fTJBUBHED AW) DISTRIBUTED UNDER PKMPT (Ho. 506) AUTHORIZED BY THE APT OF OCTOBE* 6. 1917, OH FILE AT THE PQgT OFFICE OF H1W YOME. K. Y. By Order of the Pres't. A. B. Burleson, p. M. den.
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja Z3i celo leto........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto.....$7.00
Za inozemstvo celo leto____$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United State®
Issued every day except Sundays and legal Holidays. MT 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at K v York, N. Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 62. — ŠTEV. 62.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 16, 1921. — SREDA, 16. MARCA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
ZAVEZNIKI NE BODO PRODIRALI PROTI RENU
ZAVEŽNIKI NE BODO PRODIRALI PROTI BERLINU, — JE IZJAVIL ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. — PRODIRANJE ZAVEZNIŠKIH ČET OB RENU NI RAZVELJAVILO MIROVNE POGODBE.
London, Anglija. 1."». marca. — Na temelju avtoritete ininistr-b »Ta predsednika Llovd Ceorjre-a s*- jo danes zagotovilo deželi, da z ive/niki no l>o<lu korakali proti Berlinu. V svojin zagovoru kazni, i..i! o/mu h NVir.irin. |e izjavil Lloyd f;«*or;re v parlamentu, ila za-^e.rniki ne hodn prodirali proti Berlinu in sicer radi velike armade, i j bi bila potrebna, da se zavaruje komunikacijske »'rte.
Ministrski predhodnik je predložil zbornici reparacijsko predlogo in to kljub opozicije od strani številnih članov zbornice.
Pari*, Fraiu-ija, 1."» marca. — Rc-paraeijska komisija j«* danes se-avila p< slanico na Nemrijo, \ kat« ri je izjavila, tla so zavezniške vojaške iu eiiokomske kazni upravičene na temelju Versaillske mirovne pogodb««. kajti Nemčija ni plačala svote denarja, kot je bila obljubila.
Ta zavezniška poslanica je bila namenjena kot odprovor na nemško trilitev, da je prodiranje zavezniških čet ob Renu razveljavilo i.:irovno pogodbo.
Dokument je bil sestavljen na sestanku raparaeijske komisije d.iiu-s zjutraj, (dasilo nc je v njem. tla je plačala Nemčija manj kot ] olovico dvajset tisoč milijonov zlatih mark, katere bi morala plakati na temelju mirovne popodbe.
Argument Nemcev, da je bila svota v polnem izplačana, je bil zavrnjen.
Dr. Walter Simons, nemški minister za zunanje zadeve, je ponudil zaveznikom petdeset tisoč milijonov nemških zlatiJi mark kot odškodnino. Rrkcl je, da je od teh dvajset tisoč milijonov mark že odplačanih in da ostane vtried tepa le trideset tisoč milijonov mark, latere naj bi Nemčija plačala v bodočnosti.
PROHIBICIJSKI FUZEL IN NOROST
BOJ PROTI ŽIDOM PO CELEM SVETU.
Jutri bodo praznovali Irci vsega sveta svojega patrona St. Patricka. Slika nam kaže del parade, ki __se je vršila njemu na čast lansko leto v New Yorku.
RUSKQ-POUSKI MIR BAJE ZAGOTOVLJEN
V PETEK BO PODPISANA TOZADEVNA POGODBA. — ZBOROVANJE VSERUSKEGA BOLJŠEVTŠKEGA KONGRESA. — POROČILA O NEMIRIH V MOSKVI.
NOVI PREDLOGI ČIKAŠKIH VELEKLAVCEV
Armour predlaga v družbi drugih načrt, soglasno s katerim naj bi imeli delavci skupne uradnike.
Chicago, 111.. 15. maera. — Medtem ko se je nahajal Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, na poti proti Cliicairu. da razpravlja z uradniki devetih strok, zaposlenih v veleklavnicah plede možnosti in primernosti stavke, so napravili veleklavničarji korak proti miruj v obliki objave načrtov za '"in-; dustrijalno demokracijo*' v njih; napravah, se to je zgodilo onega dne, ko je bilo uveljavljeno v j klavnicah skrčenje plače obenem z podaljšanjem delavnih ur.	>
Objavo Armour & Co. ter pozneje fciwft & (V. da se bo skušalo u-vesti 'industrijalno demokracijo' v njih napravah, je označil Dennis Lane, tajnik in zakladničarj Amalgamated Meat Cutters and Butcher "Warkmens Union kot "bunk** ali neumnost.
Objava Armourja ni bila povsem nepričakovana. Prvotno ob-' vestilo »rlede skrčenja plače in po-J daljšanja delavnih lir, je izjavljajo, da razmišljajo delodajalci o licčrtu. kako bi dovedli do tesnejši ga stika med delodajalci in delavci. PosaniiTiiosti te«ra pa so vzbudile veliko zanimanje.
Mr. Armour je v ugotovilo, ki
spremljalo objavo načrta indu-slrijalne demokracije izjavil, da j. prišla klavniška industrija na stališče, ko je treba večjega sode-lovanja med delodajalci in delavci.
Objava predlajra na to načrt, glede katereira je izjavil. Dennis leaner — Bunk. Javnosti ne bo mogoče prevarati s tem poskusom in tudi delavci se ne bodo zmešali ter se zavzeli za stvar.
Mr. Armour bi sedaj rad organiziral kompanijsko unijo, ki bi ne imela moči da razmišlja o skrčenju plač ter podaljšanju delavnega dne kot je bilo uveljavljeno. Mesto tega pa pravi, da bo prihodnjič, ko bo hotel še nadalje skrčiti plače, predložil zadevo svetu. v katerem bo zastopana tudi delavska stran, ki pa bo popolnoma pod kontrolo Armourja.
— Javnost ie že ista take vrste propagau.Ie. Mislim, da bo to tudi Armour sam spoznal. On lahko piše še tako lepa ugotovila, a mi ne bomo sedli na limaniee.
Lane je bil vesel, da so šli delavci v ponedeljek na delo. dokler ne bo končano glasovanje glede stavke. Vse naprave so zaposlene na ntrmalen način.
Veleklavničarji so objavili, da so dobili številne prošnje za delo
TALAAT PAŠA JE
BIL USMRČEN
Ustrelil ga je neki Armenec. —^ Množica je morilca pretepla ter ga izročila policiji.
Morilec je \rgel revolver in skušal pobegniti. Ljudska množica ga je dohitela, neusmiljeno pretepla ter ga izročila policiji. Imenuje se
baje Salomon Teiliriun.
* * *
Talaat paša je tvoril z Euver-jem in Djemal pašo tri um v i rat, ki je tekom svetovne vojne vodil Turčijo. Meseca julija leta 1919 je neko turško sodišče vse tri može, ki so bili slučajno odsatni, obsodilo na smrt. Talaat je pobegnil v Nemčijo, -n za njim sta prišla tudi Djemal In Enver.
Na Talaat pašo je bil že leta 1&15 v Carigradu vprizorjen atentat, ki se je pa izjalovil.
LE ŠE EN SLUČAJ SPALNE BOLEZNI.
Zdravstveni urad naznanja, da
v New Yorku sedaj samo še en slučaj spalne bolezni. Vsega skupaj je umrlo za to boleznijo v New Yorku sedem oseb.
TALAAT PAŠA UMORJEN.
Berlin, Nemčija. 15. marca. — V svojem stanovanju na Haden-bcrgstrasse tukaj je postal Talaat paša. prejšnji minister v Turčiji ter sila v turškem nacionalističnem gibanju, žrtev za vratnega morilca, ki je bil Armenec.
Talaat paša je odstopil v oktobru leta 1913 kot turški minister za notranje zadeve ter izginil.
Glasilo se je, da je šel prostovoljno v prognanstvo.
BOLJŠEVIKI PRODIRAJO.
Stockholm, Švedska, 15. marca. Poročevalec lista Aftonbladet v Rigi poroča, da prodira 18 do 20 divizij boljševikov z artilerijo in zrakoplovnim zborom v provincah Smolensk, Vitebsk, Orša, Mohilevi in severno od teh prostorov proti( Poljakom. (List je precej zanesljiv in če bo sporočilo potrjeno, bo celi položaj v Evropi zavzel naenkrat povsem drugo obliko.
iz raznih mest kot Detroit. St. Louis. Cleveland in tako dalje.
— Mi ne potrebujejo mož in tudi ne pričakujemo, da jih bomo potrebovali, — izjavljajo klavni-čarji.
Obe stranki sta bili zadovoljni, da odpošljeta zastopnike v Washington na razgovor s tajnikom Davi&om.
OSTUDEN ZLOČIN PIJANEGA ČRNCA
Črnec, ki je blazen od žganja, n-| moril neko organistmjo, je strogo:
zastražen v ječi.
-
New Brunswick, N. J., 15. mar-1 ca Kolesa pravice v New Jersey,, ki so kot znano zelo hitra, so se; pričela vrteti danes, da prisodijo pelno kazen nekemu George Wash' ingtoiiu Knightu, gorili sličuemuj črncu, ki je priznal, da je umorili n? okrut način Mrs. Edith Mar-j shall Wilson v bližini njenega do-; m a na Centre St.
Knight je rekel, da je izpil štiri i steklenice "Džina"' in da je vpri-j zoril napad na mlado organisti-j njo, da izvede balianje tekom nekega popivanja ter dobi denar za nadaljno popivanje. Mrs. Wilson
omedlela ter najbrž umrla na srčni kapi kmalu potem, ko jo je črnec zagrabil. Črnec je visok le pet čevljev in štiri inče, a široko-pleč in roke mu segajo prav do kolen. Njegove oči so izbuljene ter rmene od preobilnega popivanja. Rekel je, da je star 22 let. a izgleda dosti starejši.
—	Jaz sem izpil skoro štiri steklenice džina in ko sem videl to žensko pred seboj na cesti, sem jo zgrabil za vrat. Obrnila se je, me videla ter nato omahnila v moje roke, — je mirno izjavil.
Črnec je povedal kazenskemu' zasledovalcu, da je prijel žensko za vrat. ko je hotela vstopiti skozi ograjo in da jo je nato zavlekel na neki sosednji prazni prostor. Avtotopsija je pokazala, da je bila ženska brutalno napadena. Prosekutorju je črnec mirno izjavil, da je izvid zdravnikov pravilen ter navedel vse posameznosti svojega ostudnega dejanja.
Knight trdi, da je bil vojak v svetovni vojni in da je celo dobil kolajno za svojo hrabrost. Oni, katerim je povedal to, niso mogli kaj takega vrjeti, a niso mogli trditve niti odobriti, niti razveljaviti. Rekel je, da je bil z dva in devetdeseto divizijo v Camp Upto-nu. Na številko svojega polka se 'ni mogel spomniti. Rekel je, da >ima vse listine njegova mati v Newport News, Va.
—	Jaz sera to storil, — je rekel. — Jaz sem ubil žensko. Ne dol-žite nikogar drugega.
Nato je prižgal cigareto ter mimo podpisal izjavo. Pozneje je pisal pismo svoji materi, kateri pa .ni sporočil ničesar o položaju, v katerem se nahaja.
ROJAKI. NAROČAJTE SB MA "GLAS NARODA"« NAJVX&JI BLOVKHBO DMVBJL& V SDK.
nwtigiw ________.
Chicago III , 15. marca. — Umo-bolnost se je povečala za celih 25 odstotkov v Chicagu tekom zadnjih osemnajst ih meseeev, — je pričal dr. James Whitney Hall, izvedence v dušeslovju, pri obravnavi proti Karolu Wanderer, ki j«- tožen umora. Zdravnik je naprtil osemnajstemu amendmentu veliko odgo\ornosti za ta položil j.
— Doeim je resnica, da so številni slučaji pofeledirji neurejenih razmer ter nove uravnave po vojni, povzroča \endar pretežni del slnčajec pijača. Blago, katero prodajajo danes poti imenom f gauje, zadostuje, dn napravi iz* ,?loveka iimobolnega. Vsaki me/*c prihajajo v bolnieo nadaljni ljudje, ki trpe na "ulk >hnli<*m blaznosti"", j
Rekel je. d.i se je poslalo 350 to* 400 bolnikov vsaki mesec iz bolnic k /draviiiški komisiji gi<o df nmobolnosti v psihopatično bolnico v svrho preiskav. Do zadnjega leta je znašalo število takih bolnikov do	do na mesec.
9 CWMBBStfMHSMps^ 49'
OBUPAN DEČEK SI JE HOTEL VZETI ŽIVLJENJE.
Dvanajstletni Joseph ("ostegne-ti je izpil včeraj v New Yorku polovico steklenice jodina. Poklicana ambulunea ga je odvedla takoj v bolnišnico, kjer so mu zdravniki izprali želodec. Proti večeru se je toliko zavedel, da je »noge govoriti. Zdravnikom je rekel. da je moral delati zjutraj, p red no je šel v šolo, ter po šoli do poznega večera. Ker ni imel niti minute čim za igranje, je revček čisto obupal. Pomagal je očetu snažiti čevlje. Če je slučajno oče zapazil pri njem kako knjigo, ga je neusmiljeno pretepel.
Riga, 15. marca. — Danes je bilo oficijelno izjavljeno, da bo mirovna pogodba med Poljsko in boljševiško Rusijo v petek podpisana. To se bo zgodilo na javni seji mirovne konference.
London, Anglija, 15. marca. — V Moskvi zboruje vseruski bolj-ševiški kongres. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva vse ruske delavec, posebno pa petrograjske, naj se trdno oklenejo onega, kar so izvojevali pred šitiriird leti.
Najznačilnejši del resolucije se glasi:
Sovražniki delavskega razreda znova poskušajo zanetiti plamen državljanske vojne ter nas nameravajo potom uporov, štrajkov ter rušenja železnic pahniti v silno nesrečo. To se pa dogaja v trenutku, ko skuša kongres izboljšati organizacijo zadrug, ter se peča z vprašanjem, kako bi bilo mogoče stopiti v tesnejši stik z produkcijo, kako bi bilo mogoče produkcijo izboljšati ter reducirati rdečo armado. Vodja ustaje v Ivronštadtu, Tjurkin, je bil svoj čas carjev detektiv.
London, Anglija, 15. marca. — Brzojavke, prihajajoče iz Ilel-singforsa, pravijo, da je položaj v Moskvi skrajno kritičen. Danza-dnem se pojavljajo nemiri in ustaje. Več sto oseb je bilo zaduji teden usmrčenih.
Varšava, Poljska, 15. marca. — Tukajšnji ameriški konzul je danes objavil, da ne bo viziral nobenemu možkemu potnega lista, ki ne prinese seboj potrdilo, da mu je njegova žena dovolila odpotovati.
Dunaj, Avstrija, 15. marca. — Avstrijski auti-semitski kongres je sklenil včeraj na svoji zaključni seji. da bo pričel z bojem proti židovstvu po celem svetu. V naslednji rešeni bo sklican v Budimpešti svetovni anti-semitski kongres ter je bila ustanovljena centralna pisarna, ki bo stopila-v zvezo z vsemi anti-semiti po celem s\etu.
Sklenilo se je nadalje vprizo-riti v vsaktm avstrijskem pro vin-eijalnem glavnem mestu vsaki mesec Židom sovražne demonstracije in zadnjo nedeljo se je taka demonstracija že vršila.
Sklepi komrresa poživljajo vlado, naj do dne 1. aprila izžene vse inozniske Žide ali prevzame odgovornost za usodepolne posledice. Prav posebno pa se zahteva stroge kazni za inozemske Žide ki se pregreše proti postavi.
ČEHO SLOVAŠKA IN OGRSKA.
Budimpešta, Ogrska, 14. marca. V bližnji bod-jenosli xe bo podpisalo ekomnski iu politični dogovor ir-ed Ceho-Slovaško in Madžarsko. M in istrski predsednik in minister za zunanje zadeve sta se napotila \ Bruck, kjer se bosta sestala z dr. Benešem. da se dogovorita glede pogojev pogodbe.
Dogovor je baje uspeli naporov francoske diplomacije.
DENARNE POftlLJATVE V ISTRO, NA GORI&KO Xff NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna Izplačil« popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariikem in tndi ma Notranjskem, po ozemlja, ki je 'asedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali ca pofi jat ve italjsngkih lir po sledečil)
Važno za potnike.
