«II« I lakaja biMd daily « Sunday« and Holiday«. PROSVETA ». • 1 ' GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE Uradnilki In npratnilki prostori: 1617 B. Lawndala Arc Offlea of Pnbllentioai M67 South Lawndala At«. Talapboaa, RockwoU 4000 (ETO—YEAR XXIX Cesa lists Jt 16.00 Ba«waS m ...... ill natter Juhii 1«. IMS. it Um •t Càieae*. laieak. »sfer Um An rf Omot« of Man rr^îr CHICAGO, ILL., PBTEK, 14. FEBRUARJA (FEB. 14), 1936 S S. WS. Subscription |0.00 Ysarly ÔTEV.—NUMBER 32 ___ Aaasfšaass trn audliag at apeeial ista of p ostat« ftwvUad fat ta eaattas 1101, Aat of Oat «, 1»1T, satkorisad oa Jat« 14, 101t. --r Amerika intra pomikati ■ Ü pri oljnih sankcijah! itrokovnjaki informirali Ligo Narodov, da omejitev izvoza ameriškega petroleja bi bila velika pomoč. Konzum olja v Italiji te je zelo povečal. MuMolini odredil tvojim letalcem, da morajo ubiti abesinskega cesarja. Abesin-tka vlada razgalila nove italijanske laži Ženeva, 13. febr. — Odbor okovnjakov, ki je pretehtal rašanje petrolejakih sankcij oti Italiji od veeh strani, je eraj poročal sankcij skemu odru Lige narodov, da te sankci-bi uspele, če bi Združene drve omejile svoj izvoz olja v I-o na normalno količino pred m 1936. talija je v preteklem letu ze-povečala uvoz petroleja in nje-potrebe tega dragocenega majala stalno naraščajo. Ce bi to-Amerika omejila svoj izvoz talijo na Btopnjo iz leta 1934, bila fašistična Italija kmalu v kih škripcih in ne bi mogla al je vati bojnih operacij v A* iniji s potrebnim tempom. Strokovnjaki so dognali, da Italija v Združenih državah največji in najboljši trg za rovine, ki jih potrebuje za na-jevanje vojne v Afriki. )žibuti, Francoska Somalija, febr. — Tukaj poročajo, da ajo italijanski letalci v Abesi-nalogo, naj koncentrirajo >je bombne napade iz zraka v e, kjer se nahaja abesinski ar Haile Selazije. Njega je ba ubiti za vsako ceno! Itali- ji Važna predavanja in shodi v Chkagu Nastopijo Thomas, Maverick, gen. Butler in Gorman Chicago. — V prihodnjih par tednih se bodo v Chicagu vršili štirje pomembnejši delavski shodi in predavanja, na katerih bodo nastopili prominentni govorniki. Prihodnji pondeljek zvečer, 17. februarja, bo protestni shod proti reakcionarnim zakonskim osnutkom v kongresu. , Izmed teh sta najnevarnejša Kramer-jev an ti uporniški osnutek in Tydings-MoCormackov predlog, ki bi postavljal oborožene sile dežele nad vsako kritiko. Shod se bo vršil v Peoples Church, 941 Lawrence a ve. (severna stran). Glavni govornik bo kongresnik Maverick iz Texa-sa in avtor manjšinskega poročila kongresnega odseka, ki je krstil omenjena zakonska iski poveljniki po navodilih iz načrta za fašizem. Maverick je na računaj p, (¿a Jt>i bilo vojne' eden glavnih bori tal jav .v. nižji-alu konec, Če bi bil neguš ubit, zbornici proti represivni legi-potem bi se abesinski glavar-, slaciji. Poleg njega bo govoril prli med seboj zaradi nasled^ tudi profesor Maynard Krueger. V nedeljo popoldne dne 23. februarja bo govoril v Vikings Templu, 3257 Sheffield ave., Norman Thomas o socializmu, Liberty ligi in "new dealu". Shod prirejata okrajna socialistična stranka in socialistična talijanski letalci se zadnje dni jolj gibljejo v okolicama Mana severni fronti in Desja vzhodji fronti; tamkaj sta glavna stana abesinskih ar- d. ___ *ddi» Ababa, 13. febr. - Abe- „¡¡^„."¿¡"h^. «ki vojni urad se norčuje iz «kega poročila, da je bilo od ietka vojne do danes samo 1,-italijanskih vojakov ubitih od teh je bilo 844 belih Itali-ov ter 775 afriških Askarov. sinsko poročilo se glasi, da )ilo samo v zadnjih desetih h januarja čez 20,000 ItaHja-ubitih v sektorju v provinci i. Od teh je bilo čez 15,000 ijanov iz Evrope' in okrog 4,-A.skarov, to je afriških do-cinov. rri. Naslednji dan, 24. februarja, pa prirejo Liga za industrijsko demokracijo predavanje ali simpozij v Orchestra Hali i na Domače vesti Nova jugoslovanska radioura Chicago. — John R. Palan-dech je organiziral nov jugoslovanski radioprogram v Ohicagu, ki bo prvič oddajan prihodnjo nedeljo, 16 febr., od ene do dveh popoldne s postaje WWAM (1200 kilociklov). Pri tem programu bo sodelovala Olga Ste-fanovič, Operna pevka, dalje Po-povičev tamburaški orkester itd. Nov grob v IUinoisu Rockdale, 111. — Tu je umrl I-van Gerl, star 50 let in doma od Ilirske Bistrice na Primorskem. V Ameriki zapušča ieno, tri sinove, dve hčeri in dve sestri. Novice Ie Calumeta Calumet, Mich. — Pred nekaj dnevi je umrl Jos. Zupančič, stanujoč v Raymboultownu in star 31 let. Pokopala ga je suftica. Rojen je bil v Calumetu in tu zapušča ženo, otroka, mater, dva brata in dve sestri. — Marko Babič iz Dodgevilla, ki je zažgal svojo hišo z namenom, da se o-koristi z zavarovalnino, je bil zadnji teden pred okrožnim sodiščem obsojen na pet do dvajset let ječe. Vesti iz Cleveianda Cleveland. — V bolnišnici je umrla Elsie Močan, stara 11 let. Zapušča starše in brata. — John in Marjeta Svete praznujeta ta teden zlato poroko. Oba sta doma iz iPreserja v stari domovi ni in žo lepo dobo v Ameriki« Kazni za zatiralce delavskih pravic Senat sprejel Nuysev načrt Washifigton, D. C. — Višja kongresna zbornica je sprejela zakonski načrt, ki ga je predložil senator Frederick Van Nuys in kateri določa denarne in zar pome kazni za delodajalca, ki sili svoje delavce, da morajo voli- Michigan ave. Glavni govornik | ti kandidate proti svoji volji. evtralnostni zakon položen na polico naga starih izolacio-iatov in dobičkarjev tVa*hington, D. C„ 13. febr.— atni odsek za zunanje zadeve včeraj položil novi permanei* zakon Rooseveftove admini-acije na polico in sklenil, naj gre« |Hxlaljša sedanji začaa-nevtrslnostni zakon do 1. ma-1937. To pomeni, da je odsek )ituliral pred starimi prista-izolacije Združenih držav in mi onimi elementi, ki zahto-o svobodno ameriško trgovl-z v nako zavojevano državo, *ro morejo doseči. nežni viharji v Evropi; poletje v Grenlandiji 'Ondon, 13. f^br. — Čudne ko-"trelja letošnja zima. Dočim jajo po južni Evropi sneženi I »rji. ki razširjajo smrt med ljudmi, je bilo včeraj Grenlandiji, ki j« 3000 i'bližje severnemu tečaju. 50 »nj toplota nad ničlo. Na Jonskem morju je vihar potopil 1 Vilo ribiških ladjic in 18 bo Smedley D. Butler, ki je a-vanziral iz generala v antimi-litarista in antifašista. Poleg njega bosta govorila tudi Maynard Krueger in detroitski odvetnik Maurice Sugar. Predmet bo: 44Vojna je največji raket", o katerem vprašanju slikovito govori posebno Smedley D. Butler. S stališča neodvisne delavske politične akcije se bo vršit pa najvažnejši shod v nedeljo popoldne dne 1. marca v Ashland Auditoriumu, Ashland Boulevard in Van Buren st. Prireja ga mlada čikaška delavska stranka z namenom, da zanese idejo neodvisne politične akcije med ČikaŠko organizirano delavstvo in ga pritegne v svoje gibanje. Glavni govornik na tem shodu bo podpredsednik tekstilne unije Francis J. Gor-man, ki je vodil boj za ustanovitev delavske stranke na zadnji konvenciji Ameriške delavske federacije. Zvečer pred shodom se bo njemu v počast vršil banket v dvorsni krojaške unije ACWA. - Osem Japonce v ubitih v bitki z Mongoli Tokio, 13. febr. — Uradno poročajo o bitki med japonsko-mandžukuškimi in mongolskimi četami ob meji zunanje Mongolije. V tem boju Je bilo osem Japoncev ubitih. ribičev Je utonilo. Hudo je prizadet tudi Balkan, kjer Je okrog 50 oseb umrlo v«zametih med viharjem. „ Hrvatje obsojeni na Hudičev otok Druga trojica obsojena na smrt v odsotnosti — Aix-en-Provinee. Francija. 