf der Aussenseite von schwarzer Farbe. Auf der ersten Hälfte über dem Bruch ist ein 2,0 cm hohes netzartiges Motiv aus schrägen Linien ein­ geglättet und gegen den Mundrand mit einer grob ausgeführten waagerechten Linie abgegrenzt. Die charakteristischen Elemente der zwei Gefässe sind ähnlich und können mit einigen Gefässen verglichen werden, die J. Werner beschreibt. Ihre Herkunft und Herstellung schreibt er dem Bereich von Niederösterreich und von Mähren zu. Das zeitliche Vorkommen derartiger Keramik ist in die frühen Zeitabschnitte des 6. Jahrhunderts eingeordnet. Sie kommt jedoch auch im Territorium der Gepiden vor, d. h. im Theissgebiet. Es ist bekannt, dass die Langobarden vom J. 546 bis zur Abwanderung ihres grösseren Teils nach Norditalien im J. 568 in Kranj anwesend waren, doch hielten sie die Stadt Kranj ungefähr bis zum J. 610 als äusseren Vertei­ digungspunkt des Friauler Herzogtums. Die angedeutete zeitliche Folge ist vielleicht verständlich, wenn wir die in Kranj entdeckten Gefässe einer der vermutlich zahlreichen langobardischen Migrationsgruppen zuschreiben, die in Intervallen aus dem niederösterreichi­ schen Raum nach Pannonien übersiedelten oder aber die Gegenstände viel­ leicht im Gepidengebiet übernahmen und sie von dort nach Kranj brachten. Zugleich bringt uns der Fund auf die Spuren der Migrationswege.