Kdor želi v bližnji bodočnost potovati v stari kraj, naj se obrne na nss, da mu pošljemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list.
Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko pota je kadar hoče.
Kdor pa spada v zasedeno ozemlje, in želi potovati ▼ staro domovino, mu še vedno lahko preskrbimo potni liit, kadar pride v New York.
V -vsakem o žiru se obrnite na tvrdko:
FRANK flAKftlR STATS BANK 82 Gcrtludt Stmt Sew York
cenah:
60 Ur .... $ 2.40 100 lir .... $ 4.20
800 Kr____$12.00
500 lir .... $20.00 1000 lir .... $39.00 Vrednost denarja sedaj ni stal-qa, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančna cene vnaprej.
IG račnnamo po eeni Istega ine, ko nam poslani denar doepe t roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft FRANK HAffim STATE BAHX 83 Oorttudl 8$* T«k
TUDI TA SE JE NAVELIČAL
SVOJE ČASTI.
-
Danes je krožila v New Yorku vest, da je Daniel J. Chapin, pro-jhibicijski ravnatelj za New York, :poslal v "Washingtonu svojo resi-[gnaeijo in da bodo kmalu tudi j drugi uradniki sledili njegovemu j vzgledu. Resignacija naj bi postala takoj pravoraočna, vendar pa ni ^bilo mogoče dobiti za enkrat potrdila te vesti.
j Svojo službo je nastopil dne 15. I decembra in eno prvih njegovih juiadnih dejanj je bilo, da je zbral j v svojem uradu podložne mu ;agente ter jim ukazal položiti ro-jke na mizo. Oseminštiridesert teh 'agentov je takoj spodil, ker so i nosili demantne prstane, katerih 'si niso mogli kupiti s svojo plačo. Nato pa je sporočil v "Washington, da ni New York tako suh kot bi bilo želeti. V pričetku februarja se je naenkrat prikazal v Buffalo ter postavil na sveži zrak polovico tamošnjih agentov, ker so po njegovem mnenju premalo delali.
SMRTNI PADEC.
V nekem osemnajstnadstropuem poslopju a Park Ave. v New Yorku sta padla Gordon Middleton in James Cnmmings iz osemnajstega nadstropja v pritličje, ko sta stopila v šaft elevetra. doeini se je eleveter nahajal v kleti.
TUDI HARDING BO PLAČAL DAVEK.
Washington, D. C.. 15. marca. Predsednik Harding je v zadnjem trenutku izpolnil listino za dohodninski davek ter jo odposlal. Koliko davka je plačal, seveda javnost ne ve.
IZGREDI V GORNJI ŠLEZIJI.
Berlin. Nemčija, 15. marca. — V nekem sporočilu iz Koenigs-huettte iz Slezije se glasi, da je tli stotnik Lušin nemške policije za nadzorovanje ljudsketra glasovanja v Gornji ftleziji ustreljen, ko je jahal obenem s francoskimi in angleškimi častniki.
V Mihalkovic se je plebiscitna policija spopadla s Poljaki in tekom boja. ki se je vnel nato. jc bilo več Poljakov ubitih in šc več ranjenih, docim sta na nasprotni strani padla dva nemška policista.
NAD DEVET MILIJONOV AVTOMOBILOV.
Washington, D. C., 15. marca. Število registriranih avtomobilov v Združenih državah je znašalo tekom preteklega leta 9,211,295, kar pomenja prirastek nad en mi-ljon in pol na število v preteklem letu ali prirastek 22 odstotkov.
KDO 30 PREDSEDNIK KUBE?
Havana. Kuba, 15. marca. — Kljub temu, da se niso bili prešteti vsi glasovi, se domneva, da bo dr. Alfredo Zajas izvoljen predsednikom republike. Proti njemu je kandidiral general Jose Miguel Gomez. Izvolitev bo uradno objavljena v sredo opolnoči.
TENORIST CARUSO JE VELIKO BOLJŠI.
Zdravniki so izjavili, da se je Enricu Carusu, najslavnejšemu tenoristu na svetn. obrnilo zdravstveno stanje veliko na boljše.
Včeraj se ie že izprehajai po hodniku hotela, v katerem stanuje.
-ZANESLJIVO IN HITRO —=
oskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančn« pod«
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
Rojaki, poslužujte se vseh zadevali te alovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali za po&iljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah:
300 kron----$2.35	5,000 kron____$ 37.25
400 kron .... $3.10	10,000 kron .... $ 74.00
500 kron----$3.85	60,000 kron____$365.00
1,000 kron----$7.50	100,000 kron____$720.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako. rano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. _
Denar nam Je poslati najbolj po Domestic Money Order, aH M Vew York Bank Draft.	> <
Frak Sakser State Bank	g?c*tu.<istr»t, New York

•T»rn.,Wf. K
• « fc f ■ |
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY) _ Owrwd and Published tar
8L0VEHI0 PUBLISHING COMPAHT
(a corporation)
FRANK 8AKSER. Pr—ld«nt_LOUIS BENEDIK. Treasurer
Ptoco of Buslnoaa of the Corporation and Addreaaos of Above Offlctera:
B2 Co rtU ndt Street. Borouan of Manhattan, New York City. N. Y.
•Ola« Naroda** lahala veakl dan Itviemil nedcU In praznikov.
Za celo lete velja	llat sa Ameriko Za New York za celo leto
In Canade	M.00 za pol leta
Za pol leta	t3J» Za Inozemstvo za celo lato
Za četrt leta	_%1-5Q_za pel leta •«■
• LAS NARODA
(Voice ef the People) laouod every day except Sundays ana Hoi Mays.
_Babocrtptlon yearly I« 00_
Advertisement on aoreement
Dopisi brez podpisa In osebnosti ee ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po-ttjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da. ae nam todl prejdnjo blvallfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika-
ULASNARODA Cortlandt Street Borough of Manhattan. New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
•7 00
03.50 07.00 SS.S0
GLAS NARODA, 16. MARCA'21
ri opravičen, ker je Dan zdravnik in je bil tako kakor mnogo drugih komunističnih zdravnikov, poslan na fronto.
Iz teh izvajanj Krasinovili je jasno razvidno, da so se vsa v Ilendersonovem pismi: navedena preganjanja res zgodila, in zdi se nam že prav čudno n? primer, da so bili načelstveni člani tiskarske strokovne organizacije takoj po obisku britske delegacije preganjani zaradi grehov, ki so jih storili "pred leti". Ruska sovjetska vlada pojmi pomen protirevolucije pač tako, da je v njenih očeh vsak protirevolucijonaree, ki ima o soeijalistični revoluciji drugačne nazore kakor gospodujoči komunistični oblastniki.
Dopisi
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERD AN, »33 K. 1851 h St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10G, Pearl Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MuVERN, 6*24 N. 2nd Ave., W. Dulutb, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. \ G RAH EH, 843 E. Ohio St., N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MAX KERŽlSNlK, Box 872, Rock Springs. Wyo. MOHOR MLADIC, 2003 So. Lawndalo Ave, Chicago, IlL FRANK ŠKRABEC, 4S22 Washington St., Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODNTK, Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, G127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 319 Meadow Ave., Rocicdale, Joliet, 111. PAULINE ERMEriC, 539 — 3rd Street, La Salle, IlL JOSIP STERLE, 404 F. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, IlL - Jednotino uradno glasilo: ,'GLAS NARODA", f-
Vse stvari, tikajoče se uradnih sndev kakor tudi denarne pofiilja-tvo naj se poSilJajo na plavnejra tajnika. Vse pritožbe naj se poSilJa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se iK>šilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi pitati član te organizacije, naj s«? zglasl tajniku bljižnega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite ne gl. tajnika. Xoio društvo se lahko vstanovl z 8. člani ali članicami.
rodni doni so z lahkoto zažgali, tiskarno " Bdinosti" naskočijo, kadar hočejo, sedaj so se vrgli na *' Lavoratorajutri ali pojutrišnjem dobe za svoje divjanje kak nov povod, pa bo zopet gorelo v Julijski Benečiji in zo])ct bodo žrtve, triumiira.il pa bodo fašisti, "varuhi italjaustva"' ob Adriji.
Smrt vrlegfa narodnega moža.
Iz Postojne poročajo; Tukaj je umrl daleč xuani Slovenec Matija Petrič, urar, star 75 let. Pokojnik ima jako velike zasluge za gasil-f.tvo. Bil je 32 let načelnik gasilnega društva v Postojni, bil je odbornik deželne gasilne zveze v Ljubljani in častni član mnogih gasilnih društev.
Slovenska poroka.
Dne 2. februarja se jc poročit Pope Burgar iz Postojne z gdč-Miei Zitzinan iz Koč.
Oče zaklal svojega sina.
j V Št. Andrežu pri Gorici se je dogodila strašna trasredijaJ <»1-letni kmet Josip Pavletič je z nožem zaklal svojega -"J4let nega sina K:imla. je bil pijanec, ki je zanemarjal svojo kmetijo in druži-;••>. > • pi opiral in pretepal doma. ,V pijanosti je prijel očeta za ux-1«. ki ve mu je pa izvil. pograbil nož in ga zasadil sinu v vrat. Sin je bil takoj mrtev.
Reške novice.
Na R»>ki je bil izvoljen za župa-, na dr. Salva t ore Bellasich, torej llaljan ''puro sangue". i Podjetje Wit head odpušča po ukazu iz Londona še zadnje delavce. Pred vojno je bilo v tem podjetju zapo lenih na tisoče delavcev. Italjanska vlada je dala , v kvarnerski ladjedelnici" v delo dve mali ladji. Delo bo 'ugotovljeno v C, mesecih. Nacionalisti kriče rudi tega, kakor da bi bila že odpravljena s t»>m brezposelnost. ki je v resnici huda in se delavci boje bodočnosti, ker se ne
obeta izdatno delo. i________.
krajevna imena; celo iz Kilovč je' napravila Monte Freddo. (Kitllen-berg = Kiihler Berg = Monte" Freddo!) Dogaja se že. tla italjan-i ski uradniki na postajah ne izdajajo voznih listkov na zahtevo v . slovenskem jeziku. Za Trnovo ra-1 bi tržaški generalni civilni komi-; sariat Teraovo, naši gospodje ko-inisarji so si pa izmislili ime Tor-
. re nuova. i »
Fašisti v Trstu zažgali poslopje Lavoratora.
Pri Sv. Jakobu v Trstu je pri-j šlo na pepeluično sredo zjutraj proti 4. uri do prepira meti mladim karabinjerjem Giobbe Cecchi-nom, ki je spremljal svojo 181etno
-	ljubico Martinu-zzi domov v druž-
-	bi znancev, ter nekimi mladeniči.'
-	Vinjeni so bili vsi. Cecehin. ki jc i l)il v civilni obleki, je kričal i4Kv-. viva ritalia!", oni pa "Kvviva
Bjeniu!" in dostavili so, da so vsi boljševiki. V pretepu je bil ustreljen Cecehin. Obležal je mrtev. Ko je izvedela to skupina fašistov na plesu v Dantejevi dvorani, so i prenehali plesati in šli ven iskat tovariše. Kmalu se jih je zbralo veliko število in so proti poslopju "Lavoratora". ali redarji v o jih razgnali. Nato pa so se pripravili na napad prihodnjo noč. Okoli 11. ure so prišli oboroženi z bombami, klad vi, revolverji. drogi itd. in naskočili Delavski dom. Zažgali so petarde, a seboj so imeli tudi petrolej in bencin. Prišlo je najprvo do spopada z delavci pred poslopjem, več delavcev je bilo težko ranjenih, nato so fašisti vdrli v poslopje. Prispeli so vojaški in policijski oddelki ter zasedli poslopje. Komunisti, ki so se nahajali v poslopju, sri se zbali in se zaklenili. Policija je zahtevala, tla se morajo vdati. To se je zgodilo. Vsi so bili are-rani z uredniki in stavci vred in policija jih je odpeljala vklenjene. Fašisti so že med tem časom streljala na Delavski dom in vrgli nanj nekaj bomb, po odhodu p<>-' lici je pa so imeli prosto pot in sV vdrli v vse prostore, razbili, razmetali vse, polili s petrolejem Ln bencinom ter zažgali. Nato se je I razvil ogenj in poslopje jc pogo-Jrelo. Gasilci niso mogli gasiti, ker 'so jim to branili fašisti. Poslopje I je popolnoma pogorelo. Škoda je ogromna. Ubita sta bila 2 strazni!
ia. V poslopju je stanovalo 7 rodbin. Njih usoda je neznana. Najbrže so vsi ponesrečili. Med delavstvom je nastala strašna strašna razburjenost in proglašena je bila takoj protestna stavka. Bati se je nadaljnih velikih izgredov.
Na <lve strani operirajo fašisti, proti Slovencem, od katerih zahtevajo, da naj lepo molče in pokorno služijo Italiji ter se pripravijo na skorajšnje raznarr>denje. in pa proti vsemu delavstva, ki noče kričati "Evviva ritalia" in se ogrevati za nacijonalno gonjo v Primorju. Vlada vse to dobro ve in vidf, pozna načrte in namene fašistov, pa _j?usti prosto pot vsemu fašistovskemu počenjali ju, ker zavzema precej enako stališče napram Slovencem in delavstvu, kakor je ono fašistov, Na-
__L_________________ ____________
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peim Ave. Pittsburgh, Pa
Dr. Koler J« najstarejši slovenski zdravnik #pecja-llst v rittsbur*hu. ki Ima 24-letno prakao v »riravU«-nju vseh moCklh bolezni.
Zastrupljenje krvi zdravi i gla-»ovitem 60f. ki ga. je lzumel dr. prof ErUch. Če imate mozolje ali mehur-ftke po telesu, v rrlu. Izpadanje las, bolečine v kastah, pridite in lzčlstil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen naleze.
Vse mefke bolezni zdravim po o-kra;*anl metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne fakaj te, temveč pridite in Jaz vslu bom zopet povrnil.
Hyroeolo ali vodno kilo ozdravim » urah ln sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bo tečine v krilu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim a goto-ruatjo.
Revmattzem. trganj«, bolečin* o-tekline srbečice, SkroHe ln druga ko-t..e bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času In nI potrebno lelatt.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Ja*" znam le Iz afar%ga kraja." zato vas latje
™	(Ml 9 do f	•
Slabi časi.
Oni, ki no mislili, <la bo z izpremembo administracije zacvetela, po deželi splošna pro^periteta, so se molili.	>
Naj sedi v AVashingtonn Peter ali Pavel, delavec ne bo zaslu-, /ii, dokler mu tega ne bo dovolil iz svojih lastnih interesov Wall-Street.	j
Industrije odpn» a jo delavce. Odpuščajo jih na debelo, na ti-! -ore iti stotisoee. V srce morajo ganiti človeka btsede v dopisih; De-i lamo po en ali dva dni na teden.
Kako se more tal: človek nadaljnih sest dni preživeti, jc rarav-' i'ost zagonetno vprašanje.	j
Tn kjer se slučajno še dela, so tovarne začele krčiti plače svojim uslužbencem. Od dvajset do trideset odstotkov si jih jim skrčile, do-♦ im jc cena živilom ;n drugim življcnskim potrebščinam le lnalcn-ostno padla.
Sedaj so prišle železnice, ki nameravajo skrčiti plače svojim i službeneem. Niti na misel jim ]»a iw pride, da bi znižale vozuino. !
Ameriška skladišča so prenapolnjena. Delavec občuti v polni | meri posledice hiperprodukcije.
Kksportirali bi, toda kam. V Evropo! Evropske države so ven-; th.r tako zapufane. da ne morejo plačati tudi če bi rade.
Ena dežela pa je, kamor bi lahko šlo vse, kar je produciral zad-, iija leta ameriški delavce — to je Rusija.
In pomisliti je t rt-ha, tla bi Rusiji plačala vse z zlatom in platino.
Toda ameriški kapitalisti nočejo Rusije se boje kot živega vraga. Hoje *»e da bi se / medsebojno zamenjavo blaga tiicn kaj druge-' ga ne zamenjalo. Da i»i se ne pojavile boljševiške ideje v večji meri 1 »>t so se kdaj prej.	r1^
Kadi bi se nažrli /lata, boje se pa boljševiških pilul, ki so se iz-' kazale kot odvajalec zlata za iz van redno dobro sredstvo,
i
Preganjanje tiskarske strokovne organizacije v Rusiji.	!