13. fobr. — Obravnava proti trem Hrvatom, ki so bili prijeti v Franciji kmalu po atentatu na kralja Aleksandra in obtoženi sodelovanja pri tem umoru, je bila včeraj zaključena. Porota je vse tri obtožence — Mijo Kralj, Ivan Rajtič in Zvonimir Pospešil — spossala za krive in sodišče jih je takoj obsodilo v dosmrtno ječo na Hudičevem o-toku. Dr. Ante PaveliČ, Egon Kva-ternik in Avgust ¡Perčec, voditelji hrvaške teroristične organizacije "Ustaši", ki so poslali a-tentatorje v Francijo in kateri se zdaj nahajajo v Italiji, ao bili obsojeni na smrt v odsotnosti, vendar pa bodo deležni nove obravnave, Če bodo kdaj privedeni v Francijo. Sodna dvorana je bila natlačena ob rasplašenju obftdbe. Ko so obtoženci slišali obsodbo, so se nasmehnili in Pospešil je vzkliknil: "Vivo Tavelič! Živela Hrvatska!" Med obravnavo so vsi trije izjavili, da ob časM atentata jih ni bilo v Marseieissu, bili pa so v bližini. Pravi aia&tator Peter Kaleman alias Vlado Jurjev Cernozemski — ki je ustrelil K-leksandra in francoskega zunanjega ministra Bartbouja, je bil na mestu ubit po policiji, Norman Thomas aretiran v N. Yorku Policija ga je prijela vsled piketiranja New York, 13. febr. — New yorška policija je včeraj aretirala Normana Thomasa in več drugih vsled masnega piketiran ja pred departmentno trgovino May kompsnije v Brooklynu, kjer je stavka že dalj časa. Na prosto je bil izpuščen pod kavcijo $500. Obtožen je "nespodobnega obnaftanja", kakor tudi o-stali aretiranci, osem po številu, katere je policija pridržala v zaporu. i Ko js bil na policiji vpralan, "če je komunist," je odgovoril: "Prav gotovo nisem." V tej stavki Jt bilo že prej a-retirsnih večje Število piketov, katere pa je sodnik Charles 8olo-mon izpustil. Solomon je socialist, toda ga je pred nekaj tedni na urgenco unij nastavil župan LaGuardija za m stnega sodnika. _ Delavetvo in farmarji porazili nakupni davek Salem. Oregon. — Pri splošnih volitvah z referendumom »o volilci v tej državi z veliko večino — pet proti enomu glasu — zavrgli zakinski predlog za dva odstotni kupčijski davek. Knako so storili tudi s tri mi drugimi iniciativnimi predlogi, katere je sponsorirala demokratska administracija in jih podpirala re pobiikanska maJiria. V združeno fronto proti projektiranim za konom so stopile farmarske or ganizarije in državna delavsks federacija in sijajno zmagale. O-stali trli? p"r*ž< ni predlogi so se nanašali na zvišanje plač državnim poslancem, ns modifika cijo zskons zs primsrne volitve in zs f 15 šolnin**, kstero vsoto bi moral prispevati vsak dijsk sli dijskinjs v državnih kolegijih in učiteljiščih zs atletiko. SAL VRHOVNO SODIŠČE Bičal ga je radi razve« ljavljenja AAA in drugih zakonov ZAHTEVA OKRNI-TEV NJEGOVE MOCl Najvišja denarna kazen je pet tisoč dolarjev in ječa do enega eta. Po sprejetju v senatu je bil načrt poslan v nižjo zbornico. Nuys je dejal, da se je nam prepričal, da so nekateri podjetniki in tovarnarji grozili delavcem, da bodo zaprli ali pa premestili tovarno, če ne bodo glasovali za njih kandidate. Iz tega razloga je predložil načrt, da se ustavi zlorabe in teroriziranje delavcev, da bodo ti lahko glasovali za kandidate, ki so po njih mnenju najbolj sposobni. Senator J. F. GxxtUy je dejal, ds js taka postsva potrebna za zaščito delavskih pravic posebno v Pennsylvaniji, kjer nekateri delodajalci direktno diktirajo delavcem, kako morajo voliti. Privatne lad jedel- nice odirajo vlado Washington. I). C. — Izpovedi prič, ki so n an topi le pred Ny* je-vim senatnim odsekom, so potrdile že večkrat podane izjsve or-gsnizirsnega delavstva, da bi fe-derslns vlada prihrsnils milijone. ako bi vse Isdje grsdils v svojih ladjedelnicah. namesto ds odds j s večji del teh del prl-vatnim ladjedelnicam. PdsebnJ odbor vsščakov, ki ga je najela meddržsvns obrtns komisija, je poročal.' m S. strtsU Izgon vseh Židov iz Nemčije prihaja Naval na katolike se nadaljuje Ijondon, 13. febr. — Tukajšnji Dally Herald poroča is zanesljivih virov, da je nacijski diktator Hitler pripravil dekret za izgon vseh Židov is Nemčije in zaplembo njih premoženja. Z dekretom bo počakal, dokler ne bodo končane mednarodne olimpijske tek me v Berlinu. Berlin, 13. febr. — Hitler je včeraj v svojem govoru v Schwerin u poleg krste umorjenega na-cijskega voditelja Gustloffa v Švici napovedal novo vojno Židom, ki bo trajala toliko časa. dokler sadnjl žid ne izgine iz Nemčije. Nemško fašistično Časopisje je is umorjenega Gustloffa — katerega je jugoslovanski židovski itudent Frankfurter ustrelil v Švici pred enim tednom — nare-prvega nacijskega "svetnika, ki zdaj uživa nebeško srečo Valhali (nemških poganskih nebesih) in kliče vse nacijske Nemce k maščevanju nad židl." Nacijski tisk napoveduje, da v bodoče bodo tidje v Nemčiji odgovorni za vsako nasilje nad na-cljl v inozemstvu. Herlin, 1», febr. ^ Aretacije katoliških vodlteljov v Nemčiji se nadaljujejo. V zadnjih dveh dneh je bHo vrženih v zapor Čez sto katolikov, ki so obtoženi "sodelovanja s komunisti" In drugih prestopkov proti državi. Katoliški župnik Kenttr v Dre»-denu Je dobil dve leti zapora zaradi "razširjanja, komunistične propagande". vse Antitrustni zakon hočejo ubiti Velebiznis zahteva od pravo restrikcij Washington, D. C. — Odvetniki v službi industrijskih magnetov so te dni pledirali pred fe deralnlm vrhovnim sodiščem naj razveljavi Hhermanov antitrustni zakon. Ti interesi že dolga leta pritiskajo na kongres naj prekliče ali vsaj suspendira ta zakon in deloma so uspeli, ko Je bil sprejet zakon obnove, toda ta Je vseboval provizijo, da delodajalci ne smejo zanikati delavcem pravice kolektivnega pogajanja In morajo upoštevati tud Interese konzumentov. V<'lebi/.nla pa se ni strinjal i restrikcljsmi in na|>ovedal Je vojno zakonu obnove, katerega te vrhovno spdišče končno ubilo. Cer nI dosegel tistega, kar Je I-sknl v kongresu, se Je velebiznis sedaj spet zatekel k vrhovnemu sfMltšču*. On hoče, da to sodišče sedaj razglasi, da Kugar institute Inc. ni v smislu Hhermanovega zakona ilegalna kombinacija in monopolistična ustanova. Fed -rslni odvetniki, ki so nastopili l>red vrhovnim trHmna-lom, so trdili, ds omenjeni institut popolnoma kontrolira Industrijo Sladkorja in tako onemogle vsako komfieticijo, Vrhovno s. MM - 9* VM m Uux WU; -te Ctear* |7J( u «I« teto. II» — P* • Uotud Mm Cktm—i m4 CAM* M M Vt CbteM* »<» i7^ rmr' forrixD wiirte M M p«r ■«h»CTui» Kocjan. gozdu brezplačno. Mladi fantje naj bi prinesli drevesa, mi pa bi izbrali člana, ki bi jim pokazal, Inke ee vsadi in cepi. Ce se bi revo prijelo, naj bi vsak vzel oskrbo svoje drevo, ker bi bi-njfgova lastnina. Tako bi poskusili in če bi videli, da uspev a, se bi z delom nadaljevalo, naša mladina pa bi ostala med nami. Ukazali jim bi, kar znamo. La- _____________ hko se bi dobilo tudi državnega | ¿¿. v prošlem*letu smo prizidali sadjerejca. Take stvari ne bi ¡n cbenem povečali pivske pro-škodovale mladini. Sadilo se bi „tore, tako da imamo sedaj lepe adno drevje. Ce se kdo za to i-dejo zanima, naj jo sproži na društveni seji. To omenjam zato, ter doma vsak čita, nakar si lah-co naredi načrt, ki ga potem predlogi na seji. Dan H5. feb. je le še par dni od nas. V soboto 19. feb. bo namreč društvd št. 89 SNPJ priredi-o veselico. Oddali se bosta dve darili najboljšim plesalcem. Vabljeni ste vsi, da se udeležite. Kakor se vidi, te nam rudar-em obeta, da bomo morali de-ati šest dni v tednu, ker pravijo, da primanjkuje premoga. Časopisi so poročali, da se to izvaja več drugih državah. Pri tem jride v poštev unijska pogodba, iodočnost bo pokazala, kaj bo. John Sire, 89. Železnice to varne, zakaj? Haroni ameriških železnic se ponosno baha-jo, da v letu 1935 ni bil niti eden potnik ubit na teh železnicah; Resnica je, da ni nihče izgubil življenja na ameriških železnicah v prošlem letu, toda čigava je ta zasluga? Kdo se je najbolj boril za ta lepi rekord? Organizirani železničarji! Leta In leta so unije