Medsebojno sodelovanje KS
V naši krajevni skupnosti so bili nekateri skupni inte-resi KS Golo, Ig, Iška vas, Tomišelj, Želimlje in deloma ludi Pijave gorice in Robu že večkrat ugotovljeni in kpostavljeni v krajevni konferenci SZDL, na zborih občanov in v skupščini KS. Dajali smo tudi pobude Občinski konferenci SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik ter poslavljali delegatska vprašanja.
Na podlagi teh pobud jc pred šlirimi leti Prcdsedstvo občinskc konference SZDL sklicalo sestanek omenjenih KS. Razprava na scstanku je pokazala, da je bil sklic sestanka potreben, saj so bili ugotovljeni skupni inleresi, kar naj bi bil prispevek k programiranju in usmerjanju razvoja območja teh KS. Domenjeno in skleijeno je tudi bilo, da bo občinska konferenca SZDL take in podobne koordinacijske sestanke sklicevala večkrat letno in na ta način dajala svoj prispevek k skladnejšemu razvoju KS. Po štirih letih lahko ugotovimo, da smo ostali le pri »lepem« sklcpu.
Zakaj tako? Mncnja smo, da naj bi tudi v tem primeru opravila koordinacijsko, povezovalno in usklajevalno funkcijo SZDL.
Razmišljamo o možnosti oblikovanja SKUPNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI kot stalni obliki in metodi sodelovanja med krajevnimi skupnostmi. Kot skupni or-gan take skupnosti bi lahko imenovali koordinacijski odbor, predsedstvo skupnosti ali skupščino skupnosti. V ta organ naj ne bi imenovali ali volili lc slalne delegale in še to le nosilce najpomembnejših funkcij v KS. Sestava teh teles naj bi bila nestalna, ki bi ustrezala glcde na določeno skupno nalogo. KS bi lahko same uredile to vprašanje tako, da bi za vsako sejo takšnega telesa pose-bej določile delegate, ki bodo lahko najbolj ustvarjalno zastopali interese posamezne KS na določenem področju
in zavzeto prispevali k poenotenju in oblikovanju predlo-ga za rešitev določenega vprašanja. Takšna metoda obli-kovanja in delovanja skupnih teles pa nam tudi pove, da nimamo v mislih oblikovanja SKUPNOSTI KRAJEV-NIH SKUPNOSTI, ki bi bila kakorkoli nadrejena kra-jevnim skupnoslim, ki bi se vanjo združile. Skupnost naj bi opravljala predvsem koordinacijsko, povezovalno, vsklajevalno funkcijo. Prepričani smo, da bi la metoda dala tudi prispevek k še boljšjemu delu delegacij KS v zboru KS občinskc skupščine.
K razmišljanju o skupnosti krajevnih skupnosti kot stalne oblike in metoda dela južno barjanskih in podmo-krških krajevnih skupnosti, so nas spodbudile dosedanje izkušnje iz delovanja KS in iz programiranja razvoja tega območja.
Skupnih interesov, ki nas združujejo in povezujejo ni malo. Mnoga skupna vprašanja so odprta na področju komunalnih zadev, varstva okolja. ljudske obrambe in družbene samozaščite, prometnih zvez in urejanja cest-nega omrežja. osnovne in druge preskrbe prek trgovin, razvoja drobnega gospodarstva in raznih servisnih uslug, zaposlovanja, preskrbe z gorivom - bencin in nafta, razvoja kmetijstva, problematike šolstva in kulture. te-lesne vzgoje in rekreacije, turizma in gostinstva, ohranja-nje tradicij NOB in varstva spomenikov itd., itn.
Vedno močnejše je spoznanje, da urejanje tistih vpra-šanj, ki so objektivno omejena le na eno samo KS, ne sme zamegljevati skupnih interesov krajanov, kajti z uresničevanjem skupnih interesov v bistvu hkrati uresni-čujemo tudi posamezni interes.
Menimo, da je medsebojno sodelovanje KS na podlagi razvojnih programov in načrtov še posebej pomembno in nujno v sedanjih družbenoekonomskih razmerah.
LUDVIK GOLOB