(Iz pisem med Hendersonom in Krasinom.)
Britska delavska stranka je poslala spom'adi lani v sovjetsko Rusijo posebno komisijo ki ni občevala samo s kon unisii, marveč jc* stopila v zvezo tudi z (lnigat-e misW-imi proletarskimi in soeijali-j siičnimi kro«ri, da bi mo«rla britskemu proletarijatu čimbolj nepri-; stransko poročati o razmerah v sovjetski Rnsiji. Zarji d i tejra obiska, je nastala neprijetna afera, ki »e izraža v pismih med Ilendersonom in Krasinom, in ki precej otemnjuje mišljenje ruskih revolucijo-' narnih oblastnikov.
Henderson piše Krasinu, <la so člani britske komisije obveščeni, cia se je začelo v zvezi s to študijsko komisijo preganjanje: 1. stro-; kovno organizacijo tiskarjev v Moskvi je vlada lazp istila ter da je razpust v zvezi s shodom moskovskih tiskarjev dne 23. maja, na ka-! 1«t«tu so bili tudi trije člani britske delavske delejracije; 2. da jc bilo zaradi nazorov, izrečenih na shodu, predsedstvo razruščeno, lie-j l a j članov aretiranih in vlada jfl sama postavila novo načelstvo. ne i tla hi delavci kaj sodelovali pri tem; 3. da se je članu soe. dem.; j-lranke Abramoviču po odhodu britske delegacije odreklo sovjetsko] «~lan»tvo zaradi nagovora, ki ^ra je imel v seji moskovskih sovjetov, J ki >o se je udeležili tudi hritski tlelegali. dalje, da s!a bila dva dru-j isn rlaua na«'elstva mm- dem. stranke aretirana >u član I'an pregnan' i*. Moskve v IVrm_ Bi-itska delegacija je občevala z nekomunistični-j mi kro«ri ob zaif(»toviln, da ne bo nihče preganjan zaradi kakih po-jasnil. Iz teh razlogov prosi Jlendersu pojasnil od ruske sovjetske' vlade o teh preganjanjih.
Iz odgovora K risi novega posfiemamo naalednje: Krasin izjavlja, da je odgovor nemogoče omejiti na sama ta posebna vprašanja.! ker se morejo smatrati le kot v ok\iru splošnega ravnanja'sovjet-1 ske vlade proti takim osebam in skupinam, ki se imenujejo socija-| h»le. Nikdar se ni tajilo, da sovjetska vlada ne vodi takozvaui "pro-' t ustavni" boj proti vsem pojavom protirevolucije. neglede na to,j katere osebe ali skupine jih zakrivc. Sovjetska vlada je z vso od-! kritostjo preti vsem svetom povedala, zakaj smatra nekatere sku-' • pine za prot irevolueijoname kljub njih socijalističnemu nakit ju in / ;kaj mora nastopati proti prejšnjim prijateljem in ' revolucijouar-] c« m. Tako bo postopala sovjetska vlada tudi dalje, ker je sama, ne' i;a Rusi v inozemstvu ali britska delavska stranka, za rusko revolu-1 cijo odgovorna. Nazo»i izven Rusije živečih državljanov brigajo so-^ vjet.sko vlado jako malo; kar se pa tiče nazorov britske delavske stranke in dnijrih socijalističnih strank, jih more vpoštevati sovjetska vlada le tedaj, če se prediože kot prijateljski nasveti ali kot izraz odkritega presenečenja nad konkretnimi dogodki. Sovjetska vlada pa zavrača z vso odločnostjo poizkuse vmešavanja v njeno notranjo politiko. *
Po teh splošnih izvajanjih, katerim še dostavlja, da sovjetska' vlada sicer podporo britske delavske stranke in drugih proletarskih | £.11 celo polproletarfckih strank s hvaležnostjo sprejema, toda le podi pogojem, da od te podpore niso odvisni gotovi ukrepi sovjetske vlade, odgovarja na Henderaonova vprašanja nasledje; 1. da 44nova ustanovitev" tiskarske strokovne organizacije in aretacija nekate-1 ih članov načeUtva ni v nobeni zvezi z obiskom ruske delegacije, Marveč je posledic« dogodkov že pred nekaj leti; 2. odstavitev Abramoviča jc bil prostovoljni čin njegovih volileev, na katere vlada ni čisto nič vplivala in 3. da navedene aretacije niso v nobeni zveri x ob navzočnosti bi it ske delavske delegacije izraženimi nazori ter
'Jalje & je izgon Dana bU ukrep, ki je bil z ozirom na vojaake »tva-'
vv -"-... - •.v,. .. "mffirititii ________________________________________________
i	i m
Jugoslavia irredeota.
Iz zasedenega ozemlja.
Iz dela nekdanje vojvodine Kranjske, ki se zdaj vsled enega | največjih ropov, izvršenih v svetovni vojni, nahaja pod italjan-sko krono, je dobil <;Slovenec'' i - ledeče informacije:
Italjanska uprava je nemarna J in neredna. So pa Ualjani na zu-;uaj skrajno priliznjeni in gre vse 1 njihovo stremljenje za tem. da naše ljudstvo demoralizujejo. V tem oziru je z naše strani v izvest-nih slojih Jd delajo dobre kupčije, opažati narodno mlacnost, kakršne bi ne bili pričakovali. V tem oziru nas goriški Kras. sploh j goriški idel Venecije Julije ter ;Trst in Istra zelo nadkriljujejo. j Zelo je treba grajati tudi del našega ženstva. ki je. s tujci veliko preveč prijazno. Precej škodujejo nekateri bratje ki prihajajo k nam preko meje in širijo defeti-zem. Treba naše ljudi opominjati, naj se v uradih poslužujejo slovenskega jezika, naj se organizi-| rajo proti italjanski trgovini, ki naše kraje preiplaivlja, in se vrže-
jo z vso silo na resno društveno življenje, mesto da se vdeležujejo plesov, s katerimi italjanski pri-šlcci skušajo izkvariti narodno inoralo.
Kar se tiče uprave, je skoro izključno italjanska. Civilna komisarja v Postojni in Logatcu sta Itaijana, tudi ostalo uradništvo je domala vse italjansko; le v Postojni je komisarjev namestnik renegat hrvatskega rodu več ali manj vešč našega jezika. Uradni odloki so vsi italjanski; na županstva se pošiljajo italjansko-slovenski dopisi, v katerih je slovenščina zelo izpačejia. (Take dopise smo videli na lastne oči. Op. ured. "Slovenca".) Tudi šolska izpričevala so italjansko-sloveu-ska. t'eitelji se zaradi malenkosti šikanirajo; sploh kaže italjanska vlada malo umevanja za naše potrebe in nič na&Ionjenotfi do naše narodne kulture. Sole so odprte tam. kjer so učne moči; šest šol v postojnskem okraju je brez vsakršnih učnih knjig, ker je be-J rilo znanega bivšega ravnatelja
_:_
St. Michael, Pa. 1
Pred kratkim sem prišel sem in začel s svojim tovarišem Frankom Turkom v premogorovu. Dne 10. marca sem bil pa jaz bolan še od pondeljka T. marca, in tako je šel Turek sam na delo ter si izbral za tovariša Ignaca Kosa. Nekaj časa sta delala kot ponavadi, ob treh popoldne sta se pa oba ponesrečila. Nad njima se je utrgala velika plast kamenja. Frank Turek je bil na mestu mrtev, Ignac Kos pa smrtno nevarno po-1 | škodovau. Prepeljali so ga v bolnišnico, in zdravniki pravijo, da 'bo le težko okreval. Kos je Hrvat Iter je prišel iz stare -domovine me-'seca decembra lanskega leta. Tu-j rek je bil rojen leta 1884 v Lo-j škem potoku ter je bival v Ameriki 17 let. Njegovi stariši žive sedaj v Kočevju. Bil je po vsej j Ameriki ter ima dosti znancev in prijateljev. Kljub temu. da ni bil član nobene podporne organiza-vije, so se vsi člani tukajšnjega društva Slov. Nar. Podp. Jednote vdeležili pogreba. Vsem, ki so da-I rovali za venec, prisrčna hvala.
Anton Kočmerlj.
I
Elizabeth, Pa.
j Delavski položaj se jako izpre-' ininja. Vsi smo se veselili, da, ko pride spomlad, bomo zopet začeli delati, ali kakor zdaj kaže, bo pa 'še slabše kakor je bilo. Tukaj je' t bilo dosti boljše meseca januarja in februarja kakor je danes. Po-' prej je tovarna še dobro obrato-! j vala, potem je pa začela po :] dni na teden in zdaj je že skoraj po-polnoma delo vstavljeno, tako da I je zdaj mnogo ver ljudi brez de-1 la kakor meseca decembra, j Zadnji mesee j<* bilo naznanjeno v časopisih, da se bo pričelo t obratovati, zdaj pa zopet tovarne i zapirajo. Gotovo so se kompani-Jsti premislili, ker zdaj je hladno in prijetno za delati, da bi človek lažje zaslužil par centov. Pravijo, | da nimajo naročil. Kaldar bo pa prišla vročina, fbodo tovarne j obratovale s polne paro, samo da .delavca bolj mučijo za onih par centov, ki jih dajo.. Kar poleti i prihraniš. pa pozimi porabiš. Kompanist? imajo nas tukaj ravno tako, kakor imajo veleposest-jniki čebele. Kar poleti čebela na-' nosi v svoj panj, da se preživi j čez zimo, ravno tako se nam godi tukaj: ostanemo brez dela vsako ■zimo. da porabimo ono, kar smo poleti prihranili.
j Neki prijatelj mi je pisal iz El-wood City, pa pravi; "Že 3 me-Jsece nič ne delam in kar vsako zimo sem brez dela. Lansko leto [sem bil doma 6 mesecev, letos pa ;še ne vem. kako dolgo bom. Ali j to ni še vse nič. če človek ima j polne žepe, se že prestane brez ;dela par mesecev..." Jaz mu pa
svetujem, naj še malo prištedi za
———_
drugo zimo, ker bo mogoče še slabša kot j?a je letošnja.	;
Tuakj se plače jako krčijo. Po-! nekod se sliši, da plačajo že samo j 23(* na uro, namreč za zunanje delo. Pa vseeno lahko dobe dosti delavcev, še več kot jim jih treba
Zdaj pa končam, bom drugič še kaj več poročal, kadar se obrne1 na boljše, če ne na slabše. Po-i zdravljam vse čitatelje in čitate-' Ijice širom Amerike, tudi onega Belokranjea iz Ehvood City, Pa.
John T.
Calumet, Mich.
Njiš rojak Anton Raje, star 51 let, rodom iz naše po Italjanih zarobljene Istre, je ipobeguil pred italjanskim barbarskim postopanjem v Ameriko. Dospevši v Calumet, je pričel delati v rudniku Calumet & Ilecla družbe. Komaj' je pa delal nekoliko dni, ga je že j doletela nesreča. V jami se je po-! drla nanj velika plast rude in kamenja. Takoj so prihiteli na po-! moč sodelavci ter ga odkopali. Prepeljali so ga v C. & If. bolniš-l nieo, kjer je v nezavesti premi-' nul. Pokojni zapušča v Istri dve siroti brez matere, ki je v času vojne umrla, v Calumetu pa euo sestro. Pogreb ranjkega se je vršil dne 5. marca iz slovenske cerkve v Calumetu na pokopališče Lake View pod vodstvom našega pogrebnika Petra Madroniča. Pokojnemu Rajeu bodi lahka ameriška zemlja!
Rojakinja Margareta Rožič, stara 44 let. soproga pokojnega Pavla Rožiča, je preminula v De-iroitu, Midi. Truplo pokojne je bilo prepeljano v Calumet. Pogreb se je vršil dne 7. marca pod vodstvom našega porabnika Ma-droniča iz slovenske cerkve na pokopališče Bake View. V miru naj počiva!
V Gratiot Boca t ion je umrla >tarišem Lamut licerka, stara 7 let. Pogreb pod vodstvom Ma-droniča se je vršil iz tukajšnje slovenske cerkve na pokopališče Bake View.
Calnmet.ski rojak Paul Shaltz in njegova soproga Bucija sta 12. marca odpotovala v Chicago. Rojak Shaltz je delegat Slov. N. P. Jednote ter bo prisostvoval izvali redu i konvenciji Jednote, ki se zdaj vrši v Chicagi Obilo uspe-ka in srečen povratek v Calumet!
Marija Rogina. hčerka slovenskih starišev Matije in Lucije Rogina iz North Tamarack Location, je nastopila službo kot črkostav-ka v tiskarni "Hrvatske" v Calumetu^_
Mladima zakonskima Franku Kovač in njegovi soprogi Luciji, rojeni Cop, v Painesdale. Mich., je prinesla štorklja krepkega sinčka Franka Edwarda, kojega krstitke so proslavili 6. marca.
Peter Zgaga
Večkrat ste že čitali o tako-zvani *4visoki*' ameriški družbi, h kateri ne sme pripadati možki, če ni miljonar, in ženska, ki ni bila že vsaj parkrat zastran kakega škandala naslikana na prvi strani
newyorSkili dnevnikov.
■t ---*
Časopisje posveča tej "visoki" družbi cele kolone. Umevno je, dobrega ne more pisati o teh ljudeh, ker na sebi ničesar dobrega nimajo, pač pa spravlja na dan njiho-|Ve privatne zadeve, ne iz srda ali j zaničevanja, pač pa z nekako naslado in zadoščenjem.
* • *
Sedaj so zopet trije ali štirje taki slučaji v New Yorku. Najznačilnejši je slučaj Jamesa A. Still-I irana, predsednika Narodne ban-'l*e v New York City. On toži svo-'jo ženo zastran nezvestobe. Pravi, da so jo videli spati s tem in on«m, ona pa nasprotno zatrjuje, da se njen mož ni branil mladih deklet.
* * **
Jn te komedije je že par dni polno vse newyorsko časopisje. Bisti vedo natančno povedati, kako je i bila presestniea oblečena, kakšne ; nogavice je imela in dokam ji je-'gala srajca, ko je šla zapirat okno.
i ^ * * * j Kot priča v tej zadevi bo nasto-jpila tudi neli'a Mrs. Inch ali Bincli, j ki je nekoč pri sodišču tako viso-
Iko dvigala k'ilo. da je moral dati sodnik napraviti leseno ograjo I krog njenih nog ter tako privedel porotnike k treznemu premišljevanju.
*
*
Taki so torej zastopniki 4tviso-' ke'? družbe, katerim so delavski žulji zbrali neizmerno bogastvo.
In ko se irospoda enkrat naveliča valjati po zlatu, se začne ta-" j kole za izpremembo valjati po blatu ter s ponosom kaže na svoje
j grehe in nesramnosti.
* w
Za zakonsko življenje nima zmi-sla, sedaj s tem. sedaj z onim, sedaj s to. sedaj z ono. Očetje otro-ko\ imajo nebroj pomagačev, in j hčere ponavtuli niso hčere zakonskega moža.
* ~
Tej lopovski bandi je vse dovo-j ljtno. Ko je sita predstav po prle-jdališčih, napravi škandal, da pride pred sodišče. Tej gospodi je zabava zagovarjati se pred sodiščem. Vc namreč, da je sodnik ne bo obsodil. Če pa za izpremembo iir zastran večje senzacije dobi par dni, ima v ječi take udobnosti, o kakoršnih se navadnemu de-
| laven niti ne sanja.
* * *
Lansko leto je povozila sedemnajstletna frklja, hči nekega milijonarja, tri otroke. Tako je dirjala z avtomobilom, da ji je človek mogel komaj slediti z očmi. *
Pred sodnikom je stala potem tako izzivalno kot stoji fetlbebelj pred prostakom.
Sodnik je strepetal pred njenimi miljoni ter jo oprostil. *
Lansko leto je bil v New Yorku na zagoneten način usmrčen neki Elwell. V visoki družbi je zavzemal isto stališče kot ga zavzema
pri nas doma v občini bik.