železničarjev pritiskale na železniške družin* Ka ratttf varnostne naprave za potnike; le-ta in leta so te unije pritiskale na kongres, da je sprejel razne varnostno zakone v interesu potnikov v vlakih. Kdo je i m bil, ki se je železničarjem najbolj proti vil? Kdo je l»esno pobijal vsak zakonski predlog v kongresu za varstvo potnikov na železnicah? Baroni železnic! Da. ti baroni so zapravili milijone dolarjev za lobijo proti varnostnim zakonom, dani so na drugi, strani strahovito jamrali, da varno*tne naprave značijo ogromne stroške« katerih železniške družlie ne bodo zmogle. Izbija železniških magnatov pa ni u«pe)a in morali so se |H>dati ter sprejeti varnostne načrte železničarskih delavcev. Ti na* črti, čeprav dragi, so baronom prihranili na drugi strani lepe stotisočake, ker so odpadle tožbe za odškodnine za ranjene ali ubite potnike Baroni so morali »prejeti reforme — danes pa. ko so te reforme rodil« tako lep rekord, si baroni prisvajajo kredit za reforme, za iste reforme, katere so pobijali na vse mogoče načine! mesto eoroftrik s. Teach a, le njegov pri jat* Na» je seveda vse-je obtoiena skalna vadila DottiMpftar v*», da aWerman v pošteno in uspešno. Cadno se »i naleta mestu ne mete preskrbeti zdi, ker je bila uti|W*na skt*fci' na še pred letom in pol sama medse boj skregana, potem ee aa pa združili v skupnem naskoku na napredne. Pa saj smo tod» pri nas imeli allčno afero, in tudi pri nas so sovražniki socialistov pogoreli na višjem prizivnem sodišču. Toliko mimogrede. Slovenski delavski dom na Waterloo rd. prav lepo napredu- 14. februar Nove kqjige _ službe «flpansur, pa naj bo to sorodnik ali prijatelj. Torej ta «jegov popravek nas ne zanima. Pač pa nas zanima nje-lastno priznanje v tem, da vest nekoliko popravil, kar "znači, da se, če je treba, posluži tudi laži za uničenje osebe, ki mu stoji na poti za dosego njegovih tično, ekonomsko in kulturno zatiranje & Tu je nov dokaz, koliko doslednosti in samo-rešpekta imajo ameriški kapitalisti. Najprej bodo potrati!! milijone dolarjev in polomili ai bodo noge |n vratove v t*stiem l>oju proti kak-Ini' reformi, katero Imenujejo "socialistično** ali "bolj še v i Ako**, ko pa se ta reforma obnese in dvigne kredit njihovi industriji, tedaj se bri obrnejo, sladko nasmehnejo in se potrkajo na pr«i, če*. to smo. ml naredili, to Je naša zasluga! , , Skupno delo Midway, Pa. — Poslušamo razne radioprograme in govornike. Cs se ne motim, je urednik Pro-svete nekoč zspisal, da je v vsem tem le en odstotek resnice, osta-pa je le besedičenje. Se strinjam. Večina, velika večina programov je tako zavita, da je ilkoda elektrike, ki se pri tem porabi. Danes js pač tako v sedanji družbi, v kateri se peščica po-sedujočih redi in norčuje iz milijonov brezpravnih. Ti zadnji pa ibe v velikem številu vse to odobravajo, kar seveda podaljšuje sedanje razmere. Ce se oprimeš 6esa resnega, tedaj pa padejo po tebi. Razumen delavec ima v mislih le skupno delo, ki bo koristilo vsemu človeštvu. Pri tem se spominjam mladih let, ko sem hodil v ljudsko šolo v Olševku pr Kranju. Spominjam se takratnega učitelja Leopolda Ferjana kako se je trudil z učenci, da nam kaj zabije v glave posebno spomladi. 2e narava sama razve seli človeka, poleg tega pa nas Je tudi naš učitelj. Peljal nas je na šolski vrt ter nas učil, kako se sadijo drevesa in kako se cepijo, zakar sem mu še sedaj hvaležen Ko je Človek mlad, se ne zaveda pomena, pač pa se ga, ko pride v leta, kajti take stvari Človeku koristijo. Znano je, da se Slovenci radi brigamo zu svoj dom. da je v redu in čeden, tako tudi za vrtove. M nda ni lepšega kak<* to, če i m al poleg hile^rtjazen vrt, da se po njem razgleduješ in delaš. Posebno kdor živi na deželi ima priližnost, da si uredi vrt. Saj pri nas na Midwayju se kar kosamo, kdo bo Imel lcpti\rt, lepo sadno dr?vje, na jeten pa se o-ziramo na veje, raz katerih smeje zreli sad, največje veselje kot plačilo za delo. Pride zima in na mizo prihajajo dtmači pridelki, ti pa si misliš: "Prihodnje leto bom še bolj skrbel, da bo še lepše". Naš učitelj v starem kraju je bil pravi resnicoljub. Zato sta se pa s župnikom gledala samo na eno nko. četudi nista bila slepe. Vsekakor nas Je učitelj dobro u-čil. Dobro bi bilo, ker Imamo po mnogih naselbinah slovenske domove. da se bi rojaki zainteresirali za vrtove s tem. da bi dal tudi naši mladini priliko, da kaj o tem nauči. 8ila bi ne bila dobra V vsaki naselbini (ta dob« mladeniči, ki se bi zanimal za take stvari, posebno če b društva pokazala dobro voljo, m starejši pa bi seveda tudi pomagali. Za mojo oeebo sem pripravljen sodelovati v tem pogledu v naši naselbini. Pomlad Je pred nami. Vsadimo pri dvorani društva št. W 8NPJ?v*aJ mladih dreves, katera se lahko dobijo v 4 Poročilo iz metropple Cleveland, O. — Ker me je že marsikdo vprašal, zakaj ne pišem v Prosveto, odgovarjam sedaj, da tudi "večni popotnik" de-a — za cesarja. Pomislite! Po 19 letih dobiti cesarsko službo, to j« pač nekaj imenitnega. Taco službo mora človek spoštovati, ji mora biti zvest, lojalen. V stari domovini so bili na take službe vselej ponosni in jaa jim sledim, posebno zato, ker taka služba nudi pokojnino. Vsled tega nimam več toliko časa za pisanje. Zadnje čase se je veliko pisalo o ruvarenju mladjne pri SNPJ. Nekaj teh fantov, med njimi par zvitih politišnov, si prizadeva, da spremenijo načelno izjavo, torej temelj SNPJ, in jo nadomestijo s klerikalno, nazadnjaš- in čedn* prostore. V njih se zbirajo rojaki in cele družine, tako tudi tujci. Kajti tam ljudje dobijo dobro postrežbo, kar dela splošno zadovoljnost. (Na malenkosti se ne more ozirati.) Zmožnost in točnost sta poglavitni stvari. Naša Slovenska zadružna zveza je v prošlem letu dobro napredovala, moralno in finančno. Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da pristopi k zvezi kot delničar; ako ne more kot delničar, naj postane VBaj njen odjemalec. Vabijo se tudi društva, da postanejo delničarji in tako pomagajo in kupijo veaj nekaj potrebščin pri zadrugi, kadar prirejajo svoje veselice in piknike. Imamo že več društev, ki so pridružena Slovenski zadružr ni zvezi. In na to so ponosna Med ta društva spada društvo "Lundsr-AdamiČ" št. 20 SSPZ "Maccabee" št. 1288, društvo "Naprej" št. 5. SNPJ, društvo KSKJ, Društvo "Mir" št. 142 SNPJ itd. Tudi zadruga pomaga tem društvom z oglasi in na drugi; načine. Rojaki delavci! V združenju je moč! Malenkostni izgovori, češ to in to ni dobro, ono je predrago, zaradi tega ali onega nočem postati delničar in odjemalec, ne držijo. Nikjer ni vse do pičice v redu in nihče ne more vsem u-streči. Vi vsi pridite in pomagaj te urediti tako, da bo še bolje in prav. Proč s predsodki in osebnimi mržnjami! Danes, ko to pišem, je 10. feb Mrjplo je tako, da kar reže. In to že več časa. Napovedujejo pa da bo še dolgo tako. — Sloven ki se oddaja ko. Tem fantom kar naravnost povem, da iz te moke ne bo l^ru- \ ski radioprogram, ha. Nič zato, Če ste hlače traga-: vsako nedeljo poppldne, je še ve II v raznih šolah dlje ko mi. Spo- dno od muh — žalosten. Nobene Angleika knjiiica o koroških Slovenj Uredništvo Prosvete je zadnje dni i brošuro v angleškem jeziku z naa23 "Charges of Barbarous 'Persecution of the ft?J venes of Carinthia". Knjižico je spisal al, red« prof. Em. Lilek in natisnjena je bik j Celju, Jugoslavija. ' L Na 69 straneh te brošure je popisano pd aI/am aha al#A in Tri 1»■ —^ _ _ i ? I osebnih ambicij. In če radi okol ščtn tega sam ne more storiti, ae posluži kakšnega uskoka, da se zaletaje v naprednomisle6e rojake, samo zato, da se ime dottt-nega blišči v "rodoljubovem" žurnalu. Zadnje čase se je čitalo v časopisih priporočilo odbora Sloven-akaga doma za Milwaukee, da se