Poučno potovanje v IŠvico. C. kr. kmetijska družba kranjska je pod spretnim vodstvom pristava deželne kmetijske šole na Grmu, gosp. V. Rohrmana, priredila od 16. do 26. avgusta poučno potovanje kranjskih kmetovalcev v Svico. Namen temu učnemu potovanju je bil, da prouče naši kmetovalci napredno gospodarstvo šviških kmetov, njih organizacijo in njih socialne razmere ter da se na mestu prepričajo o tem, kaj vzmore omikan in strokovno naobražen kmet. Res lepa misel, kije našla tudi lep odmev. Vseh potovalcev ni bilo nič manj kakor 39, kar je za naše razmere in z ozirom na to, da se je to potovanje vršilo prvič — ogromno. Da bi se mogli tega potovanja udeležiti tudi manj imoviti kmetovalci, se je obrnila c. kr. kmetijska družba do raznih korporacij za podporo. Deželni odbor in Kranjska hranilnica sta radovoljno ustregla zaprošeni želji, ne tako kmetijsko ministrstvo, kije vsako podporo odbilo, kakor tudi železniško, ki ni hotelo nikakor znižati voznihcen! Na vseh drugih železniških progah so veljali kombinirani vozni listki tudi za brzovlak, na državni železnici od Innsbrucka do Buchsa pa je bilo treba doplačati. Seveda: za kmetijske — če niso ožlindrane! — in kulturne namene naša država nima srca, osobito, če gre v prid Slovencev I C. kr. kmetijska družba je nabrala toliko podpore, da je mogla desetim udeležencem povrniti potne stroške v znesku po 66 K, do katerih so imeli pravico samo samostojni kmetovalci ali njihovi odrasli sinovi kmetiškega stanu. To je lepo in hvalevredno delo kmetijske družbe, da se tako poteza za napredek kmetiškega stanu, a vendar moramo njeno pristranost v tem oziru glede učiteljstva, kije s kmetijstom v najožji stiki, najostreje obsojati. Četudi ni učiteljstvo toliko srečno, da bi štelo v svojih vrstah mnogo posestnikov, vendar ima ravno glede procvitanja kmetijske družbe največjih zaslug. Učiteljstvo snuje in vodi kmetijske podružnice, poučuje teoretično in praktično odrasle ljudi in mladino, je ponajvečkrat zaupna oseba kmetijske družbs glede letine itd., z eno besedo: duša vsega podružničnega delovanja, od katerega nima niti trohice dobička, pač pa dostikrat ogromno dela in še stroške. Učiteljstvo se žrtvuje, dobiček ima pa društvo in člani — posestniki. Res vodijo v krajih, kjer se učiteljstvo ne da izkoriščati, duhovniki ali intelegentni posestniki podružnične posle, ali ti imajo kot posestniki le dobiček od tega. Ako hoče učiteljstvo v raznih podružnicah poučevati v naprednem gospodarstvu, mora zajemati svoje nauke ponajvečkrat iz raznih težkopristopnih knjig, ki pa vkljub vsi popolnosti ne učinkujejo tako, kakor kar človek sam vidi in sam izkusi. Vrhutega so take knjige še prav drage, da ima učitelj poleg truda še stroške. Letos je bila ravno za učiteljstvo prav ugodna prilika, poučiti se na lastne oči o kmetijskih zadevah ene izmed najnaprednejših evropskih držav. Tako potovanje je za ubogo učiteljstvo prav drag šport, in tu bi bila kmetijska družba lahko posegla vmes ter naklonila kakemu za kmetiški stan posebno zaslužnemu učitelju — če že nič drugega ne — vsaj prosto vožnjo. Od njega pa naj bi — če že mora učitelj vsako malenkost trdo zaslužiti — zahtevala, naj priredi v domači podružnici ali kje drugje vsaj eno javno predavanje o potovanju. S tem bi bili dobrot poučnega potovanja deležni tudi oni, ki se ga niso mogli udeležiti. Ako v bodoče prirede še kdaj kako enako potovanje — kar bi bilo prav želeti — polagamo glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani prav toplo na srce, naj učiteljstva ne izključuje več a priori od podelitev podpor, da se ne pripeti tako kakor letos, ko so se udeležili poučnega potovanja 3 učitelji (1 z Goriškega in 2 s Kranjskega) nalastne stroške, amarsikak trden posestnik ob podpori kmetijske družbe. Mi jim tega prav nič ne zavidamo, nasprotno, Še veseli nas, da se je na Kranjskem pričelo daniti v tem oziru, a tudi zase in za svoje delo zahtevamo priznanja, osobito od kmetijske družbe, ki ji je učiteljstvo najzvestejši in najagilnejši član. Udeležnik.