* * *
Kdo ga je usmrtil, se še danes nve.
Prepričan sem pa, da bi se izvedelo takoj, če bi ga usmrtil kak priprost človek, ki se je mogoče lačen potikal po ulicah ter hotel
priti na ta način do tople večerje.
* * *
To je "visoka'* družba. Iz njenega parfuma smrdi gnojnica, iz njenih dejanj odsevata nesramnost in pohujšanje.
* * *
Malo dela, malo stradanja in pomanjkanja, pa bi bila družba hipoma ozdravljenal
idrijske realke De Michelija popolnoma neporabno. novega, prirejenega po Ganglovem berilu, pa vlada do zdaj še ni potrdila. Itnljanščino so zaičeli poučevali v četrtem razredu, v Postojni na nieseansfel šoli v petem, ter jo poučuje Italjanka, ki ne zna bese-diee slovenski!	>
J Najznačilnejše je. da italjanska uprava poitaljančuje naša
. j.- i^^^	■ ■ ' •
3fugnslmraitska	SCatuL 31^tinta
Ustanovljena L 1898 ygg^mSar Inkerronrana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Fašizem.

- ■, -

Rešitev šolskega vprašanja na Nizozemskem-.
Nizozemska vlada je objavila od parlamenta sklenjeni zakon glede šolstva. V zakonu se proglaša popolna učna svoboda. Zasebne verske šole so enakovredne Zasebne verske šole so enakoslirs državnim in se od države enako podpirajo. Obline so obvezane, da nr. svoje otroške takoj otvorijo zasebno šolo. kakoi- bistro se vloži ustanovni statut s podpisom 40 staršev in se vloži od prosilcev 15 [odst. stroškov za osnovanje, na katero svoto občina plaenje obresti. Občinski odbor nima pravice niti da o tem razpravlja, ako sta izpolnjena omenjena pogoja. Na dan ebjavljenia tega zakona se je po vseh katoliških cerkvah služila •služba božja s Tedenm. Voditelj j katoliške stranke v parlamentu baron Van Wvnberger je dobil ob rtej priliki p;.peški komandirski red sv. (Jregorija Velikega, is to 'rešitvijo so zadovoljene tndi zahteve protestantov in Židov, pa j t rdi svohodomisleeev.
Z leve na desno sede: vojni tajnik John W. Weeks, državni zakladi.icar Andrew W. Mellon, državni tajnik Cbarles Evans Hughes, predsednik Warren G. Harding, podpredsednik Calvin Ccolidge, mornariški tajnik Edvin Denby. Z leve na desno stoje: notranji tajnik Albert B Fall, generalni poštar William H. Hays, generalni pravdnik Harry M. Dougherty, tajnik za poljedelstvo Henry C. Wallace,
trgovinski tajnik Herbert C. Hoover a delavski tajnik James J. Davis.
Lilo le premalo, ('e so diletantje i omislili predstavo niso našli v | krogu istega zanimanja in poliva-^ le. Zato so vkp opustili. Ni čuda,' da se je rudniški uradnik čutil v Idriji osamljenega in želel v me-J sta, kjer se mu j«1 nudila večja zabava in za otroke lažja ter ee- 1 nejsa izobrazba.	i
Tako so tekla leta naprej in v patriarhuličnem razvoju je šlo počasi v prav navadnem tiru vse nase bivanje in nehanje. Moralo je biti že kaj posebnega, kaka nesrečju ali živa potreba, da so sklenili kaj zidati ali prenarediti. Uili so časi, ko je država bila radi vojne v denarnih stiskah, tedaj se je gledalo, da se je le več skopalo in več dohodkov dobilo. In nas rudnik je bil zelo hvaležen državi. Nobeno leto v vseh -KM) letih, kar obstoji, ni bil pasiven, pač pa je vsako leto dajal lepe dobičke, ki so včasih tudi uiiljone presegali.	i
Naj le omenim, kaj piše IG. septembra 1726 načelnik p'. Steinberg o tej stvari: 4 * V uradnem arhivu '«Mn vzel nekaj računov, pa 'sem dobil, da je Idrija skozi 2»K) let preskrbovala ves svet s eino-brom. Leta 1519 so napravili 240 stotov :'.<> funt«*', leta 1321 pa
i
1000 stotov einobra in tako gredo-številke včasih nižje, včasih viš-j je; če .j«* katerikrat rudnik kaj' nazadoval, se je pozneje pospel do se višje stopinje." To/i pa, da se je p«»d njegovim prednikom zmanjšala prodaja einobra. Vzrok j«* najbrž ta, da so drugod iznašli boljšo pot. kako bi iz živega sre-l j bra s pomešan jem žvepla uapra-l j \ ili eeiwji einober. * Stari naši 'mojstri-rudarji s«> izumrli oni soj 'imeli precej praktične skušnje, a j novih z«"l«> vsj m »sobi jenih moči —j lzinnol>eriiieislre — niso nastavljali. Zdravniki, doktorji, lekar-i narji in Judje so pa vedno d«>lali nove poskuse, da bi pri istem ognju m* izpuhtelo preveč srebra.: V Idriji se pa za taka i*»ta niso brigali, zato smo zaostali. Vsaj iz listin, katere sem preštudiral, se 'ne razvidi, da bi mi mogli » som napredovati." — Tako tedaj uradno poroča Steinberg, doma iz j Kalea v Zagorju na Notranjskem, ki je bil 24 let oskrbnik rudnika in mož je slovel kot strokovnjak, I geolog. •
Tako smo bili zapuščeni-v dušnem oziru. Pa saj se za ceste celo niso dosti brigali. Začetkoma so prvo srebro tovorili. V zabojih —j Laze — po 130 funtov se je nalo-; žilo na eno stran, pa smo jo počasi po stezah si pomagali iz na-j šega kotla v svet. Začetkoma jej šlo največ skozi Beljak na Koro-j ško in .od tam v Amsterdam na Nizozemsko. K sreči je bilo takrat vse poceni. Prevoz iz Idrije do Du-' naja je stal za en stot le 2 gold.; 16 kr.. za potnino v Trst pa naznanja račun za 20 iaze-nov. torej 30 .stotov, 22 gld. 40 kr.. še zraven j spremljevalec 2 gld. 16 kr., torej skupni stroški za '10 stotov sre-bra; 24 gld. 36 kr. Zakaj niso cest zidali do leta 1730. ni doznati. naj-
RPEDSEDNIK HARDING IN NJEGOV KABINET.
Iz Slovenije.
Nekaj besed o idrijskem rudinku.
rudnik / Dunaja, ugotovil, da gre v naravnem razvoju vse delo svoj uavadn'1 korak, prišla je pohvala od ministrstva. ob kaki posebni priliki kak križec. ali povišanje v višji činovni razred. Kaj t** je »1 • • storilo za <"eški 1'iemvsl! Na državne stroške so omislili šole. pripravnico, akademijo, zidali razne koristne stavbe. (V je dospel kak nižji bradnik. rojen t*eh. v Idrijo, je na tihem, pozabavljal. kako s«* malo stori za Idrij«j in jo primerjal s Pienivslom. Seveda je to g«»voril le v krogu ljudi, na (katerih molčečnost se je zanesel; | naj bi prišlo do ušes predstojnikovih. bi dobil ukor ali bil prestavljen. Sicer zadnje skoraj j vsak nižji uradnik želel. Vedel je, da po "turnuMi" mora enkrat v ' Idrijo, a vesel je bil, ko je odha-'jal. Saj dohod med nas je bil tako (težaven. v 400 letih našega življe-. uja ni dobila Idrija niti železnice. t > je zapadel sneg. je bil celo ji>roniet do Logatca ustavljen. Ce je imel uradnik otroke, jih je moral š«»lati izven blrije in to je precej stalo. Zabave v Idriji nisi dobil. Družba uradnikov je sicer 'pred 150 *leti zidala gledališče, a predstav ni bilo kaj dosti. Ce je prišla gledališka družba v Idrijo igrat, si je malo pomagala od nas. kajti vdeležba pri predstavah je bila pičla. Rudar k nemškim igram ni rad hodil. Naj je znal tudi nemško, zanj je bilo le predrago. Kazumništva — uradnikov. učiteljev bi meščanov — je

Fas< io pomeni zvezek, trdno med seboj zvezano društvo je fas-cio, člani fašisti. Fasces, zvezek brezovih šib, so nosili liktorji v starem Rimu kot znak uradne oblasti. Fatci v Italiji so organizacije, tesno združene iu njihovo geslo se da izreči z besedami: vse za Italijo 1 Ne nosijo s seboj zvezanih šib, ampak bombe, petarče, revolverje, nože, sploh, kar jim pride pod roko in jim more služiti pri njihovem početju. Obračajo se proti vsemu in proti vsakemu, kar in kdor se jim zdi, da nt služi prav interesom Italije. Pod italjanskinu interesi pa razumemo uveljavljanje Italije v širnem svetu kot velike, dobro podprte driave, kateri pa treba pred vsem notranje krep-kosti. Krepkost jej iščejo v boju proti notranjim nemirnikom in v potlaeenju vsega, kar je v Italiji pa ni italjanskn. Sredstvo za njihove cilje je vsako dobro. Nič ne upoštevajo, ali morejo sredstva, katerih se poslužujejo ydejstviti njihova stremljenja ali pa prinesti škodo, marveč oni kar udarijo, kadar čutijo za to priliko, kričoč: vse za Italijo, vedno za Italijo.
Vlada jih pusti in jim ne del* neprilik. Mislilo se je, da bo debata o notranjih raznuerah v rimskem parlamentu privedla do kakih odredb proti fašb.tcm7 ker se j« tam zadostno očrtalo fašistov-sko delovanje kot skrajno nevarno za javni mir in red, ki mora po-wročiti meščansko vojno. Toda nič. Nobene odredbe ni proti fašistom. Debata jih je še podkrepila in stari Giolit;i se ni prav nič zameril fašistom. Faseio se imenuje vrhovna oblast v Italiji, vladna oblast je |xwl njo in se bo morala vedno bolj ravnati po navodilih vrhovne. Fašisti so se rekrutirali pivotno iz tistih pouličnjakov, ki so bili v primorskih mestih vedno pripravljeni za demonstracije proti Jugoslovanom, sedaj pa so med fašisti odvetniki, politiki, urad-n ki itd.; napadalce "vorijo seveda mlajši ljudje, med njimi mnogo takih, ki jim ne diši nobeno delo, vojnih izprijencev, ki jih redi fašizem. Vodstvo je v rokah inteligentov, ki iinajo pri te mtudi svoje osebne interese. Fašist je danes pač zastopnik poveljujoče oblasti v Italiji l
Nas zanimajo predvsem izjave fašistovskih voditeljev, nanašajoče se na ".Julijsko Itenečijo". Odvetnik Giunta je na fašistovskein kongresu v Trstu izvsjal: "Ni zadosti, da smo dobili Snežnik; tre-bit ga držati in hrani.i. Onostrau Snežnika biva i.-arod, ki šteje nad d sto milijonov ljudi, nahajajočih se v kaotičnem vrvenju, ta narod ima med nami svoje prednje stra/.e. Ta ljudstva so vedno siremila j mi gorkem morju in bodo stremita tudi v bodoče. Zato treba našega stalnega iu čuječcgsi delovanja. Tu, kjer se stikata oba rodova in se i pripravlja neizogibni konflikt, ne moremo biti odsotni. Mi sodimo, 1
brod in plug moreta dopolniti to, česar ni storil meč. Včeraj bojevniki, jutri kolonizarji: vedno za Italijo! Jugoslovanska manjši- ! i.a ne sme misliti, da se bo okoristil«- z našo ustreznostjo in si vstva- ' lila irredcntizcm v našem domu, katerega bi mi ne mogli trpeti. Nasprotni smo jugoslovanskemu volilnemu okraju, ker bi ga izrabljali proti nam.'' V teh besedah je jasno izražen program fašistov za "Julijsko Renečijo". "Sprednje straže" treba ugonobiti, potem pojdejo italjanske sanje tja »'cz proti Orijentu. Musolini je rekel: Fašizem ne pozna nobenega pripuščanja, ne veruje v mednarodnost, ne zaupa Ligi narodov ii. ne misli na možnost splošnega razoroženja. Fašizem vidi bodočnost Italije v Orijentu in iztočno pristanišče zanj j-i Trst.
Tako imajo fašis'». svoje, načrte za vso politiko Italije. Na poti smo jim Jugoslovani most-ran in tost ran Snežnika. Najprvo velja boj fašistov Jugoslovanom v mejah Italije. Vlada tako radi lepšega ponovno govori o svoji svobodo!jubnosti in neklonjtnosti do svojih novih državljanov. Ali kakor hilro (Jiolitti, Sforza ali kak drug državnik izpregovori kako navidezno dobrohotno besedo, se kmalu oglasijo fašisti z bombam* in revolverji pa pokažejo, kaka mora biti ita-Ijanska dobrohotnost do novih državljanov. "fs«'avi*' morajo biti in ne Italjanom enaki državljani! To se mora udejstviti zlasti pri volitvah v parlament. S temi imajo fašisti sedaj glavno opravilo. Premišljujejo. kako bi se potisnili pri volitvah Jugoslovani v stran, da I.i ne imeli sploh nobenega svojega poslanca, marveč da bi poslala "Julijska Benečija" v Rim samo italjanske zastopnike. Na fašistovskein kongresu »o zaprli vrata in noben poročevalec ni smel blizu, ko so delali naklepe pro*i volitvam med Jugoslovani. Ni objavljeno, kaj s ) sklenili, uganiti pa ni težko. Zločinski so njihovi naklepi in ako so uresničijo, utegnejo imeti za ltalj«» še težke posledee. Jugoslavija bo vedno pazila na svoje "sprednje straže" in vstane dan polnega soluea, ko bo Italija, ako ne neha s svojo fašistovsko politiko, s trepetom gledala na "narod onostran Snežnika, ki šteje nad sto mili jonov ljudi ..."
Veliko m* je zadnji čas pisalo o Idriji. Časopisi so poročali, da •>«» s«« celi dan prepirali pri rarpal-nki |Mkgodbi, ali naj pripade rudnik Jugoslaviji ali Italiji. Močnejši je zmagal ter prisodil sebi imeniten letni dohodek.
Ko bi bila blrija kj«- na Nemškem ali < 'eškem. bi bila gotovo poznana, kakor je sedaj. Imela bi gotovo svojo zg«nlovino v olišimi knjiiri. tak«» imamo pa I«* malo nemško br««šuro. katero je spisal postojnski dekan Ilicuiger. Du-,,aj je pač znal grabiti lepe do-hotlke. a ila bi se posebno zanimal za Idrijo, ni bilo opaziti. Kako neki? Na meji države v nizkem kotlu meti gozdovi je stala nekako pozabljena, saj je bila poleg tegi š«* na Slovenskem in mi maloštevilni Slovenci smo bili Uolj narod druge vrste. Po pra-viei je rekel idrijski poslanec ministrskemu načelniku pl. Koer-herju, da je Idrija daleč od Dunaja, skoraj blizo turške meje.
Pošiljali so v Idrijo za načelni-K.*i rudnika le tujce in večinoma je bila za <lotienika to zadnja služba. Mož je v Idriji čakal, da je dozorel za penzijon, zato ni nika-kih načrtov delal, kaj bi za Idrijo storil, najrajši je v primerni starosti rad v miru živel, gledal le. da se je vse v starem, praktičnem tiru gibalo. Naši»ga jezika niso poznali, za š*-ge in nrav našega ljudstva nc niso brigali, zadovoljni so bili, ako je pri vsakoletni reviziji, ko ije došel kak višji u-
Nošnja vojaške obleke prepovedana.
Da se prepreči nošenje vojaških ,j f»blek po onih. ki nimajo <h> tega ^ nikake pravu-e, in katere obleke j-proilaja Quart crmaster Corps'^ ker jili ni treba za vojsko, je voj-l, ni oddelek (War Department) iz-j, dal naredbo, nstanavl jajoč. kaki j so posebni znaki vojaške c/ble-ke.