kupi dvorana SST za Slovenski dom. KM delničar to idejo po-zdravljen! Vedno sem bil mnenja, Če hočemo postaviti stavbo za $200,000, je to za naa utopija, in to še posebno od takrat, co so dobri bogovi k nam posla-diktatorja R., da nam diktira kaj je prav in kaj ni. JPo njegovem mnenju bi bil denar, ki se bi io-dal aa dvorano SST, vržen proč, ni pa bil vržen proč, ko se je kupila lota, na kateri raste tisti slavni regrad, katerega je naš R. tako marljivo okopaval. Seveda, v slučaju zidave Slovenskega doma, bi marsikateri dolar, izdan za oglase, prišel v njegove roke. Nadalje: z lastnikom dvorane SST si nista posebna prijatelja, četudi je Slovenec. To je torej tisti trn, ki tako bode našega R. Kajti, kadar so pri njemu osefbni interesi v nevarnosti, se on požvižga na vso narodnost! Joe Vidmar, 234. vencev na Koroškem po avstrijskih Neme» I Na kratko je očrtana okupacija slovenikto dela 'Koroške po srbskih četah takoj po ¡¿J aulu avstrijske monarhije v jeseni 1918, boji teh 6tt s koroškimi Nemci, politični in ¿¡¡¡J matični zapleti jaj i, ki so vodili do plebiscita I in kako je bil plebiscit, na podlagi kateremu se koroški Slovenci izrekli za Avstrijo — jJ vadna sleparija. Ko so klerofašisti leta strmoglavili demokracijo v Avstriji, je p^ lo za koroške Slovence še slabše kot je bilo! kdaj poprej. Tudi nemška duhovščina, ki J zdaj stopila na povrije, prav tako zatira M venski živel j. Naštetih je dolga vrsta slučaje nasilja izvršenih na naših ljudeh na KoJ škem. Pisec zaključuje z zahtevo, da mora biti 4 venski del Koroške takoj priključen Ju viji. "Ako smejo iNemci prelomiti ver pogodbo, da se lahko oborože, in če je to do* 4jeno tudi Avstriji, da z istim prestopkom ia ko krši šentžermansko pogodbo — zakaj V zadnja pogodba morala veljati samo za J slovane?" vprašuje avtor brošure, in sevi s precejšnjo upravičenostjo. Delce je spisano docela z nacionalistih stališča. O kakem gledanju na ves povoj razvoj Evrope v luči socialnih problemov ni sluha ne duha v tej knjižici. Enostavna remi. ca pa je, da je rešitev slovenskih manjšin Avstriji, Italiji itd., kakor vseh ostalih nara nostnih manjšin v Evropi, nemogoča toliko i sa, dokler ne bo rešeno ekonomsko in soc^ vprašanje Evrope v celoti — vprašanje ev ske federacije. štujem prepričanje vsakega posameznika. Kdor hoče in verjame, naj hodi v cerkev, k spovedi Itd. Svobodno mu! Ampak hinav-ščine, ki jo nekateri vršijo v tej zadevi, pa ne bomo trpeli! Preveč nas je zavednih članov in Članic pri SNPJ po širni Ameriki, ki smo delali, agitirali in pomagali, in še pomagamo in agltiramo pri vsaki priliki, da je naša organizacija SNPJ tako močna in izrazito delavska. Do tega viška «e je povspela največ zato, ker ima svobod nom i sel na načela in delavsko podlago. Mi vsi, ki smo delali in se žrtvovali, smo ponosni na njeno delo, na njene uspehe. Vsi oni, ki ruvarijo proti nji n njenim načelam, naj si zapomnijo, da mi stojimo vedno na straži. Tako je, fantje, In nič drugače! Ako kdo hoče priti do službe, naj si poišče druga pota, ne bo pa prišel po naših hrbtih! V Proaveti sum čital dupi*e a. Bogataja in s. Tancka. ki opisujeta njihovo lokalno afero glede 8ND, v kateri je prišlo do tožbe. Nasprotniki socialistov go naperili tožbo, dolteč Jih nered-nostl. Veseli me, da s* je leka- zabavne ali privlačne, zanimive točke nam ne nudi. Anton Janfcovich, 147. Resnicoljubnim v prevdarek! Milwaukee, Wis. — Cujte in strmite! Naš R., ki se tako rad hvali, da je njegov listič nekakšno središče izobrazbe tukajšnjih Slovensev, ga je že spet debelo polomil. Da očrni s. Tescha in mu izpodkoplje zaupanje njegovih volilceV, katerega si je pri dobil s svojim vestnim službovanjem in s svojo poštenostjo kot alderman, ter s tem zasigura izvolitev demokratskemu aspiran tu, je zapisal v svojem žurnalu z dn? 30. jan. t 1., da je s. Tesch pomagal do mestne službe z letno plačo $2,400 avojemu *onod nlku. katerega je privedel iz druge warde, Slovenec v njegovi ward! pa ne more dobiti dela So-drugi so zadevo preiskali in pro-naAli. da je omenjena trditev na-šega "rodoljuba" ni«vadna laž ter mu zagrozili s presek učijo, ako iste ne prekliče. Ker je situacija postala ž? vroča za R., je v svojem trobilu vest v toliko popravil, da se glasi na- udeležila «eje cen Zianimive vesti In obvestilo Bridgeport, O. — Tukajšnji premogorov bi bil moral obratovati tudi Soboto 8. feb., toda rudarji so se ustavili, kajti pogodba dovoljuje le pet dni dela v tednu in sedem ur na dan. Vzrok, da so jih obvestili, da bi delali i šesti dan, je gotovo ta, ker vlad huda zima, kakršne se ne pomni. Ampak rudarji imajo vzrok, da so odklonili delo, kajti prej niso skoro dve leti nič delali, poleg tega pa je bil premogorov Stanley že od prošlega 14. junija zaprt, dasi ga bi bili lahko odprli, kajti mnogo rudarjev je brez dela. Kakor se razvidi iz poročil, so rudarji tudi v drugih premogarskih revirjih storili isto: šesti dan niso (hoteli na delo. Na 3. feb. so lokalni listi prinesli vest, da bo rov Y. A O. Coal Co. na Bartonu pričel z obratom. Zaprt je bil celih 26 mesecev. Tam je bilo prej zaposlenih nekaj članov SNPJ in kluba št 11 JSZ, tako tudi br. Joseph Skof, ki je bil potem dolgo Časa brez dela. On je tajnik tamkajšnjega društva SNPJ in dober član našega kluba. Zadnjič sem poročal, da se bo prihodnja konferenca klubov in Prosvetne matice vršila v nedeljo 31. maja v Brldgeportu. Na klubovi seji v nedeljo 9. feb. smo o stvari nadalje razmotri-vali in prišli do aakijučke, ker je na SO. maja praznik kinča-nja grobov in ker je klub odstopil datum evoje priredbe 25. a-prila drugi skupini, da ae bo konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice vršila v soboto 30. maja dopoldne, popoldne pa se bo vršila prireditev s plešem in igro zvečer. Ne ta način bo lahko vse dobro uspelo. .Prireditev se bo vršila v prid konference in kluba. Naš klub bo poskrbel, da bo program dober in izbran, to je, kar najbolj mogoče dober. Klubi J9iZ in društva Prosvetne matice naj upoštevajo to obvestilo. Ker spada mnogo društev k Prosvetni matici frn ker ae bo ta konferenca in prireditev vršila tik pred zborom JBZ, zato moramo- napraviti dan 80. maja. da bo aa pisan v zgodovini naprednega delavstva v tem kraju države! Upamo, da bodo klubi in društva to upoštevala. Kajti klub si je naložil veliko delo, ki ga bo skuša) izvesti, na vas Je pa ležeče, da sodelujete, da bo udeležba vali-ka. Ako bi priredili piknik, nam ga bi morda vreme pokvarilo, prireditve v dvorani nam pa ne mere! Jeeepk Snov. 13. Ne gubančite čela! Boljše je paziti prej kakor pozneje: To lja za vse, kar človek počne v življenju, velji posebno za bolezni, velja pa tudi za gube. Zato je tale nasvet zlata vreden: opustite pri miki sleherno nepotrebno gubančenje, videle, da si boste prihranile nešteto gub, I bi sicer kazile vaš obraz. Oglejte si samo svoje čelo: ali je res neofc hodno potrebno, da ga nagubate na tak nka če hočete pokazati presenečenje, na drugi čin, če ste nezadovoljne, spet drugače, kadi kaj vprašate, nekaj premišljate, strmite se — ali vam je res tega treba? Ne, ravno nasprotno je prav: pazite, < ohranite mirno čelo, brez gub. Vaše skrbi bodo zato nič manjše, če si jih boste napil na čeio — narobe! Razen tega boste, ¿e i ravnate po mojem nasvetu, dosegle vei oblast nad seboj, nad svojimi gibi in mimik postale boste bolj same sebe gotove. O, ne mislite, da hočem napraviti iz val obraza mrtvo in brezizrazno krinko. Nikak« ne! Hočem le, da bo vaš obraz zrcalil «amo sto mimiko, ki jo tudi sami radi vidite obrazu svojega bližnjega. Zapomnite si: samo smehljaj vam polepš obraz. Pazite le da ne zaidete v drugo skrajn^ obraz vam ne sme postati lesen, odrevenel. S