105
 VPLIV PROGNOSTIČNIH OCEN  
NA STANJE BOLNIKA PO AKUTNI  
MOŽGANSKI KAPI 
Marjan Zaletel
marjan.zaletel@kclj.si, mzaletel34@gmail.com
Ključne besede: paliativna oskrba, možganska kap, občutljive-prednostne 
odločitve, prognostični modeli
Namen: Primarna paliativna oskrba po možganski kapi (MK) naj bi bila dostopna bol-
nikom s krajšim preživetjem in pomembno funkcionalno prizadetostjo, ki nimajo mož-
nosti za okrevanje in predstavlja izbiro zdravljenja. Značilnost oskrbe po MK so pred-
nostno-občutljive odločitve dekompresivna kraniektomija (DK), zunanja ventrikularna 
drenaža (ZVD), ki temeljijo na koristih in tveganjih za bolnika. Zato je pomembna na-
tančna prognoza, ki je povezana z umrljivostjo/preživetjem in onesposobljenostjo/
dejavnostjo bolnika. Napake v prognoziranju so povezane s prezgodnjim ukinjanjem 
zdravljenja ali prekomernim zdravljenjem. Zaradi subjektivne napake pri prognozi je 
smiselno uporabljati prognostične modele. 
Vsebina: 66 - letna gospa je bila sprejeta na Nevrološko kliniko zaradi nenadne motnje 
zavesti. Opazovali so plegijo levih okončin. Ob sprejemu je bila gospa predihavana. CT 
glave je pokazala obsežen znotrajmožgansko krvavitev frontotemporalno s prodorom 
v 3. in 4 prekat. GSK ob dogodku je bila 3-4, mRS 5,WFNS (World Federation of Neu-
rosurgical Societies) 5 in ICH (Intracerebral Hemorrhage) 4. Opravljena je evakuacija 
hematoma, vstavljena ZVD in narejena DK. Sprejeta je bila na Oddelek nevrološke in-
tenzivne terapije. Po posegih je bila gospa uvedena v paliativno oskrbo.
ugotovitve: Prognoza po WFNS je kazala na 90% umrljivost, po ICH pa 97% umrljivost 
v 30 dneh po dogodku. po 3 mesecih je bila gospa budna, brez znakov mentalne in 
motorične aktivnosti. Ugotovljeno je bilo vegetativno stanje. 
uporabnost: Izgleda, da imajo prognostični model vpliv na onesposobljenost po MK. 
Zato so lahko koristni za predvidevanje o dolgoročnem funkcionalnem stanju bolnika, 
ki je pomembno za odločitev o izbiri paliativnega zdravljenja po možganski kapi.