"War Department — pravi na-' redba — smatra, da olivnorjava! barva ni še sama na sebi značilen! del vojaške obleke v smislu sek-1' rije 12"» zakona od 3. julija 1916,' ali da ko je »kbleka prikrojena ]>oj predpisanem vojaškem kroju in ima razen teLia še vojaško barvo. <la je tedaj taka kombinacija zna-1 čilen del uniforme, kar j>a se lah-j l:o odpravi potom prebarvanjai obleke.
I "War Department ne misli, da je prebarva nje edini način za to.! da vojaška suknja ali obleka iz- < gubi svoj vojaški značaj. Vsaka' dru-ga radikalna sprememba bij iiueia ;st'» posledieo; n. pr. spre-i meniha kroja ovratnika. druga:' I barva na ovratniku ali rokavih ,ali dodavši ]ias iz sukna. Vsaka jtaka sprememba, ako so bili se-' (Aetla odstranjeni vojaški gumbi in znaki, daje nevojaški značaj,' vidljiv za vsakega, ki je navajen ( na vojaške uniforme, in raditega je War Department mnenja, da' se taka obleka sme zakonito nositi.'1
<'ivilin» občinstvo, ki bi rado j nosilo vojaška oblačila raili tega. ker so |m>ceui in udobna, more to storiti brez strahu, da bi se pregrešilo pr<>ti zakonu. ak«» -premeni kroj ali prebarva sukno in ako vedm» odstrani vojaške »rumbe in
znake.
———----- j
, Bivši tajni sekretar papeža se bo poročil.
Turinska "Stampa" pf>roča. da je prelat UudoU v«»n (Jerlach. ko-1 nioruik in tajni sekretar papežii jlJenedikta XV. izstopil iz tluliov-. niškega stanu in da se namerava j sedaj oženiti. <JerIacli je bil med j vojno radi vohunstva v prid Nem-! čiji "in coiituniatiam" obsojen v j dosmrtno ječo. Obenem s svojim' j izstopom namerava Gerlach iz<lati! I posebno k n.j igo, v_ kateri hoče o-' , elodaniti svoje spomine in razna razkritja. liudolf von (Jerlaeh jej i rojen na Bavarskem in je pred i vstopom v duhovniški stan služili kot poročnik v nekeni bavarskem,' jkavalerijskem polku.	i-
jbrže so s« hali turških napadov ali drugih vojska in tako bi olajšali sovražniku pot do Idrije. Ni-!so pa preračunali, koliko več dobička bi dosegli, ko bi bile prometne zveze ugodnejše, kako lož- 1 je bi se za rudarje, uradnike in 'obrtnike v Idriji poskrbelo, ko so!; bili tako ločeni "d sveta in da pri ;neugodni zimi je včasih prenehal'' ves promet in je nastala občutna; lakota pri rudniku.	[
Razvoj ljubljanske univerze, j
Na ljubljanski univerzi se kon-|< ča t«' dni zimski semester 1020— p 21. Vpisanih je bilo na univerzi v tem semestru 1068 slušjiteljev '. in sicer: na tilozofski fakulteti 174. na pravni ".SI. na nu-t,lieinski MS, na tehniški :!ls in na teološki !>7. Izrednih slušateljev je bilo [43. ženskih slušateljev pa :50 nnl-^ mill in 13 izrednih. Rednih sluša-j Iteljie j«' bilo na filozofski fakul-' teti 1"J. na medicinski 10. na prav-jiii -"i in na tehniški '5. Rektor uni-jverze za tekoče študijsko leto je prof. dr. Rikard Zupančič, pro-j rektor i>rtit'. dr. Josip Plemelj.
Promocija.
Na vseučilišču v Zagrebu je ; promoviral doktorjem prava l)i«>-'niz Ciivdiua iz znane odlične md-'bine v Skednju pri Trstu.
I -5, .
Vinske cene.
i Lansko leto meseca junija so j vinske cene začele padati, ker so i gorice še precej lepo kazale. Vinski trgovci so izrabili ta slučaj in jeena staremu vinu je padla za 4 ,d<> 8 krmi. < M* trgatvi je stal mošt 10 do 14 kron. Ker pa je lani zrasla izvrstna kapljica, so trgovci ; pritisnili za njo. in meseca decembra je stalo vino iz leta l'>2<> po 117 —20 kron. Ko s.» se napolnile! I klet i prekupeev in krčinarjev, j«' začel mirovati vinski trg in s,- danes počiva t:rg«»vina. Kleti pa so si* počasi izpraznile in kupcem je treba «iaues novega blaga. I'revi« l; i o iu počasi se začenja zopet razvijati vinska trgovina. Sigur-j o«» je, da vinske cene še ne b«.r|«> pail I«*, ker primanjkuje blaga. Tudi nova trgatev j«' še bo^vekje. V Sloveniji se plačuje danes od j 20 do 2«> K za navadno, od do !"!2 K pa zasortirano blago.
I	i
I Aretacija nevarnega tatu.
i Ljubljanska policija je aretirala zelo nevarn«*«ra tatu »lakoba ! Tri barja, doma i ?. -Jezice. Hribar! iina na vesti številne tatvine, med; drugim je ukradel nekemu Ose-j jnarju pred pol letom 1700 K.
Poročil se je
I An t on Kra vanja. sin trgovca iu ! posestnika iz liegunj pri Cerknici !z gdč. Anico Turšičevo. učiteljico j iz llezuljaka pri Cerknici.
Srebrna poroko sta slavila
dne -v febr. v rodbinskem in prijateljskem krogu goriška rojaka; Andrej Tomažič. nadučitelj. in njegova žena Alojzija, poštariea v Devici -Mariji v Polju.
Nesreče in poškodbe.
Ku^u Timoteju Grigorjevu, delaven v tovarni "Uistra" pri Domžalah, j«* stroj popolnoma 'zmečkal desno roko. ' Nogo si j«' zlomila Neža Zakraj-šek iz Male Slivnice pri Velikih ! Laščah.
| V Pasteur je v zavod v Zagrebu
sta bila oddana Ana Završnik in (Jjiul m!., katera dva je bil popa-del st»>Mi pes iz Crime. ■ sku-paj j»' pes napadel D oseb. od teh je ogrizel samo gorenja dva.
Smrtna kosa.
1'mrl je v Zgornjih Jaršah pri Mcngš;« znani posestnik Janez Žargi. star >."» let. — I mrla je v j Ljubljani na Tržaški cest i št. 11 •gospa Amalija Rupar.
Črre koze na Štajerskem.
X < <>!.:u in \ Savinski «l«>lini so se ]M»javile črne koze. Celju 'zaprli glavno tobačno trafiko, ker je ob« l*-!a na kozah ena izmed '-prodajalk. Zlasti hudo razsajajo črne k« /«• v Corn ji Savinski dolini. pos"hno v Lučah. kjer je na kozah umrlo že veliko število ljudi. Koze sn najbrž zanesli vjetni-ki, ki s. se vrnili iz Sibirije.
Električna naprava na Krki.
! Mcl Krko iu Žužemberkom, t«» j«* ob najniočiiejšeiii toku Krke, namerava neka zasebna družba /gladiti elektrarno z vodno silo. ki bi služila za javno razsvetljavo pa tudi v <»brtne in industrijske svrlie. : i ji« elektrarno, kakršna j«' n. pr. ona posestnika J. Koširja v Tacnu pod Šmarno goro.
Dcprsni kip Ivana Cankarja
,i<- izklesal iz it a Ija nskega mar-' morja naš «!omači umetnik profesor Alo.i'ij K-pič ■ 11 «_ra razstavil v Si-liw« ntnerjevi knjig«»tržnici v !*rešcniovi ulici \ Ljubljani.
Po plesni zabavi.
1 i- S
I ailtjc >elit lil ">Ke gore tU « m i S\. Lenarta se gledajo že precej časa p<» strani. Neko p »pol«ln«\ ko so fantje plesali, je plesal Krane :Jag» «tie ■ 1 Sv. Lenarta /. Keber-jnikovo Tončko i ftenturske goi-e. jkar iivema lantoma s Senturske j gore ni bilo všeč iu s<i s- fantje ■pričeli prerekat i in klofutat i. J«»-jžef Jagodic je udaril Franca -)a-'godica p«» glavi in «ra poškodoval; jšenturčani s«, vrgli dva Jagodica iz hiše; zunaj je Miha Anžič /. n«»-žem osuval na tleh ležečega Franca in Jožefa Jagodica. Krane Jagodic je bil smrtno nevarno Jože Jagodic pa t«>žk«> poškodovan.
Veselice in kavarne.
Rudolf iVrar j«* že sta! obtožen zaradi goljufije pred porotniki, ki so ga pa oprostili. Fant je star j22 let. Služil j«- kot pisar v Seii-nikovi tvoruici v Tacnu pod Šmarno g«»ro. Seunik ga je poslal 27. jan. v Ljubijan
o. da bi zanie-[njal SOknuiske bankovce ter na-j kupil razne stvari. \v. blagajne je Cerar vz«*l v ta namen	K.
K«*r ga š«- febr. ni bilo nazaj v Tacen, ga j«' Seunik naznanil j policiji. Stražnik Ivan (ierlic j«-Cerarja i. febr. na Dunajski cesti prijel Na policiji je Cerar ix»ve-jdal. da je v Narodni banki zamenjal SOkrouske bankovce; ves za-
menjani denar je pa zapravil po veselicah v Narodnem in v Mestnem domu : le 4 kr«>n«» so še našli pri Cerarju. Kudolfa Cerarja bo zcjiet si dila porota.
S kolom je bila napadena
in na glavi p>ršk<>«b»vana r»71etna Marija Žnpee i/. Isk«* loke.
Sprememba posesti.
V Slovenjem gntdcu je kupil Lubasovo tvornico z«i harmonike Angel Hribar ter preuredil v tovarno /a kravate in gumbe.
Umrli so v Ljubljani:
Frančiška Weiizoskv, učiteljica v pokoju, 71» let.
1'avllina Cečnik, kiuitinerjeva i vdova. let.
I Josipina 1'i^inski. žena pisarni-iškega pristava. 1>0 let. j Ivan Kos. posestnikov sin, štiri dni.
< Ana Cospodarič, gozdarjeva !vdova. 81 le«.
Marjeta Sterk. zas«4mica., 74 let. 1 Minka Mihelič, žena železničarja, !2 let.
I Nikolaj Črnivec, poljski dninar, 29 let.
, Fran Končan, ključavničar, 81 let.
Rado Loboda rejmiec, 4 leta.
Napad nn kolodvoru.
Na 1 t. tiru glavnega kolodvora v Ljubljani je na pustni torek o-koli 11. dopoldne vlomil prožni 'ilelavec t'vetko i/. Zaloga v vagon, ki je bil natovorjen svežega ]>ra-šieevega mesa in je bil določen za izvoz v Italijo. Cvetko je izniak-'ni! okoli :{ kg mesa. Tatvino je ta-koj zapazil čuvaj in straža južne
I železnice Frane Cugar. 2!> let star in ož«*njen. stanu jih* na <'«-st i v Mestni log. Stavil j«' delavca na j odgovor in legdtimacijo. Ta pa je 'jio 'I<d jšeiu prerekanju potegnil m»ž iz žepa in b<»seii napadel ču-jvaja ter mu zadal globoko ra.no na «b-si»i strani vratu. I'red b«-s-'nini in razjarjenim napadalcem je Cngar zbežid. napadale«- j»a za njim. Sbtlnjič je Cugar pad« l na tla. nai>a<lalee pa. vid«*č številno množico delavcev, je pobegnil v Zalog na NVitj dom. Težko ranjenega je postajenačelnik, nadzornik Liulvig. «lal preiic-ti v bolniško sobo južne železnice, kjer so «^a za šib« obvezali in ga je potem Zilravko Koren, nailziiat«-li straže južne železnice, spremil v javno bolnišnico. Napadalca Cvetka s«» orožniki na domu \ Zalogu aretirali in eskortirali v Ljubljano, kjer so ga izročili sodišču.
i
Smrtna nesreča v rudniku.
Dne 12. februarja je bil zasut ob .">. uri popoldne v A rž i šah leta 1!*0L rojeni rudar France Mali v jami Kotredež rudnika v Zagorju. V dveh urah sta izkopala rudarja Anton lilažič in Matevž ISo-rišek Malija. ki je bil že mrtev. Mali je podpiral z lesenimi tramovi rov: pritrjeni tramovi so se prelomili in Malija sta zasula premog in zemlja. Ponesrečeno žrtev na bojišču dela so prenesli v mrtvašnico v Zagorju. Malija so dne 14. februarja pokopali.
j
Velika tatvina.
lti.tUMl kron denarja je ukradel Apoletiiji Peršak iz Radenskega (vrha invalid Ivan Lastsbacher.
Naznanilo.
ve
NAZNANILO
Bančni oddelek držaje New York je dne 23. novembra 1920 inkorporiral
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St, New York
Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna.
Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah.
Vsi mon*yordri9 drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne pošilja-tve v staro domovino ali potne listke nsg se glase:
Frank Sakser State Bank

Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	DfKOKPO&BtANA
6. JTTJZJJJl 1906	27. OKttiM* |*08
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sadež: Denver, Colorado; 6LATM ODBOB«
Podtjmdaedalk: JOHN FAJD1QA. Box 83. Uaftrffe Od*
Glavni tajnik: FRANK SKRABBC, 4822 Wash. 8L. Dearer, Colo. Caplnlkar: ROBERT ROBLBCK, Sta. ft, Pvctoto. Ooio. O lavni blagajnik: JOSIP VIDBT1Č. 448P. Logan 8U Deavar, Oofe Caapnlk: mVK EiHZ, Hi W. Oeatnut Bt, LMdril* Oola
NJUffiORNI ODBOK:
Pratafit^: JOHN GERM, T34 Moffat Ar«.
MIHAEL KAP8CB, 008 N. Spraea H L, Colo. WprtH Ofl|a
GSOR6E PAVLAKOVICH, 4717 Orani 8t» DwTar, OMo.
rtttOfNI ODBOBl
PradaMSnfk: ANTOM EOCHFYAR, 120« Berated Atra^ Pmbto, Ooto. JOHN KOCKAN, 1203 Mahren Are. «»neblo, Odo. fRAVK CAMJAB. 500-501 — 48 Ar«, Denver, Oola.
ZDRUŽEVALNI ODBOB:
Predatdnlk: FRANE BOTTZ, H*. 2, Box 132, Pwblo. Ooto. FRANE MARTfNJAK. Box 30», Ely. Mina. PETER GISH*m 4M4 Wufe. St. Dear«. Oola.
VBBOVN1 BMUVNK:
Dr. ft. 8. BURKBTl, 4487 Washington St, Dwrer, Oola.
•LAB NARODA, 88 CortlaMt Street. New Xerk, B. X. Ve* denarna nakaailee bi vaa uradne atrarl m polja jo an gL tajnika. (ifltolto na pradaednlka nadaornaga odbora. iMptni adavt pa ea ot»d—dalka tUrnaa porotnega odbora.
IMENIK KRAJEVNIH URADNIKOV ZAPADNE SLOV. ZVEZE ZA LETO 1921.
Društvo S. Martina, štev. 1.
Predsednik; Adolf Anžiček; tajnik: John Sta resi nic, 4576 Logan St.; blagajnik; John Cesar. Se-1 jo se vrše vsako drugo sredo v^ mesecn v Domu slov. društev. —, Vsi v Denver, Colo.
Društvo štev. 3.
Predsednik: John Merhar; tajni; Joseph Pritekel, 1240 Pine St. blagajnik; John Trontelj. Seje se vrže vsako prvo nedeljo v mesecu. Vsi v Pueblo, Colo.	»
Društvo Zapadni Junaki, št. 4. j
Predsednik: John Vklie; tajnik j Peter Blatnik, Box 286; blagajnik; Joseph Pcrcich. Seje se vrše « vsakega deseuga v mesecu. Vsi v ; Midvale, Utah.	j,
Društvo Planinski bratje, št. 5. i
Predsednik; Frank Mohar: taj-J iiik: Frank K.un, 513 W. 2ud St.; blagajnik; John Stibernik. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu v lastni dvorani. Vsi v Leadville, Colo.
Društvo Zvon, št. 6.