dar počivate, ne sme na vašem obrazu ijj nobena mišica, vaša lica morajo biti sproa na kakor pri otroku. Tako vam bodo * poznih letih ostali prihranjeni sicer neobhH ni pečati starosti. | I Poskusite tedaj vsako jutro nekoliko vd nepremičnost obraza. Ležite in sprostit« *r par minut: za povejte svojim mišicam na da naj veaj teh par minut popolnomi m rujejo. Uapeh ne bo izostal. —Dr. I Slepota ozdravljena z avtotu«» •lijo V Staropelskem okrožju donske obh« Ruaiji je nenadoma oslepel predsednik klaba in prepeljali so gs na kijevsko ^ Tam ga je iečil sloviti specijalist proi«^ G. Zamkovaki. Izkušeni strokovnjak J' *.. to vil, da je izgubil bolnik vid v hW«rU»-sklenil je lečiti ga psihičnim potom. M ' «igeriral. da je njegova izguba vida saim f hodna, da so potrebne samo izvestne m»^ lacije, pa bo zopet videl. Te nunip^ bile pa v resnici kaj enostavne. Slepe u r vezali ugasle oči »n mu kapali na O,,uzo. , pomembne kaplje. Cez nekaj dni *> ^ sneli in slepec je začel razločevati prst«- Cez nekaj ar se mu je vid toliko atr^. je bolnik že razločeval večje predmete. je pa povsem spregledal. Cez teden sprejeli v isto belaiee nekega 80 mm lavca, ki je bil oslepel prve dni a Profesor Zamkovaki je ap*ovil. <*s * njegeva »lepota histeričnega izvora >n je po isti metodi. Slepcu st Je rmil slednjega dne histerij« so________ je imel v svoji .10 letni praksi sam« i-' kih primerili pomaga res avtosagest J« nikova vara v zdravnikovo umetnost. M etom. »»epcu ae je vm» - g ne. Primeri nenadne zelo redki. Omenjeni februarja Vesti iz Jugoslavije .................... (lsvlraa porečila HfTOŽENI PAVCIČ OPROŠČEN lezničar PavčK, ebtoi*» dvojega umora v Dobravicah, of»o*- ten _ Ljubljana, 29. jan. Včeraj se j« vršila in zaklju-razprava proti železniškemu aju Antonu Pavčiču v Novem estu. Pavčič je bil obtožen na dlagi indicev dvojnega umora čuvajem Jožetom Kožarjem njegovo ženo Terezijo v Do-, avicah pri Metliki. Lani 4. junija na vse zgodaj odkrili v Dobravicah, da sta aj Kožar in njegova žena bi-ponoči umorjena. Kožarja so išli z razsekano glavo v službe-sobi, njegovo ženo pa z razme-rjeno glavo v postelji v spal-. Ko je prišel jutranji vlak iz [>vega mesta in ni bilo Kožarja spregled, je stopil vlakovo-k čuvajnici, našel vrata za-ta skozi okno pa opazil, da Kožar mrtev na tleh. Nje-ivo ženo Terezijo so našli mr- v spalnici. Komisija je ugotovila, da sta Kožarjeva umorjena pred nočjo, da sta bila pobita s se-ro, ki jo je sukal levičar. Po-odbe so bile absolutno smrtne. Zandarmerija je začela iskati >rivca. Pri tem so osumili po->žnega železniškega čuvaja »tona Pavčiča in progovnega avca Franceta Svajgerja, ki bila 6. junija po pogrebu are-ana Ljudje so trdili, da se o-sumljivo obnašata, posebno ti Pavčiču se je sum zgošče-in so manjkali samo trdni do-f. Indicev pa je bilo mnogo, ki govorili, da ima umor na vesti ivčič. Svajger je bil izpuščen, včič odpeljal v novomeške za-e. D Pavčiču »e je ugotovili ta-ali v teku preiskave, ki je jala pol leta, več stvari, ki so ale nanj kot na krivca. Pavje levičar, učil se je v mladih h mesarske obrti in torej zna ati sekiro, na maji so našli krvave madeže, njegova mala ira je izginila, ob odkritju u-ra se je obnašal nenavadno ;deno in se ponujal za pomoč-a pri odkrivanju morilcev in adnje še jezo, ki sta jo kuha-Kožar in Pavčič drug do dru-a. Haje je Pavčič zelo sovra-Kožarja, ki je imel boljšo slu-in več plače kakor on, dasi Kožarja bila brez otrok, Pa-pa jih ima petera Tudi je i Pavčič grozil, da bo Kožar-že pokazal ob prvi priliki, in adnje tudi govorice, da je bil čič ljubosumen na Kožarja, otovili pa m tudi, da je Pav-službeno ob nadziranju proge usodno noč mimo Kožarjeve 'ajnice (ki je obenem postaja-«') in ni pogledal v Kožarjevo šbeno sobo, dasi je moral o-:iti kontrolno tablico, ki bi ga rsla opozoriti, da Kožar ni od-nadzirat proge, kakor bi bil ral. Pavčič je šel mimo čuvaj-<' in se ni zmenil za Kožarja. ) njegovem čudnem obnašanji utra j po odkritem umoru je o ni zaužil niti drobtine. Že je prestal prvi mesec bres hrane, je postal predmet zanimanja raznih zdravnikov, ker je vendarle čudežno, da po enem mese- Toda prestal je zdaj že drugi mesec in jetniški pazniki zatrjujejo, da res ne uživa prav ničesar. Seveda že samo leži, ves shujšan, telo mrtvaško ovelo, a oči so še bistre. Šestdeseti dsn stradanja ga je prišla, obiskat žena. Lukič je ležal, ni ji dovolil odkriti o-deje, da bi videla njegovo mrtvaško telo, kašljal je in bruhal kri. Ko se je žena poslavljala, je vedela, da ga ne bo nikoli več videla živega. Zdravniki se zelo zanimajo zanj in za vprašanje, doklej bo še zdržal. Da bi komu prišlo na misel, da bi preprečil to smrt, se menda ni zgodilo, sicer je pa tudi Lukič tako vztrajen in odklanja vsako pomoč, češ, kaj me boste mučili, moje življenje je končano. DVE DRUŽINSKI TRAGEDIJI da se reAi dolgoletnega trplkn-ja v kaznilnici. Usmrtitve ne more, pa je sklenil, da bo stra-I dal is ne bo zaužil ničesar, tako »—j da bo za lakoto umrl. To je skle-ts Jufo«Uvije.) I nil in začel izvrševati pred dve- prišlo niti do enega dokaza o Pa- mesecema. Že nekaj nad dvi včičevi krivdi. Zato je sodni senat zaradi pomanjkanja dokazov Pavčiča o-prostil. Dvojni umor v Dobravicah je ostal torej nepojasnjen in težko, 1iu Popolne lakote ni še podfegel. da ga bo mogoče pojasniti. Samomor samotarja. — V Ku-merski grabi pri Ljutomeru je živel v svoji koči samec Alojzij Petek, star blizu 60 let. Odkar mu je pred leti umrla mati in se je zadnja sestra omožila, je živel čisto sam zase in ni maral za nikogar. Redil je nekaj goveje živine, svinj in kokoši. Pred nekaj dnevi pa so sosedje slišali, kako Petkova iivina muka, pa so šli gledat. V hlevu so našli živino sestradano, v hiši pa so našli Petka obešenega. Naveličal se je samotarjenja in si vzel življenje. Baje se je hotel oženiti in je bil z neko žensko že skoraj dogovorjen, da se vzameta, pa.se je razdrlo. Da se reši samotar-stva, je zbežal v smrt. Sin zažgal očetu V Dravljah nad Ljubljano je v noči na 29. januar začelo ob pol 2. zjutraj goreti gospodarsko poslopje posestnika Ivana Peterce. Goreti je'začel najprej skedenj, potem hlevi, v nekaj minutah je bilo vse v plamenih. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci iz Dra-velj, Šiške in iz Ljubljane, saj je bila v nevarnosti tudi Peter-čeva hiša in vsa vas. Gasilcem je uspelo samo omejiti požar na goreči objekt, ki je pogorel do tal z vso zalogo sena — okrog 70,000 kg — in orodjem. Skott? je za kakih 80 tisočakov. Vse je kazalo takoj, da gre za požig. Tudi so nekateri ljudje o-pazili, kako nekdo beži od gorečega poslopja čez polja. Naslednji dan so aretirali Pe-terčevega sina, ker je posestnik sam izrazil sum, da mu je mor da zažgal sin Anton sam iz maščevanja. Sin Anton je namreč pred leti dobil doto v znesku 2,-500 Din, medtem ko je baje posestvo vredno milijon. Zaradi tega je sin zasovražil očeta in ga sploh nikoli ni bilo domov. Pred kratkim je izgubil službo in v o-bupu se je sklenil maščevati očetu. Ponoči se je priplazil do domačije in jo zažgal. Policija je Antona Peterco aretirala in je po kratkem oklevanju Peterca pri znal, da je res zažgal on, to pa le zaradi tega, ker ga je oče tako grdo izplačal. Odvedli so ga ljubljanske zapore. Požar aredi Ljubljane Sredi Ljubljane stoji veliko poslopje, v katerem je nekaj mestnih uradov, banka, trgovine in mnogo stanovalcev. To je tako imenovana Mahrova Aola, poslopje, ki je staro kakih 100 let in jo je pred desetljetji kupil Nemec Mahr ter v nji imel znano Mahrovo trgovsko Šolo prav do prevrata. Zdaj je veliko poslopje last Slovenske banke, ki ima v pritličju tudi svoje poslovne prostore. Dne 29. januarja dopoldne o-krog 11. ure