Predsednik: Jos. Kapsh: tajnik; Mihael Kapsh, 508 N. Spru-1 ce St.; blagajnik: Frank Klun.( Seje se vrže 112. v mesecu v Domu društva Zvon Z. S. Z., in Triglav j S. N. P. J. Vsi v Colorado Springs Colo.
Društvo Sv. Rožnega venca, št.
7.
Predsednica: Mary Lesar; tajnica Mary Prijatelj, 4570 Logan St.; blagajnica Mary Staresinieh. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Do-] mu slovenskih društev. Vse v. Denver, Colo.
Društvo Biser, št. 8.
Predsednik; Peter Medosh; — tajnik; Joe Bohorich, R. F. D.] Box 8,; blagajrik: Joe Bohorieh. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Pittsburg, Kans.
Društvo Napredni Slovenci, šte vilka 9.
Predsednik; Anton Strines; tajnik; Joseph Skrabec, 412 West New York Ave.,; blagajnik; John Legan. Vsi v Canan City, Colo.
Društvo Slovenski bratje, številka 10, Victor, Colo.
Tajnik; Frank Oražem, Box 622.
Društvo Sv. Janez Nepomuk, št. 11.
Predsednik; Frank Bek; tajnik Joe Blatnik, Box 70,; blagajnik John Jl^rit'k. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu. Vsi v Rockvale, Colo.
Društvo Zgodnja dani ca, št.12.
Predsednik: Lndvig Mihelich; tejnik; Avgust Topolovcc, . Box ---t—.—
16,; blagajnik: Anton Sever. Se- ( je se vrše vsakega 15. v mesecu. , Vsi v Clear Creeek, Utah.
Društvo Junaki, št. 13.	,
Predsednik; Frank Trlep; taj- , nik: Anton Lesjak, Box 118,; bla- ] gajnik; Anton Lesjak, Seje se vr- , še vsako drugo nedeljo v mesecu. } Vsi v Frontenac, Kans.	,
| Društvo Sloga Slovencev, šte- i vilka 14.	,
I Predsednik: Marko Petrieh, — tajnik: Joseph Kopavnik, Box , 1601,; blagajnik; Marko Petrieh. , Seje se vrše vsako tretjo nedeljo ; v mesecu. Vsi v Standartville, j ,Utah.	_	.
Društvo Triglav, št. 15.	]
Predsednik : Peter Predovich ; , tejnik; Frank Pance,R. R. 1. Box * 43; blagajnik: Nick Balich. Seje ' se vrše vsako tretjo nedeljo v me-'secu. Vsi v Bingham, Utah.
Društvo Zapadna zvezda, št. 16. Predsednik; Joseph M. Steblaj 1 tajnik: Anthony Jeršin, 1238 E-vans Ave.; blagajnik: Louis Lovšin. Seje se vise vsakega 10. v me sten. Vsi v Pueblo, Colo.
Društvo Hrabri Slovani, št. 17.
Predsednik: Marko Sikieh; taj nik: Anton Šuklje, Box 58; blagajnik; Thomas Sarmo. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsi v Frederick, Colo. Društvo Sv. Alojzija, št. 19. Predsednik; John Janezich; — tajnik; Anton Mencin, 601 E. 49. Ave.; blagajnik: Frank Okoren. Vsi v Denver, C9I0. Društvo planinke, št. 20. 1 Predsednica; Ana Stalear; — . tajnica; Agnes Keržan, 803 Elm
►	St.; blagajnica: Ana Težak. Seje [s* vrše vsako drugo nedeljo v
r .mesecu. Vse v Leadvijle, Colo. Društvo Grintovec, št. 21. Predsednik: John Zaitz; taj-
-	nik; Frank Sterbenk; blagajnik: .'Frank Zaverl. Seje se vrše vsako . tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v
>	Ely, Minn.
Društvo Sv. Mihaela, št. 22. \ 3 Predsednik: John Rebol; tajnik; Frank Ambrose, Box 75;
-	blagajnik: Gregor Žalec. Vsi v t Tooele, Utah.
1 Društvo Cleveland, št. 23. I Predsednik; Jakob Lužnar; —
-	**.jnik: Joseph Ponikvar, 1011 E. 64th St(.; blagajnik: Louis Mež-
c n ar. Vsi v Cleveland, Ohio.
{ Društvo Marija Pomagaj, št. 24 ; Predsednica; Ana Fear; tajnica : J. W. Prince, 705 W. 2nd St. ic blagajnica: Frances Sajn. Vse v k Salida, Colo. . k Društvo Wilburten, št. 26. v I Predsednik; John Gregorina;
tajnik; Joe Alich, Box 617; bla-I. gajnik; Antou Voleieh. Seje se ; vrše vsako drugo nedeljo v me-5 secu. Vsi v AVilburton, Oklahoma.
Dopis.
Denver, Colo, f
Sempatam prebiram razne do-j pise iz slovenskih naseibin v A-meriki. Tudi jaz sem se namenil napisati par vrstic iz naše naselbine.
Kar fte tiče delavskih razmer, so bolj slabe. Kakor drugod, tako tudi pri na« ni boljše. Sedaj se morda kaj preobrne na spomlad.
Na društvenem polju tudi pre-£ej dobro napredujemo, Posebno
[so «e začele zanimati članice dru-jštva Kraljice Sv. Rožnega Venca. I Kakor se sliši, bodo sprejele mno-|go novih članic prihodnjo sejo. Omenjeno društvo spada k Zap. :Slov. Zvezi. Torej, zakaj <bi pa ne, saj je domača organizacija!
Dalje smo imeli velepomemben dan za vse tukajšnje farane dne 27. februarja, ko smo sprejeli za stalno našega novega gospoda Župnika Rev. Judgiča iz Lea4-
viHe, Colo. Torej veem vernim
Slovencem in Hrvatom se je sedaj .izpolnila gOreča želja pozdraviti si stalnega duhovnega pastirja v svoji sredi. Vam, gospod župnik, vsi skupaj kličemo: Dobrodošli! Vemo, da imate velike odgovornosti v Vašem stanu, toda naša dolžnost je, stati z Vami, kjer nas bodete potrebovali, posebno pa še, da dosežemo slovensko in hrvatsko šolo, kjer naj bi se naša mladina poučevala v maiternem jeziku. Kotikor več jezikov oseba zna, • ♦oliko bolje prednosti ima vsepovsod- V pravi in lepi slogi se da vse storiti in tudi to bomo dosegli. Imamo namreč krasno cer-( kev, da, skoro najlepšo na Za pa-' du, imamo svoj slovenski društveni dom in še šolo da si naredimo, potem se lahko prištevamo med druge napredne slovenske 1 naselbine v Ameriki. Zares težko-.1 te so bile pri vsakem začetku, toda vse se da premagati z dobro •in energično voljo.
Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti našega vrlega pionirja Zapada Rev. Cyril Zupana, kajti!, ravno njemu se imamo največ za-j h-rsHti za njegov trud pri zgradbi slovenske fare. On so ni vstrašil , težkega dela, bil je vsikdar pri-j, pravi jen delati ter pomagati na vseh koncili in krajih. Ni se mu J; težilo hodili iz Pueblo, iz svoje ♦are, kajti opazili smo ga večkrat z nasmehom na ustiii, da rad pri--de, ker vidi, da se deluje za dobro ^ reč in ker vidi, da je ves narod J tako lepo složen kot eden. Zato-f rej, Father Cyril, tem potom se!] vam iskreno zahvaljujemo za vse, kar ste storili za slovensko faroj tukaj. Uver jeni bodite, da Vaše j1 ime bo zapisano z zlatimi črkami ( i v zgodovini slovensko-krvatske 1 fare v Denver ju oiziroma Globe- 1 i ville, Colo.
Na vse tukajšnje, kakor tudi ^ v bližal ji okolici Slovence in Slo-^ venke, kateri ste katoliškega mi-'i šljenja, apeliram: Stojimo trdno , kot eden mož z našim novim go-1,
0 ! J
spodom župnikom! On je tudi mož na pravem mestu, prava sloven-';
ska koi*enina, kateri se bo držal'1
*	1
svojega poklica kot duhovnik in (
pravi božji namestnik, Torej po-j]
glavitno delo je takorekoč izpol-j]
njeno. Kar še potrebujemo, 1 ali ko J
storimo z združenimi močmi, ka- ]
kor dosedaj.
K sklepu iskreno pozdravljam^ vse Slovence in Slovenke široni Združenih držav ameriških.
John Peke t z.
POKLIC IN PATRU OTIZKM.
"Jugoslovenski Lloyd" piše: V življenju in družbi je obilo raznih poklicev, ki nalagajo ljudem razne dolžnosti, katere morajo vrši-j ti. Vsako izvrševanje poklica pa mora biti v nekakem skladu z moralo napram sebi, družbi in državi. Vsi kot državljani imamo dolžnost, da ščitimo interese države, in njen spas in dobrobit je naj višji zakon, kajti varujoč interese države, varujemo tudi svoje. Vemo, da je dolžnost odvetnika, da brani tudi največjega zločinca, ako se nanj obrne, ali ta obramba mora biti v skladu z zakonom. Mi vsi dan na dan kličemo in pišemo . ter protestiramo proti * verižni-kom, ki oškodujejo interese drža-; ve, torej interese nas vseh. Zato I se mora zdeti čudno vsakemu,! [najbolj pa našim upraviteljem jraznik oblasti, kadar primejo ka-" kega verižnika ter mu nalože ka-
•	zen, da se zavzemajo naši advo-' kati zanj ne samo, kolikor jim je
dolžnost kot zastopnikom, mar-^ več napenjajo vse svoje sile, samo " da bi rešili prestopnika. iS kako
*	visokimi svotami se pogosto dela r se vidi iz tega, da je bilo zadnje
tri dni zaplenjeno v Zagrebu dvojici verižnikov 321,530 in 79,000 ' nežigosanib kron. "Patrijotski" ~ njegovi zastopniki so napenjali vse sile, da bi rešili ves ta denar. Ob takih razmerah in taki morali je jasno, da naša valuta mora stati slabo.
Poljska vlada za Izseljevanje.
"Iz Varšave poročajo, da je izdal poljski državni izseljeniški odbor u oklie, v katerem izjavlja, da. polj-'tska država ne more dati uradni-K kom in delavcem potrebnega dela '^in da je zato dolžnost izseljeniške-'J ga odbora, da olajša izseljevanje.
i V ta namen se bodo ustanovili dr a žavni izseljenižki uradi. Po poro-e čiiih poljskega izšeljeniakega ko a misarja v Washingtonu se mora a računati r izselitvijo 200.000 polj
l- skib državljanov, _ _ . ___
"V
Brez furneža.
Francoski spisal Pred. Boutet.
jrorocena >ta ona ze tri ieia m jj ' nikdar ni še prišlo med njima do 1 spora. V očarljivem majhnem sa- n ' Ionu, katerega sta rabila kot obed- 11 , nico, je kadil Adrien Reville svojo eigareto, dočim je pripravljala n Marcela čaj ter govorila glede do- d
•	življajev tekom popoldneva. ji 1 — In potem sem se oglasila pri m a dami Livolle, da malo pokram- g
>	ljam. Končno sem se ustavila tudi li pri Oermaineovih.	ti
—	Ali je to vse?
.» Ona je uprla vanj svoje lepe in p čiste oči. V njih ni bilo ničesar j k drugega kot nedolžnost.	j a
I — Gotovo.	^ "
I On pa se je ozrl vanjo zelo re- g1
®no*	o
—	Moja draga Mareela, zakaj n
mi ne pove« resnice! Ali se nisi ^ peljala s taksijem v eno izmed ve- ^ likih prodajalen? Zakaj hočeš to ^ prikriti? Jaz sem se peljal mimo ,z vozom, ko sem te videl plačati r, j šoferja ter oditi v prodajalno. — n* 1 Nisem imel časa, da bi stopil iz _ voza ter se ti pridružil. Rad bi ve- -j del, če bi te to ne spravilo v za-drego. Ne, le nikar se razburjati. ^ Postavi se na moje mesto. Kaj ^ J naj mislim? Zakaj nisi omenila G .tega? Kaj si počela tam?
Vstal je, tako strog kot sodnik. 'Lice mlade žene se je pordečilo. . tNjeno lepo liee se je skremžilo ,kot ono otroka, ki hoče jokati, j j — Adrien, nikar me zmerjati. 'Izgubila sem solnčnik, katerega si z I mi kupil pred par dnevi. Bila sem i v veliki zadregi. Tako rada imam rt I vse stvari, katere mi kupiš ti, ka- s 'dar greva skupaj ven. Upala sem r< debiti v prodajalni prav tak soln- sc čnik. Radi tega sem šla. Ali mi ne verjameš?	^
—	Moja draga Marcela, — je jrekel. — jaz ti verujem. Sama pa» ,u\idiš nevarnost teli otroških pri-
I kri van j. Po mojem mnenju je ab-(soIutno medsebojno zaupanje edi-'^( .na prava podlaga vsake zveze. — ,Moja draga deklica, če hočeš biti I (Š3 nadalje srečna, moraš biti od-.I0 (krita. Ohraniti moraš proti meni! ono lepo naravno odkritosrčnost,! ,ki je bila zame še vedno privlac-'l^ !na sila kot pa tvoja lepota. Ti si! (brez misli, neizkušena in naivna, j® Življenje nastavlja pasti, katerim |ši j bi se ne mogla ti nikdar izogniti.! 'če bi ne imela pomoči. Jaz sem si tukaj, da te vodim in varujem.'j« Kako pa morem storiti to, če imaš tajnosti napram meni? Vesel sem,jk da je ta majhni dogodek dovedel du jasnejšega sporazuma med na- si ma. Zaupaj mi od sedaj naprej' vsako stvar, brez obotavljanja. B Bodi odkrita, bodi odkritosrčna, h ČJe ne boš, bom izvedel vse, preje t« ali pozneje. Mislim pa. da bi tc ne mogel več ljubiti tako kot te i [ljubim sedaj. Saj me razumeš, ka: ne?
—	Da, da, odkritosrčna bom, to . ti prisegam. Ne reci pa, da bi me
. ne mogel ljubiti še nadalje. Ti me . boš vedno ljubil in jaz te bom vedno ljubila ter ti povedala vse, prav j vse.
Vrgla se mu je v naročje. On se , je nasmehnil z zadovoljstvom zaradi misli, da vzbuja v njej tako I ljubezen in da jo obvladuje ne
•	tako mojstrski način.
Na mlado ženo so napravili ar guinenti moža velik vtis. Oboževa la ga je ter ss bala žaliti ga. — ' Kljub temu pa se je nekoliko obotavljala. Da mu vse pove? To bf ' bilo nekoliko nevarno. Ne, ne. Or> 1 ve boljše kot pa ona. Držale bo svojo besedo, brez ozira na posledice.
Pričela je takoj z izvajanjem ^ svojega sklepu. Naslednjega dne " ni imela ničesar posebnega pove-0 dati razven to. da ji je neki mož
0	ki sledil po cesti in da jo je s»ku-
1	ša1 ogovoriti. Do takrat ni nikdar e omenila nadležnosti take vrste. —
Adrien je bil vznemirjen, a ni te-0 ga pokazal. Naslednji dan je bil ' oni, katerega je posvetila vsak teli d en bogatemu, staremu stricu. Ko e*. se je vrnila, je podala svoje poroti čilo.
a — Bila sem pri stricu Jeanu. — Imel je revmatizeln ter je zelo siten.
— To je vedno, — je rekel gospod Reville. il — Vprašal me je, zakaj ni tebe >r nikdar. Rekla sem, da si preveč j- zaposlen. On pa je odvrnil: — Da, i- zaposlen z igranjem kart v klubu: a To je njegov edini posel, kajti 5- drugega nima. Ker pa ničesar ne b. dela, je gotovo, da je izgubil do-r- sti denarja.
a- Seville je bil ozlovoljen.
>	—Kaj, on govori take stvari o •a meni T
j- — Ali si jezen? _ «— Prav nič. Smejati se moram.
In kaj je rekla tvoja mati k temu?
—	Rekla je, da imaš prav, da si ne krajšaš življenja s prenapornim delom.
—	Res, lep komplimenta Visoko mesto zavzemam v mnenju tvoje družine. Na srečo pa poznam svojo lastno vrednost.
—	In kaj je povedal kdo tebi glede mene, — je vprašala Mareela. — Ti ves, da mora biti odkritosrčnost medsebojna.
—	Kdo bi mogel govoriti z me-poj glede tebe? Bil sem v klubu, kjer sem videl Cliaunyja, Parfe-aua in Delapraya. Ta je vse.
Posrečilo se mu je prepričati svojo ženo, da je očaran od njene odkritosrčnosti. Ker si je na ta način dajal pogum, je vztrajal. — V dnevih, ki so sledili, je izvedel, da je dajala Mareela več za obleke in druge stvari kot pa je prej priznala. Izvedel je tudi, da ga ni rada poljubljala, če je prej pil ko-njak, da je proti temu, da kadi v spalnici ali žvižga, dočim se oblači. Čul je mnenja, katere so imele prijateljice Marcele glede mož v j splošnem. Čul je tudi mnenje, katero je imela ena teh prijateljic Germarne, o njem. To žensko je prav posebno občudoval.
—	Tvoj Adrien je zaspanec, — je rekla, — Nikdar se ne bo prebudil, tudi če bi ga varala.
Marcela je ponovila to opazko z velikim ogorčenjem. Vsak dan ga je pitala s takimi majhnimi resnieami, ki postajajo usodnih po sle die le,, če jih čuje človek, katerega se tičejo.; Pričel je vsled tega sc-vražiti njeno sorodnike. Ali naj ! sploh prekine vse stike z njimi ? Ali naj se spre s stricem Jeanom,] kojega premoženje bo deloma podedovala Marcela in kojega grde pripombe glede sebe je moral čuti vsak dan? Čakal je na taka poročila z vedno večjo nestrpnostjo, čeprav so ga razkačila.
Nekega večera je rekla Marcela, ko je ravno natakala čaj:
—	Srečala sem Delapraya.
Obličje Adriena se je razjasni*
lo.
—	Moj najboljši prijatelj. Da, ni ga bilo v klubu danes in pogre-1 šal sem ga. Kje si ga videla?
—	V umetniški razstavi Ber-senda. Prišel jc ravno takrat kot jaz.
Obotavljala se je za trenutek, kot da nekaj premišlja.
—	Moram ti povedati nekaj resnega. Gospod Delapray. . . .
Njena povest je bila kratka. — Ko je končala, je bil njegov obraz bled od jeze. Planil je proti vra-tem.
_ Kam greš? — je vprašala
Marcela.
—	V klub. Tam je sedaj._
_k_ZZZZ
T	*
1
Prišel je v klub v stanjju velikega razburjenja.
Delapray, njegov stara prijatelj je pohitel proti njemu, prožeč mu roko.
, Reville pa se je zadri nanj:
—	Marcela mi je vsri.pov;edala.
—	Kako to?
—	Povedala mi je %-še. Ali te ni prav nič sram? Skušaš imeti afero z ženo prijatelja kot sem .^iz.f Prositi jo za sestanek?
Pričel se je tresti od jeze.
Delapray pa je bil yideti pristno začuden.	i J — Dragi dečko, kaj mi pripo-jveduješ tu? To ni resnica., ali vsaj |grdo pretirano. To je.nesj>orazum. : iMed prijatelji kot sva mddva, je !pojasnilo skoro nepotrebno. Da. jsestal sera tvojo ženo ter .p napra I (vil par nedolžnih komplimentov, j. Kaj pa misliš? Ona je lepla, in jaz1 sem galanten.. Ne morem pomaga-: ti. Resnega pa 111 bilo niT-esar. —I Mogoče sem rekel kakt^ bedaste 1 besede glede njenih oči1 in las in! da bi jo rad videl seir.patam. To i je dvorljivost in nič dir.igega. Raz--ventega pa se mi je zmlelo, da me I 'rada posluša. Če bi ji ne ugajoloj |b: jej bilo treba reči Je eno besedo j Prenehal bi takoj, to mi lahko ve-|mje.š. Nikdar si nisem mogel mi-r |sliti, da ji laskanje ne ugaja. Ni ! sem si tudi mislil, da Jio šla domov ter ti povedala vso. Takih stvari se ne pripoveduje. Ona je goska, : — je zaključil.
—	In ti si tepec, — je rekel Re- 5 ville.
Spoprijela sta se in treba ju je bilo ločiti. Reville je razžalil par članov kluba, ki so posredovali. 1 Posledica je bil škandal, povabilo, naj stopi iz kluba.
Odšel je domov. Streznil se je. ^Pričel se je zavedati resnih posledic svojega dejanja, j — Kaj pa je bilo? — ga je vpra 5šala Mareela. — V strahu sem bi- ] la.	<
Imel sem boj z Delaprayem. — 1 Odšel sem iz kluba ter me ne bo < več tjakaj.
—	Zakaj pa?	1
—	Ali more človek storiti kaj < drugega, če sliši take srtvari? ]
Ni se mogel še dalje vzdržati. !j Udaril je z roko po mizi ter rekel: 1
—	Dosti imam! Govoriti resnico 2 vspričo vseh okolščin, je slab o- j kus. To je nadlega. Oprosti me 1 Isvoje odkritosti. Laži kot ves ostali svet, za božjo voljo in bodi za-|» dovoljna s tem.	,
Saj pride le, kar mora, ne, kar J kar hoče;	1'.
mi smo življenju plen. ne 0110 nam.	j
E. Gangl. j
* * *
Saj se bojimo smrti samo za^o. ker ne vemo, kdaj pride, ker ni-j mamo njenega prihoda zapisane-i 1 j*a v sebi.
Dr. Ivan Prijatelj. I
Stambolijski o boljševizmu
i _
1 Ob priliki svojega bivanja v Pragi je sprejel bulgarski ministrski predsednik rusko deputaei-jo. kateri je izjavil o sovjetskem režimu v Rusiji: Rusi so velik narod, zato si smejo dovoliti, da u-.fganjajo neumnosti. Noben drug narod ni mogel roditi ljudi, kakor so Tolstoj, Bakunin. Krapotkin in Lenin. Ruska socijalna revolucija pa bo imela vendar za ves svet velik pomen. Ruski narod bo imel zaslugo, da je privedel soeijalistič-ne teorije do absurdnosti. Rusija more vsled svoje velikosti riski-Jrati ta eksperiment. Ruske utopi-j je bodo pomagale k napredku vse-'ga človeštva. Neki Francoz je re-jkel; gorje državi, ki bo soeijali-'zem praktično izvedla. Rusija je »država, ki je hotela dokazati resničnost teh besed. Noben zunanji (sovražnik ne more premagati Le-,nina in Trockija. Premagala ju jho rdeča vojska, ker ta bo jedro ' nove ruske demokracije. Stambo-lijskij misli, da sc bo sovjetski re-jžim držal še eno leto. Bodoča Ru-
I	sija ne bo ne monarhistiena in ne boljševiška, ampak demokratična. Po Leninovem režimu bo proletariat kompromitiran. Trgovcev 111, industrija je uničena. Ostane sa mo kmet, toda ruski kmet je anal fabet. Zato je treba, da se pripravi inteligenca za bodoči režim. Toda ruska inteligenca ima veliko napako, da mnogo filozofira in govori, toda malo dela.
Gradba i tal. vojnih ladij.
Kakor poročajo iz Rima, je italijanski minister za mornarico izdelal program za gradbo vojnih ladij. Gradbe ladij, ki so se začele š.? za časa vojne, bodo dovršene. V ladjedelnicah se nahajajo sedaj tri križarke po 3200 ton. 10 rušil-cev po 800 do 900 ton in več manjših ladij. V najkrajšem času pa prično z gradbo osmih transportnih ladij po 1800 ton. ene ladje za nafto, 8 manjših križark. 4 ru-Šilcev in S torpedovk. — Ofieijel-
II	i, Italija nadaljuje z izvedbo svojega ideala glede nadvlade v Sredozemskem morju. Če bodo Francija, nglija in Grška s tem zadovoljne, bomo kmahi videli. V času. ko Zveza narodov pripravlja
1 svetovno razorožitev, gradi Italija svojo veliko mornarico samo z namenom, da bo lahko o^rrvžavu-la in hlastala sostdnjo zemljo. —
Lep napredek in učinek!	4 _______
[Saj slava, zlato ti le dela skrbi. Ida ti ne izgine, d* se ne stopi.
srca — ne ove?*eli ga. I	Pran G est r in.
Za Tintvo kupčije je polno fpbi&M trota $150,000.00 in tiser
Kapital $100,000. Rezervni sklad $50,000.
Za Frank Sedmer State Bank
FRANK SAKSER, predsednik
*


bh-
Ko bodo cvetele astre .. •
je je bilo sivo-belo, žalostno uJ bolno, listi nazobčani in pocffilgd*! vati. Bile so jesenske rože, otožnej barve, kot bi žalovale. Roza * jih' je spoznala. Videla jih je v^ako' jesen na grobovfli; na dan Vseh * svetnikov so ibite gomile okrašene s s temi visokimi in turobnimi ro- t žami.
i "To niso astre, to so mrtvaške j reže! Kdo jih je vsadil?" Ni se't spominjala, da hi jih bila ona vse- g jala. in prevzela jo je temna slut- * nja. Sree ji je zastajalo, kot bi se j kri v njem ledenila. "Moj Bog, moj Bog!" Silno se je prestrašila, in kot da vidi pred seboj nekaj groznega, je strmela predse. Roke je držala 1 pred seboj in se plaho umaknila ( iz vrta. Skrila se je v hišo. zakle- 4 nila za seboj duri in se zgrudila 1 na stol. Zakrila si je obraz in mi- " slila.	P
"Astre so odevele. ujega pa ni i bilo. In zdaj cvete mrtvaška ro- j ža..."	|-s
Sedela je nepremično celo do- i poldne. Skozi okno se je videlo j ravno na vrt. na gredice, na bo- , lestno in ledeno vzravnano rožo.' .Stala je mirno in tožno kot na's grobu, narezljani lističi v cvetni ^ kroni so narahlo drhteli.	j
"Nekaj se je zgodilo", je po-' navijala, in v sree ji je padla slut-]^ n ja, da moža ne bo videla nikdar j več. Ostala je hladna kot brezčut-j1 na ter gledala skozi drugo okno-t' od t ar* se je videlo prav na kla-j; uee, na k«^šček ceste pod gozdom, j1 Otrok se je zbudil v zibelki in,« začel jokati. Tedaj so se še njej 2 ulile solze, dolgo zadrževane, in 1 neutešen, obupen jok se je zašli-ji šal v sebi. Odmeval je veš dan do s noči. Žalost je legla na belo hiši- ( to, ker je na vrtu cvetela mrtva- f ška roža...	p
Ni se ganila od doma in se crnojj oblekla. Minila je dolga noč. pol- j na solz in tuge. Trudna je sedela j pri miza in gledala skozi okno.— j Na klancu se je prikazala temna ^ moška postava in za njo druga,■ Stopali sta proti vasi. Koraki so ^ jima bili trudni in so omahovali: z veliko težavo in počasi sta se pomikali navzdol. Za ujima je ^ prišlo še kakih deset ljudi; še 1 večja izmučen«»st se je poznala na 1 njihovi li^ji. Vlekli so se dalje težko; vsak je nosil umazano vre- , ro na ram«-uih in se opiral ub pa-' lieo.	]
Roža je vstala in stopila na * srag. Mimo so prišli možje in mla- < deuhri, ki so spomladi odii na tu- i je za delom. Bili so zdelani in ; utnazanL obleka vsa blatna, in obrazi suhi in tenmi. Oči so jim bile vdrte ter sa zrle srepo iz glo- { bokih jamic med ostrimi kostmi. \ j Planila je k njim in vprašala: | • Kje je Filip?" Prva dva sta šla naprej in ji ni-! sta odgovorila; bila sta iz druge i vasi. Obrnila se je do ostalih, svo-i jega moža ni našla med njimi. [ "Kje je Filipf"	\
Iz vrste je stopil Markov. "Ne bo ga", je dejal tiho. "Ne bo ga", je ponovila tiho in mrtvo za njim.
Začel ji je pripovedovati, da ga* je v jauii ubilo. Roza ni razumela
•	ničesar, samo ponavljala je:
"Ne bo ga!" i Gledala je za njimi, ki so odhajali v vas; oči so ji bile suhe in " brez življenja. Stopila je v hišo in k zibelki:
"Ne bo ga!"
*	Otrok se ji je nedolžno nasmeh-( ' nil. in tedaj je v njej vstala tem-
-	na žalosfti hi ilo ji je. kot da se ji
' je pretrgalo srce. Zgrudila se je. •na tla pred zibelko. Zopet je odmevala cela hišica od neufeŠnega.
i	bolnega joka ves dan in vso noč.
-	Mafi je pretresljivo jokala, obje-,mala otroka, kot da ga hoče utoniti v solzah.
j I>rugi dan je vstala, Sla na vrt in izkopala iz prsti mrtvaško ro->i žo. Hitela je ž njo proti pokopali Lišču.
f> Tam je poiskala najbolj zapu-
ii	ščeno gomilo, ki je bila brez kri-
i	ža. Zrahljala je prst in vsadila ro-s žo ravno na sredo groba. — Mislila je na moža: Kje je umrl. kam
j so ga pokopali, kje je njegov grob?
o Tega ne bo izvedela nikoli. V e tu jeni kraju s oga za gre bi i brez >- solz in brez ljubezni.
ii	Objela je z rokami pozabljeno n neznano gomilo in začela je mo-a liti za moža, ki se ni vrnil, ko so £ cvetele astre, in ki se ne povrne a nikoli.
te Na zemljo je legla tema in na o-visokem nebu so se zasvetile n zvezde.
le Krt 1h cvetele astre na sinjem t-jKdju.J . t j t; %ij
S i,.. ■ - ■ ' . :£« ■ s£i h	'
Morda ta ločitev ne bo vetltra trajate
Iz Avstrije.
Naturalizacija
nJ
ii i
Skozi štiri leta sta si stali dve nasprotni armadi v bitkah, ki so bile najbolj žalostue in najbolj srdit«« v celi zgodovini Združenih tlržav. I>ne 9. aprila 1SG5 se je udal genera! la-e. ki je poveljeval koufe«leriramm silam, mineralu lirantu. iK»veljiiiku linijskih čet in to >• zaključilo I>ržar<jansko vojn«*. Ostale kon-federirane sile so ne takoj udale. Zadnji boji so se vršili v Texsasu dne 13. ninja. Nekako uuijskili vojakov je izenbilo svoja živ-lj«'uja in nekako 5)0.1100 nadaljnili je bilo trajno itoltahl jenih. I »olj: I* ni je je znašal skoro tri tisoč miljotiov dolarjev.
Konfederiraua vlada je bila strmoglavi jena in vsled tega ni bil tozadevui vojni dolg nikdar vlačan.
Na vefier dne 14. a j »ribi 1HG3 ne je raznesla I »reko cele dežele kot blisk novica, da je bil Lincoln za vrat no umorjen. Ko je sedel v neki loži v Ford gledališču v Washington. Ii. C., -ru je ustrelil neki John Wilkes Booth. Booth je bil ustreljen, ko se je upiral aretaciji. Štirje njegovi tovariši so bili oltešeul in trije ol»-sojeni na dosmrtno ječo. Andrew Johnson, ki je bil )mm!predsednik, je bil napravljen predsednikom v teku treh ur |ni smrti LJneolna. Iidul j«' proklamacljo |M»miloč*jriije za države, ki ko odpadle |wd jiogojom. da prisežejo zvestobo Združenim držžavam.
Trinajsti ameiMlment. ki odpravlja suženjstvo. je bil ft|»rejet kot del ustave Združeuili ilr** v due 1*1 decembra 1H65.
štirinajsti ameudment. ki jamči enake dr. žavljaiiske pravice vsem. j«* bil sprejet dne
'Jfi. julija 18C8.
I»ržava Tennessee s« je imslužila te odrrdlie ♦er bila zoi>et *i»rejet« v t*nlj*>. Po daljam Itoju no Idle zopet priimšeeno Arkansas. Al*-1'am«. Florida, n-^orgia. TiOiiWtana ter -Tnin*
iti Sf.v«»r»"» Pinv ijpn Vpltrnor« te liti o primitiven* v T'nlfo'rirw* t. marea 1W7 ter bil* ee-iVm >n trideseti« držav*.