je začelo goreti na podstrešju. Na podstrešju je nekaj stanovanj in mnogo drvar- zauližanih mnogo prič, ki so; „ic in vsa mogoča ropotija. Naj- brže je neka stranka povzročila požar, ko je postavila na podstrešje zaboj smeti in pepela, v katerem je gotovo bila še žerjavica. Po 11. uri so ljudje opazili, da se iz podstrešje kadi, pa so brž obvestili poklicne gasilce, ki imajo svoj sedež ravno nasproti te hiše v Mestnem domu. Ta-koj so odhiteli gasit, z lestvo so se povzpeli na streho, po stopnicah na podstrešje ter začeli od več strani brizgati vodo v tisti del podstrešje, ki je bil že ves v ognju, da je črni dim že ovijal vso hišo in se valil po živilskem trgu. kjer je ob tej url največ ljudi. Streli z gradu so sklicali tudi druge gasilce In v dobri uri je bil požar že zatrt in hiša rešena. Seveda je pokvarjeno mnogo zidovja. zgorelo je mnogo podstrešnega tramovja in razne ropotije, tako da je skupaj škode za okrog 70.000 Din. Dva meeecs brez hrane. — V kaznilnici v PoŽarevcu Je zaprt borni kmet Svetozar Lukič, ki je Iz strasti do svoje zemlje zagrešil umor in je bil obsojen na do-smrtno robi jo. Lukič pe je sklenil, ds bo pospešil svojo smrt, da je bil Psvčič zbegan, [se je skril v neko hišo, ko je fal, da bodo izpustili policij-ra psa, da je navsezgodaj ne-nu i>ovrdal o umoru, kmalu pa se je delal, da o umoru **ar ne ve itd. Koliko so te »vedi resnične, je težko reči, Mkaj ob takem razburjenju l' domišljij* in živci. !'avčič je ves čas preiskave rajal na svojem zatrjevanju, [ni izvršil umora on. Da je le-Mr. je rea, da se je učil messr-I obrti, je tudi res, toda on ni Tudi je res, da je ob ne-fad proge kesneje. ur J* predpisano. O madežih ►podnjlh hlačah in srajci pra-'1* so bili od znoja in da je il jetra. »>dtod krvavi madež maji. Sporov s Kožarjem ni ► .Uimcn bi| ri.M To-lobro se zaveda, da bi zapravili 21 službenih let in že-in otroke, č bi let isvrAit tak br «ko «e je zagovarjal Pavčlf v «jajšnJI razpravi. Priče so *"lale nekatere nJemu v do-druire v škodo, vendar pa ni ZaHadi bolezni si prerezala vrat. Sam de je nabodel ns not V Vučji vasi pri Križevcih (ljutomerska okolica) se je dogodila v hiši posestnika Jakoba Ostrca strašna tragedija. Ko je njegova žena Marija ostala za nekaj trenutkov sama v kuhinji s štiriletnim svojim najmlajšim otrokom, je vzela moževo britev ter si prerezala vrat. Zgrudila se je in izkrvavela, štiriletni otrok se je vrgel nanjo in jo objemal. Potem je otrok zbežal jokajoč ns dvorišče, kjer je bil oče. Ts je pohitel v kuhinjo in nsšel ženo že mrtvo, ob nji pa je ležala njegova britev. Ostrčeva je bila Že nekaj Časa obupana. Misel na neozdravljivo želodčno boleznijo ji je vzela mir in strla živce, da si je na tako strašen način vzela življenje. Zapustila je moža in petero otrok. * Druga nesreča se je pripetila v viničarski družini. Vinlčarji v Halozah žive slabše ko tlača-ni, to so koloni tujih lastnikov, saj je večina haloških vinogradov tuja last (Avstrijci!). Ti vi-ničarji žive v svojih bajtah ter garajo za tujega izkoriščevalca, ki jih plačuje beraško ali pa sploh ne Pri posestniku KazimirJu na Majskem hribu v Halozah sta živela viničarja Ivan Gajšek in njegova žena bedno življenje. O-troci so se jima rodili ko gobe po dežju, osem sta jih že imela, starih od 1 do 16 let. Kopica o-trok, premalo kruha, stradanj», !>olezni, mučno delo —vse to ruši družinsko življenje viničarjev. Tudi Gajšek se je vdal pijači In vinjen je postajal v onemoglem obupu nasilen. Prepiral se je s ženo, jo pretepal in sadnje čase grozil z nožem, kakor da je Žena kriva vsega. Tako slepo se znaša vsak obupanec, ki ne najde pravega razloga za vse težave, skozi katere se mora z muko prebijati. Ko je pred nekaj dnevi ponoči spet prišel Gajšek vinjen domov» je spet sledil prepir in grožnje z nožem. Gajškova žena je zbežala iz viničarije v gozdič, Gajšek z nožem v rokah za njo. Ko Je FiOflTlTA lovil ženo, je v nekem jarku padel ter si zabodel nož do ročaja v prsi. Našli so ga ležečega na obraze, a roko je še krčevito držal ročaj noža. Komisija be šale ugotovila, a-li gre res za nesrečo, ali pa je morda Gajšek v hipni zavednosti svojega strašnega početja in zavrženega življenja sam izvršil samomor ali pa je morda žena sama v silobranu izvršila zločin, da ubrani sebe in svojih osem o-trok pred nerazsodnim, izgubljenim možem in očetom. Smrtna nesreča. — V Cubru so na posestvu vinotržca Kleno-sohega is Gostinga pri Gradcu (Avstrija) podirali viničarji bukev. Ko je padla, je % vejami o-plazila 46 letnega viničarja Matija Vihra, ki je ponoči nato u-mrl. Veje so mu prebile lobanjo in krvavitev je povzročila otrp-njenje možganov. Ustreljen Bar jan. — V krimskem gosdu so naAli pred nekaj dnevi ustreljenega posestnikove-ga sina Petra Smoleta k Bresta pod Krimom. Kdo bi ga bil ustrelil, ni znano. Smole je šel v gozd nabirat melje, pri čemer ga je nekdo uatrelil. Smoleta so že večkrst napadli. Sumijo, da je postal žrtev divjih lovcev. 63. dan stradsnja umrl. — Poročali smo že zadnjič o gladovnem štrajku kaznjenca Lukiča v požarevski kaznilnici. Obsojen je bli na doemrtno ječo, kar ga je tako potrlo, da je sklenil stradati, dokler ne umre. Odklanjal je vsa jedila in vsako zdravniško pomoč, ko je bil po poldrugem mesecu stradanja živ mrlič, ki ga je bila sama kost in koža. Takega pojava medicinci še ne poznajo. Biti nad dva meseca brez hrane in biti še živ, to zmore le nenaravno odporna konstrukcija. Ko je Lukič že ležal v zadnjih zdlhljajih, je dovolil, da so Iti u zdravniki začeli dovajati z umetnim načinom hrano. Toda u-miranje so mu s tem podaljšali za neksj dni, življenja pa seveda niso rešili. Tri in šestdeseti dan svojega stradanja je umrl. I Norris ožigosal vrhovno todiiče (Nadsljsvsnje s 1. strani.) hov nega sodišča, ker bi zanjo po menilo — samomdr. Potrebna je torej remtdura. In dasi ustava vrhovnemu sodišču nikjer ne daje pravice razveljavljati zvezne zakone, marveč ga razen priziv-nih in nekaterih originalnih zadev podvrača kongresu, je on vseeno^pripravljen priznati mu pravico, da ukrepa o ustavnosti zakonov. Xoda to pravico naj ima le v slučajih, kjer ni nobenega dvo-ma o ustavnosti ali neuatavnosti zakona, je izvajal senator Norris. Vsled tega naj kongres omeji moč vrhovnega sodišča z zakonom, po katerem bi bili le taki svetni zakoni neustavni, če soglašajo pri razveljavljanju vsi sodniki. "To ni prevelika zahteva. Kongres lahko to stori pod obstoječo ustavo, če hoče; to ni ponižanje sodišča. Tudi ni ponižanje za nikogar." "Ce hoče kongres narediti tepca iz sebe in sprejme postavo, katero ljudstvo ne mara, si ljudstvo lahko pomaga s tem. da porazi tak kongres in izvoli novega, ki bo rszveljavll obsovraženi zakon. Toda če se gt izroči sku-piti devetih mož, kjer lahko odločuje pet oseb, t oda j ljudstvo nima nobene remedure", je Izvajal senator Norris. Ogromni preliti General Motors Lani j« napravil» nad 1S7 milijonov dobička . t M 5» New York. — (FP) — Unsko leto je bilo za General Motors korporsicijo eno nsjbolj debelih let v njeni zgodovini. Njeni 4st» ničarji, med katerimi je l>uPon-tova familija v vrhnji plasti, eo obogateli nič manj ko sa $167,-226.000, kolikor znašajo lanski profiti te velekorporacije. Bo as 76 odstotkov večji ko leta 1904. Samo v zadnji četrtini leta je korporacija napravila 162,742,-074 čistega profita ali 2200 procentov več ko v isti dobi leto prej, ko je napravila le "ušivih" $2,323,780. Za to veliko izboljšanje je odgovorna zgodnja sezona v produkciji modelov za letošnje leto, s katero je avtna industrija pričela veliko prej ko prejšnja leta. Poleg tega ogromnega profita za delničarje je General Motors zvišala svoj delovni kapital sa približno 60 milijonov. Gotovine in vladnih bondov ima sa 18 milijonov več ko pred letom, daai je bila njena «blagajna še prej debela. Ob zaključku letnih računov je bilo v nji nad četrt milijarde dolarjev v gotovini in vladnih vrednostnih papirjih. Kakor poroča njen predsednik Alfred Sloan, ožji prijatelj A) Smitha in DuPontov in promi-nenten član wallstreetske "Liberty" lige, je General Motors napravila v svoji 28-letni zgodovini nad dve milijardi čistega profita za delničarje. V zadnjih štirih k*tih krize Je razdelila med delničarje v obliki dividend sledeče vsote: 1&32 ..................„„,$ 164 #1$ tm v MM.m 1WM .......................... (M,76», 181 1&»5.......................... 167^06.000 Optimistična finančna poročila za preteklo in tekoče leto so objavile večinoma vse od 200 monopolističnih velekorporsdj, ki posedujejo nad 60'/{ vsega narodnega bogastva. Cc poslušate izpovednlke wallstreetske "U berty" lige in drugih magnate skih zvez, bi mislili, da bodo Š1I vsak čas na okrog s klobukom. Saj je Al Smith na milijardskem banketu lige denarnih vrečarjev zadnjič rekel, da "bogatini nimajo denarja" in je nespametno od njih pričakovati, da bi plačevali višje davke. Dvanajst apostolov DuPontov« družine, ki so Al Smithu na omenjenem banketu delali Častno stražo, so se pri teh besedah lahko v pest smejali, ker so poleg velikih dividend kot glavni delničarji General Motors In par tucatov drugih velckorporacij napravili dobro lansko Ifto tudi v municijskem biznisu. Profiti DuPontove korporacije so lani znašali $6.04 ns delnico, za katero niso DuPonti skoraj nič plačali, ali 60 odstotkov več ko leto prej. Cikaška veletrgovina Sears Roebuck Co. je lani napravila 20 milijonov copakov čistega profita ali KI odstotkov več ko leto prej. Tudi U. H. Hteel korporacija poroča, da Je prvič od 1 izšla s prebitkom, ki sicer nI ve Sbwski Uvodu UitaMfUml. 1904 Podporni Jidpoti lT.lnatfa 1907 TsL Bmkvsl 4M4 IUT4I Lavadafe Ava. Ckkago, I1L GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI OMSK i VINCENT CAIN KAR. pretodalk.,. .HSV 8. Lawedak Am., CSioaso. DL «HD A. VIDSE, d. tajnik.........SS67 S. LawnésU An., Chicago, XU. LAWRKNCK GRADISIIKIC.Uj.kaU« M57 8. LawiuUis Ava., Chioag* Iii 90KN VOGRICH. gl. kUgsjaik.......MST 8. LawndaU Ar«., Chicago, XU. FILIP GODTNA, upravitelj flaatla... .MST 8. Lawndsl« Ato,. Chicago, ID. fOHN 1COLEK. urednik glasila......MIT 8. UwaSalo Ave.. Chioafo, DL OEMMNUtWI« fRANX SOHRA K, prvi podpredeednlk.....SM R. T4lh St., Cleveland, a JOHN K. LOK AR JR.. drugi podpredsednik. 1188 R. lTSth SA, Gleestaad. O. GOSPODARSKI OES t» MATH PETROV ICH, piodsedalk............«88 E. lttth St.. OWvefeai, fe ANTHONY CVETEOV1CH..............MI Ssaeoa Ave., Rrooklys, N. Y. fOHN OLJ P....................149 S. Proapeel Ave* Clareados Hüls. HL POROTNI ODSEK t «OHNGORSEE, predsednik..............4X4 W. Bay St. Bprlngfleld, OL ANTON SUIiAE..•.»*..«,,,........•..,,,,.•...«,iS«* IT, Anna, Kaes. JOHN TKCKU........».........................MT, 8tvsbsMk PRANE PODBOJ..................................Rot 81, PaskhUL Pa. VRANE RARBICH....................1M1X Naskoka A v»* Cleveland, a NADZORNI ODSEK t FRANK ZAITZ, predsednik...........2301 So. Lawndale Ave., Chicago, Ul. PRED M ALG Al..............................81 Osatrsl Park, Poru, lil JAOOB AUBROEICH......................411 Pieroe BL, Svakih, Kisa. e timmi tmimm, M U m MMtek na h* Si* TÉS DBMA8NS ee**««t le Mvart. M m mm ek •al M Prt«** u toioM** V«c —4>n.v wMi a ÜMeleMHwl omH. ▼fl* PMTOlSS |M« >«l«eaj» » H m AU woHami «f SE^PI )EP ^HRPBEHVQ EU SHEBB^ MSVE tf imiHi || iHmni n^i •i SM reservnegs sklada, ki jo Še vedno močan. Končno se ameriški velekapl-tallsti na splošno ne morejo pri-toftevati nad lanskih zasluikom, Njth tifledf V tikočem letu 16 št boljši. Prosperiteta se je ia-nje fte vrnila, velika armada brezposelnih, ki obeta tudi v "dobrih" časih dfiati se okrog desetih milijonov, Jih ne briga, Goveraer odklonil apel magnatov Bedi med rudsrji rodila novo ^xndustrijoM Harrisburg, Pa. — (Ki») — Potreboval bi oi>orodt«no silo nsj-msnj 25,000 miličnikov, ako bi hotel ustsvitl "butlsganje" pre moga v severnovzhodnem d«lu rennsylvanije. Ta odgovor Je dal governer Karle grupi premogovnllh opera torjev, kateri Je načeloval C. K. lluber, predsednik Antrscltnega instituta, ki je plcdirala, naj go-verner z oborzorll, da bi sledi lo krvolltje. če bi hotel on S obo-roleno silo oropnti tisoče br^kpi»- rtularjev v |»rlmorl z nad tU milijoni deficita Ha 1 «M. Kljub temu pa so delničarji vsa ta lets prejemsli običajne dividend* iz Velik uspeh generalne 1 stavke v Pekinu i «n iea— e (Nadaljevanje s 1. strani) H, Noben» diskriminacije rs- . di unljskih aktivnosti; plačilo sa ves lamujeni čas, katerega delavski zastopniki porabijo vsled reševanja prltoftb i upravo tovarne; plačitev detrtdnev-ne plače vsem delaveem, ki so poklicani na delo, toda radi pomanjkanja istega vrnjeni domov j vrnitev dela vsem delaveem, ki ostanejo doms rsdl bolezni sli ponos reč be. 4. Potek pogodl»e s 1. julijem 1SM7; če Jo katera strsnks lell spremeniti, mors nsinsnlti drugI stranki 00 dni pred potekom. Vse spore rešuje posebno razsodišče, v katerem Ime vssks strsnks dva zaatopnika in ti štirje pa itvolljo petega člana, ki je predsednik. *'To pokszuje, da Je kolektivno pogsjsnje edino sredstvo zs reševanje sporov," Je rekel zsstopnlk svsznegs delavskega odbora U K. HJork, ki Je bil sktlven v akeljl za končanje stavke. "Tako pogodbo bi bila druAba lahko dobila Ae pred enim letom. Ce bi bila dru*ba pristala na kolektivno pogajanje, M tudi ne bilo prišlo do generalne stavke In nikomur bi ne bilo trelia tr|*tl, ne delavcem ne druftbl, mesto pa bi bilo obvarovano pred neljubimi posledicami." V uspehu te generalne stavkt« Je illlnoisko delavstvo dobilo novih inspiracij. -L lik. Znaša le nekaj nsd milijonrudsrjev I«.njih družin --- « dinegs zssiufka Trdili so le, da Je zajKived "Ne kradi" Umtljnl kamen civilizacije. K<»mpanijska polici J s Je v zar dnjih letih, rnlkar Js v delali de-presljs, aretirala U veliko ŠU-vilo br<*zpo»elrilh rudarjev, ki jih Je zassčlls pri ne|KwUvnem kopanju premoga, toda ksznovs-nlh Je bilo le neksj. lUdke so |K>-rote In seniki ns polJ« sntrsei-U. ki bi r»oelsli revnegs rudsrjs v zspor, ker Je *ege1 po "tuji" Is-»tnlnL Celo cerkvene svtorltete dvomijo v "boisnske prsvice", ki si jih r»flisš^»J« pwmiovni t m runi, kstert so dnhth kontrolo nad poljem trd«^s firemogs v PennsjrlvsnlJi. te pHsnsvs-jo obstoj zskrms. ki gs ne more razvdjavlti n*An'tv» sodlAče, zs-kon ssmoobrane. Kndsreke ns«elbine na r^M" antrsrlts Sf> Mle nsjbolj udarjene v tej d<*pree|jl. Pred dei^tlml leti Je bilo v premogovnikih u-poštenih IW>/KHl rudarjev, »edaj jih Je okrog INI,000 In večina teh l«> deloma V mnogih nsaelhlnsh »ts dve tretjini pretilvslstvs od vlanl od Mlfs In v teh nsselbl» nah je "hutlegsnje" premoga najbolj rasvtto. Proti iMêiUivonju Udov «s Nemčije Cincinnati, O. — "American Israélite", najstarejši atigleško-tidovskl tednik v Ameriki, je oii-gosal načrte glede mssnegs Iz-seljevsnjs ftidov is nacijske Nemčije v druge driave. "Ml smo ie večkrat naglasi!!," piše U list, "da mi tie napailamo Hitlerjevega r - ti ruš iz raaioga, ker preganja iide, temveč valed tega, ker zatira tudi katolike, protestante, delavske organizacije in hoče ubiti vsako opozicij»." ttu-geitijo, naj se šidje prostovoljno umaknejo in izselijo is Nemčije, je list oznsčil za iiiiajstvo. IJHTNirA UHKIINIÄTVA Ksst Canton. ()., J. M. — Po-godlie iz stare domovine ne bomo objavili. Prvič nima posebne vslnoatl zs nss v Ameriki is drugič nsm msnjks prostors. Glede druge zadeve pa boste dobili najboljše Informacije pri f, h. I. S. , kateremu lahko pišete v slmenskem Jeziku. Naslov je Foreign Language Information Service, ttl fourth Ave., New York, N. Y. PETEK, 14. FEBRUARJA Dolina meseca ROMAN •pM JACK MM* DON—P—l*** "Krssen mlad človek j« — in dober je m-trdila Saxon i. "Njegov obrax priča o tem. In kar je največ vredno — rad va» ima in je ponosen na vae. Ne morete ti misliti, a kak-ftnim užitkom sem ga opaiovala, kako va» gleda, posebno takrat, kadar govorite. Spoštovanje ima do vaše razsodnosti. Kako ga tudi ne bi imel na tem romanju * vami, ki je popolnoma vaAa zamisel!" Go»pa Mortimer-jeva je vzdibnila. "Zel« »redni sto, drago dete, telo srečni. In pri tem še niti ne veste, kaj go moški moigani. Počakajte, da bo ves gorel od navdušenja za vaš načrt. Strmeli boste, kako se ga bo oklenil. Na vse kriplje se bo.te morali truditi, če ga bo»te hoteli dohajati. A dotlej ga morate vi voditi. Ne pozabit«, da je mestnega rodu. Trdega boja bo treba, da ga odvadit« edinega življenja, ki ga poina." "Oh, tudfon je naveličan me»U — je pričel« Saxon. . "A ne tolikAnj kakor vi. Ljubezen možu ni vse kakor je ženi. Va» je mesto bolj izmuči-lo nego je izmučilo njega. Vi »te bili tisti, ki ste ifgubili ljubljenega otročička. Njegovo zanimanje zanj in njegova zveza z njim sta bili aamo slučajni v primeri z globino in žl- vostjo vale zveze." Gospa Mortimerjeva »e je ozrla proti BH-lyju, ki it prav tedaj »topil v sobo. "Dokaj blizu sem," je odvrnil in »edel v veliki naslanjač, ki mu k« je pokazala. "Nam-reč —" "Počakajte trenutek," ga je usUvila gospa >fortimerjtva. "Ta na»lanjač je lep, velik in močan, in takšni »te tudi vi, v»ekako pa veliki in močni, a vaša ženica je tako utrujena — ne, no, le sedite, ona ne potrebuje drugega kakor vaš« moči. Da, re» mislim tako. Razpro- strite roke." Tako govoreč je povedla Saxono k njemu in mu jo posadila v naročje. "In zdaj, go»pod — kar milo vaju J* pogledati — naštejt* nil zdaj svoj« ugovore zoper način, kako se preživljam." "Za način ne gre," je naglo oporekel Billy. "Va* način je pravi. Imeniten je. In kar ml roji po glavi, je samo to, da vaš način ni primeren za naju dva. Midva ne bi po tej poti nikamor prišla. Vidite, vi »te imeli zveze, premožne znance, ljudi, ki »o vedeli, da ste bili knjižničarka in da je bil vaš mož profesor. In imeli »te , . ." Tu je trenutek okleval, iičoč določne oblike za mi»el, ki mu »amemu le ni bila ja»na. "Nu, »kratka, imeli »te nekaj, česar midva nimava. Bili ste izobraženi in . . . — ne vem, a zdi ne mi, da »te bili poslom in občevanju s ljudmi či»to drugače kos, kakor moreva biti midva." "Ali, dragi dečko, »aj se lahko naučite, česar je treba," je vzkliknila. Billy je zmajal z glavo. "Ne. Ne razumete me popolnoma. Morda vam lahko poja»nim z zgledom. Samo pred-»tavite »I men«, da pridem z zavarkom in žo-lico v ti»ti ifo»pod»ki reatoran, kakor vi, in hočem govoriti » »tarim. Nu, ti»ti mah, ko bi •topil v njegovo pi»arno, bi bil kakor riba na kopnem. Se slabše: »am bi čutil, da »em riba na kopnem, Ta mi»el bi me dražila in naga-njala v rabuko, kar ni najboljàa pot za človeka, če hoče skleniti kupčijo. In razen tega bi »i mialil, da me ima za Bog ve kakšnega razbojnika, ki krošnjsrim z zavarki. Kaj bi ae zgodilo? PoNtal bi oAaben da TTtkotm*ga. Mi-»lil bi, da me on |><> »trani gloda, pa bi »e zne-»el nad njim in mu izkazal, da gledam jaz njega po strsni. Razumete? Tako sem vzgojen, Bog pomagaj. Vzemite ali puntite, tako bi bilo pri meni, in jasno je, da zavarki ne bi šli v denar." "Kar pravite, je v»e re»," je ve»elo povzela go»pa Mortimerjeva. "A »aj imate ženo. Samo poglejte jo. Na vsakega kupca bi napravila vti«. Se prerad bi jo poslušal." Billy je kar otrpnil in njegove oči so dobile nekam naježen izraz. "Kaj »em pa zdaj napravila!" »e je za-»mejala gostiteljica. "Nisem še tako nizko padel, d« bi lovil kupce na ženin obraz," je osorno zagodrnjal. "Prav imate. Edina nesreč« je, d« »ta ostala obad va petde»et let za časom. Vidv« st« »tara Američana. Čudež je, kako ata sploh zašla v te sodobne življenjske okolnosti. Kdo je v teh izrojenih časih še slišal o mladem možu in mladi ženi, da bi si bila naprtila posteljnino na ramena in odrinila iz mesta iskat zemlje? Da, to je »tari argonavtaki duh. Prav taka »ta kakor oni, ki so vpregli svoje vole in jo ubrali proti zahodu, v dežele onkraj soln-čnega zatona. Stavim, d« stA bil« vajina očeta in vajini materi, ali vsaj dedje in babice prav tega rodu." Saxonine oči so se zasvetile in Billyjeve so postale «pet prijazne. Oba sta poki mala. 'Tudi jaz »em Še st«r«ga rodu," je ponosno nadaljevala gospa Mortimerjeva. "Moja babic« je bil« izmed tistih, ki so preživeli pogin Donnerjeve odprave. Moj ded, Jason Whitney, je pripltri okoli rt« Horna in se udeležil razvitja medvedje zastave v Samovi. Bil je v Montereyu, ko je John Marshall našel zlato v Sutterjevi mlinščici. V San Franciscu je cesta, ki ima po njem ime." "Poznam jo," se j« oglasil Billy. "Whitney Street. Blizu Ruskega hriba. Saxonina mati je peš prehodila prerije." "In Billyju so Indijanci ubili deda in babico," je pripomnila Saxon. "Njegov oče je bil še čisto majhen deček in je živel pri Indijancih, dokler ga niso belci zajeli. Niti »vojega ïmena nil vedel In neltî gospod Roberta ga je posinovil." "Ali, otrok« božja, potem »mo malone sorodniki," je rekla gospa Mortimerjeva, vsa ai joča od radoMti. "To je kakor dih iz »tarih časov, ki »o na žalost že tako pozabljeni v teh nepokojnih dneh. Mene te reči posebno zanimajo, ker sem vpisovala in brala vse, kar obravnava to dobo. Vi —" pri tem je pokazala na Billy ja, "ste zgodovinska onebnost, ali vsaj vaš oče je bil. Spominjam se ga. Vsa stvar je omenjena v Bancroftovi zgodovini. Tisti Indijanci »o bili Modoki. Osemnajst voz je bilo. V«š oče Je edini ostal živ, a bil je še majhen otrok in vobče ni vedel, kaj »e je zgodilo. Vodja belcev ga je pozneje vzel za »vojega." 'Tako je." je rekel Billy. "Modoki so bili. Njegova karavana je morala biti namenjena v Oregon. Vse so poklali. Radoveden sem, ali ve»te kaj o Saxonini materi. Pe»mi je zlagala v ti»tih zgodnjih dneh." "Ali je katera igmed njih izAla?" "Da," je odgovorila Saxon. "V »tarih san-jo»eških časopisih." "Ali znate katero?" "Dh, ena »e začne takole: "Sladko kot Colove harfe avok te Miua tvoja je naučila peti, in kalifornijskih polj neiamerni krog hrsni njen mehki odmev v svojem objet ji." "Znana se mi zdi," je zamišljeno rekla gospa Mortimerjeva. "In A«, end »e »pominjam, ki »e začne: kjer tn««i listjem drhtečim *oli kipi ■toJIJo . . Is hrupe mnoâic polwfnlla »em v gaj. In tako gre dalje. Ne razumem je popolno, ma. Posvečena je bila mojemu očetu —" (Dalje prihoda it*, t Kriza v peklu m*» pretrese, a kljub mrzli grozi zah repen Im po smrtnem objemu. 'Tvoj čas š«* Skoro vsi te vrst*, Oa m»« mori huda živčna bolezen. Neznosnih muk naveličan sem »i oni dan goreče telel smrti. Spomnil sem •e rajnkega brata Pavleka. rajnke matere, svojih otroških, U*-pih let. Slo mi je na jok. rad bi bolečine raztopil v solzah, a ni a«- mi (Mksrečilo. Bolečine, trde kakor granit stiskajo srce, — m in- omehčajo ae. Sire, pretrdno »rr«« kskor da poka. a ne |«oči. Oči imam zaprte; težko vzdihujoč poskušam moliti, prositi i Boga za odrežitev. priklicati! imrtnnga arigfla Azraela. Ustal vroče Mira j o. Žalujem top<*l glas; "Priseli na vae rimske dogmo!" Rad bi priftfgel. toda glas mi j ne gre ii grla. THLkl balast Zha- ( nosti tišči It moJganov in mi sti«ka grlo. Odprem oči . fc .. zagMam pri kazen; "Kdo ai??" "Azraeir Krasen mladenič stoji |*r«* zadnji (mriški modi, — ves "dernier cri". Ves dostojanstven. \es v zlatu, v težkih brlljantih in •viwh \r«t draguljih (ttiraza ni IhI baS prikupnega in dobrotlji-\oga