V oktobru 1WTT je btla kupljena Alaska od Rusije 7n svoto $7.200.000 v zlatu. R pomočjo te knpčije s| je vlada Združenih držav nri-doldla (Kemije noo.ooo kvadratnih milj. l>ogifto na zlati rudi' in premo«ru t?r dratmeeno radi svollh ' pristanišč, kožuhovine in rlharstva.
ra4a lMfe je bila sklenjena'« Kitajsko po.
godbo, ki je dajala Združenim državam dragocene trgovske privilegije. 1'acifična žclezni«*a
bila otvorjeiia leta	ter si>ajala iztok
z zapfidoiu ter prvikrat om<»sočila jH»tmanje i/ New Yorka v Sau Franeist-o v manj kot ci:em tednu. Kazvila je tudi vire industrije in iMicastva. obljudila sre^lnji del kf)iitlii<*lita ter i»beiieni tudi -wlprl^ krajci |«ot v Azijo in
Indijo.
Petnajsti »uieu*li»i»*nt. ki tlaje tmib ljn«tem pravi<*o do glasovanja, je bil napravljen delom usla\e ilue marca 187U.
Združene države -jo naprosile angleško vla<l<>. naj plača za škotbi. i>ovzrotVno ameriški trgovini od njenih križark v zadnji vojni, a oun tega ni hotela storiti. Leta ISTI je svet razsodnikov sestavil {»ofiiKlbo ter priselil Združenim državam $15.^00.000.
I»r2ava Colorado je bila pHpuščeha v Unijo dne o. marca 1875.
Tek.mi ]s>letja 1ST« sc je vršila v Phitadel-phiji. Pennsylvania. Stoletna razstava, da se proslavi |m m'pisanje I»eklaraclje neodvisnosti. Trajala je G mesecev iu |>ovprečnl dnevni obisk je zuašal Ol.nOO oseb. Bilo je tekom tesa leta. k« je izbruhnila vojna med ' Sioox Indijaiici. lienral Custer in Vsi njegmf možje so bili ubiti predno je do*i>ela ftomoč. a liidljau«'i so bili i«»raŽeni v vseh bojih.
Dežela sc je nadalje prucvitala in rasla in leta 1.SČ0 je znašalo prebivalstvo več krtt .Vl.OOo.nori. kar i«omenja prirastek 12,000'00^»' v desetih letih.
Jame« A. Carfleld, dvanajsti pn»lsed)iik
ZOmženili držav, je li41 v Jutrn dno 2. aorila 1S«i ustreljen na železniški itostaji v Wa«h-insrtomi. D. C. oil nekega CliarTes e! Cušteau. Bil- je splošno iiriljnbljen in' celi nai-fKl je cli*Hli>ral nlpsovo rmrt.
Tjela 18811 so bile pri|mščene v V ni jo Severna Dakota. Južna Ihtkota. Washington In Montana.
Lrta !1Š!(ft je imela unt*alf"a ve,na s Sioiti: Indija »M i* (tosledit o smrt Si! I ing iMUa. > lav nega iiHliiansla*ga glavarja ter ix>vzročile Ija številnih ln>jev z Indijanci.
(Nadaljevanje sle<iLT?""	" -
i> i
(Konec.)	ij
Iskal je njenih odi, ali njo je I bilo tako sram.	I
"Ob večerih, po delu sem bil i tako truden, da lui je bilo vse telo kot razbito. Roke ho mi bile ra- v njene od ostrega kamenja iu vse v ožgane od apna. Ali nič ine ni bo-J lelo. nič nisem čutil ran in trj*-,^ ljeuja. kadar sem se spomnil te- z l»e. Želja, da bi bila ti gospodinja s v tej hiši. da bi bila ti moja žena,'F mi je dajala moči iu volje, da mi »i niso mogle blizu težke skrbi. Ali n hočeš?"	|l
Tako jo je snubil Filip, in ona n mu ni odrekla, mu ni mogla od-*'A reči.	I a
1'rinesel ji je zlat prstan in de-'l ! • "Pred tremi leti sem ga. že t l;up l in mmlil: Ali t>o prav Rozi? t Ali se bo podajal njenemu pr*tu?'.<J In Roza je posTala njegova i / i*na.	u
Ustanovila sta si dom v beli hi- fc iiei in tihi mir je objH nizki krov,'k kjer je sijala sreča. I^pi so jirna r biti dnevi, naj je bilo zunaj solnee <] ali je škropil dez iz sivih oblakov;! žalostnih se«ic ni bilo na vedro ee-il lo in na ja^na lica.	n
IVisla je na konec svojih misli d in se obrnila proti oknu. ker se ji s je zazdelo, da nekd'» bodi po so- v bi. lz/a vogla je stopila Filipova i j .sestra, rekoč:	i]
"Kaj je s teboj T Že celo več- v noHt hodim po hi£i in kričim, pa b ti nič ne s!i«iš. Ali veš, kaj novega?" JK " ■	k
Roza jo je pogledala; v njenih očeh je bilo nestrpno vprašanje. |b ".Markov je pisal; tam je kot,n Kilip. Drugi teden se vrnejo.ib *'Drugi teden!" Hlastno jc po-.r novila Roza te besede; dihala je;a hitro in močno, kot da se je izne-!S bila velikega bremena, in okrog il usten se ji je nehote pojavil u a meh Ija j.
"Kaj ti je. Roza t Zakaj se sme- s ješ?"
"Nič ni, spomnila sem se nekaj b vevcli^ra "*, je odf?ovorila in zaže-'s IHa je, »lit bi biLa kmalu sama. da z bi se mogla oina •» seboj veseliti, p "Markov je pisal, da imajo tež- v ko delo in <4ab*» so plačani. Vsi ss žele. da bi bali rtuiprej doma."
"Ali v jamah delajo? Ali jr'z kaj povedal o Kilipu?*'
"Str druge^ra ni ]»i*al. kakor H to. da morajo hudo delati in da je ti uevamo }x«d zemljo. Zmeraj xak- 1 snega ubije."	H
**n»ije."" R>>za je kar zadrlitela fc in prevzet jo je brrzmeje-n strah; u da I »i —- iij^nm kaj ne pripetilo, j llttela je v hi«o. se nečesa spoiu- i nila. in lopet na rento!	1
"Da bi bil že tukaj Filip! Ali drugi teden, v |K^ndeljek?"
"Ne vem. t*-jra ni pisal. Ali si t .zelo vesela	[i
"Kaj bom leseja?** je dejala'* Uo/a. a pri teui jo je zopet n^pa- t del Miteh in lica so ji zaiarela.. 1'a 1 takoj se je spomnila, kako nevar- i no je p<» jamah.	j*
"Zmeraj kakšnega ubije, pra- i v tš ?' *	jI
"1'isal je tako."	jI
Sedla je na prag iu ni Uiaala t p<'Z*lra\a »«ihajaj*»ee kmetice. C'ez 1 «1< Igo je vstala in videla svakinjo'« -1 • • na c»-^ti. ' Z l»<»|r>m!" i je zasula za njo in še enkrat t "Z Itogom!**	U
Soltp-e je zahajalo, in pre<l n»»č- ] jo je morala *e enkrat lia vrt. i< "Ko LmmIo cvetele astre..." O, že cveto, že je ve* vrt v xvez- i tla h. v belih in zlatih kot nočno 1 nebo. Ves dom je »redi zvezd, in' Filip ve to in se ftdpravlja domov.' Zagledala ga bo že oddaleč, še na klancu in letela mu bo naproti:' "Filip. Filip!" Razprostrla je roke in izrekla njegovo ime.
"Ah. to je prezgndaj. Bog ve,t ali pride!" Vzdihnila je globoko in |K*vcttila oči.
"Drugi teden, drugi teden!" Padel je mrak. od gor se je gnal velik oblak in potegnil je veter od severa.
# a •
Koncem drugega tedna, ker Pi-; lipa le še ni bilo. mu je «la naproti na klanec in od tam gledala | v daljavo. Daleč, daleč ao nesle oči. tja do sinjih gor.
"Rekel je. da pride, in sedaj ne pride. Kje hodi tvoj tatek?" je govorila sinu.
"Ali ne ve, da ie cvet6 jesenske rože, da je naša hišica že vsa v zvezdah. Ti. ti tatek!"
Roza je postajala od dne do dne bolj nemima. Sedaj bi «e že imel vrniti, ali še vedno ga ni. Stala je na klaaeu uro za uro. ali cesta je ostala prazna in punta; vlekla se je dolgočasno brez konca in kra-
--X
• ja. lipa ob poti se je zvijala in pri-.b I »ogibala v vetru, in na vejah ni 3« bilo več listja. Včasih je zašumelo j< in završalo za njo v gori, vzbu- s d i! i so se v gozdu temni, zamolkli s glasovi in neznan tropet je vstal a v zraku.	i
' Noči so postajale hladnejše, be- r< ia megla je vsako jutro legla na s,] zemljo. Pozno dopoldne šele so jj solnčni žarki mogli na zemljo, da n 'poljubijo jesenskim cvetlicam ros- k no lice. Tudi astre so že čakale nestrpno, trudne so že bile svoje Hepote, težka so jim postala svile- v na oblačila. Zjutraj so' povešale j< 'glave in le opoldne, kadar je bilo p solnce najbolj visoko, so pogleda- u le na nebo. da pijejo gorko sve- n tlobo. Dnevi so bili krajši in zju- n t raj je mraz ilo. megle so se vse si .dopoldne kadile nad travniki, o-koli gozda so visele ves dan kot b j umazano zagrinjalo pred zeleno ž; krajino, kjer rastejo ponosne jel-' ke in smreke, sveže v svoji na- p ravni lepoti in bistrem gozdnem rj duhu.	1<
Napočilo je jutro, ko je stopila*. S i Roza na vrt; žalostne so bile nje- g ! ne oči. resno njeno lice. Pogle- k I dala je ipo gredicah, in navdale 'so jo hude slutnje: Astre so bile n vse solzne, astre so jokale; vsaka n I je imela zalite oči z žalostno roso v in solzile so se vse dopoldne. Gla- n vice so imele povešene, lističi so o bili Taztnršeni.
"In vendar je rekel, da pride, ko ibodo cvetele astre..."	zj
Veliko očitanje je bilo v njenih u i be-(Klali m bledo lice se ji je stem- n nilo; oči so bile polne velike skr- si j bi. resna, ostra poteza sc ji je za- n risala okrog ustnic. Utrgala je -e< lastrin cvet, snežnobel in velik, šl Solza se je zalesketala sredi zvezde iu je kanila velika in žalostna o na tla.	n
"Ti grdi mož, astre jokajo, ker p si prelomil besedo!"	N
Tudi potonike in georgine so n bile otožne. Stebla so trudno vi- S sela k zemlji in drgetala v inra- ji zu. lo kaj jih je uklonil veter in z podrl na tla. Bile so zlomljene in p vele. rdeči cvetovi so črneli in se p siišil i	v*
l5ilo je hladno, obzorje je bHo u zagrnjeno, m R- za je zaman gle- U dala r daljavo. Šele pozno popol- č< dn^ je solnce j'«*ijalo. iu za tre- li notek -e je razlila svetla in jasna luč po g.iri.	je nagnila v s
dolino m memogredč splavala čez d ie-lo hišico. Po eesti na kxanen je j' nekdo tekel v črni obleki; v roki u je imel palico in zamahoval je i njo po zraku. Rozi je zakoprne- b lo srce.	t,
**<>n je Filip gre!" Gologiava j*- zletela naprej in tekla navzgor, se ^»dtikala ob kamenje ter vso pot ponavljala: > "Filip gre!*" Brez *ape je prile- v tela »a klanec, a tam ni bilo ni- j kogar. Stara vrl>a je stala ob peščeni strugi, kjer se je pretakal curek studenčniee. in njene tanke veje so trepetale ter čudno vršale. iTrblo deblo je bilo zavito in pri- ij i huljeno <m1 burje. Tam se je Rrvza i ustavila. Zdelo se ji je. da gre lne- j : kdo tam dale«" proti gozdu, ali ni-.t » česar nt ui'i$rla razločiti, tudi korakov ni slisala.
"^'•lnee se je skrilo in le izza j oblakov je postrani sipalo žarke »
-	proti strmim goram: ostri vrhun- V ei in snežena slemena so sijala v krasni, žareči s vet hA i. robovi ro
-	-ve svetili kot pozlačeni. A to je i j bilo samo za hip; takoj je ugas- j l'nila svetloba, žarki so umrli m le j .;krvavordf*'a zarja je še bila raz- i i lita čez večerno nebo.	] :" Hoza je upirala hlepeče oči ]
-	proti gitram, kot bi hotela prodreti neznano daljo.	,
v 44 lu vendar je dejal, da pride. ]
0	ko bodo cvrtHe astre___"	i
• » •
Jutr«» je bilo hladno in jasno,
1	zrak či< in od vzhoda je sijalo r solnce. Blesteče gore so bile čisto
■ blizu, sneg se je svetil po strmih .gorah in navpičnih zarezah. Snoči i- je bil vihar; mrzel dež je lil ves i- večer, in zjutraj je bila slana, a | Roza je šla na vrt pogledat, kaj e je z rožami. Astre'so bile poparjene, mrtvo cvetje se je dotikalo e blatne zemlje, potonike- so padle |e na vse strani, ožgane in kot poni and rane. Sla je med gredicami i-jin se ustavila pred lepo raarritiin a šopom cvetlic, ki jim je prizanesla ;nevihta in ki jim niti ia&Ua'nf mo^ ie gla škodovati. Roza je menila na eljprvi pogled, da so astre, ter se je ^ veselo začudila, kako da s£ niso je; vrgle na zemljo pred viharjem in *e jih ni umorila pekoča slana. Stale l-!sa pokoneu na trdih deblih, cvet-
\ -
Goriški župan G:orgio Bombig je imel na aneksijski proslavi! dolg govor, katerega zadnji del je bil naperjen proti Slovencem, ki < so prišli pod Italijo, in posvečen oni peščici Itljanov, ki pridejo pod c Jugoslavijo. Signor Giorgio je govoril tako-le:	i
"Italija je osvoboditeljica v najširšem in najzvišenejšem pome- l ru besede, ona je osvoboditeljica ne samo za vse italjauske rodove, * . marveč tudi za tuje, ki so v drugih časih prišli prebivat pod italjan- s sko nebo. V dveh letih, ko so trajala trudapolna pogajanja, je potro- ^ šila Italija zaklade za materijalno obnovo odrešenih dežel brez raz- * like rodov in še več potroši v bodoče. Zato je dolžnost nas vseh, da s sc izkažemo k8r najbolj hvaležne in istotako tuji rodovi, ki bivajo z ! nami iu so tudi oni sedaj sinovi Italije. Zapomnijo pa uaj si ti rodovi, da ako je Italija velikodušna mati svobode, je pa tudi natanč- J na čuvarica lastne pravice, ki ne pripusti pod nobenim pogojeni in l od nikogar, da bi se teptala njena dragocena posest, pridobljena za ceno tolike boli in kr1 i. Italija pa tudi ne pripusti, da bi se postopalo kakor s sužnji z onimi izmed njenih sinov, katere mora odstopiti vsled neizogibne potrebe gospodstvu drugih. Z globoko žalostjo se j ločujemo od njih. Mcrda pa ta ločitev ne bo trajala vedno. Še so , zore, kakor pravi D'Anmmzio, ki napočijo. Pozdravljamo jih in za- < gotavljapio, da jih ne pozabimo nikdar prepričani, da dobe sami v ; jsebi moč, da prenesejo po italjansko težko žrtev, ki se zahteva od njih".
Siudaco Giorgio in v*i drugi žnjim, ki so se udeležili aneksij-(ske proslave, naj imajo pred vsem pred očmi. da se je vršila slav- ] I nest in njihovi govori na slovenskih tleli, na slovenskem Travniku sredi mesta, ki nosi lepo slovensko ime Gorica. Slovenski rodovi so • zasedli svojčas to zemljo in prebivajo na njej sedaj in bodo tudi v (bodočnosti prebivali Med nje so silili italjanski rodovi ali brez-.uspešno, kajti Goriška je ostala slovenska, samo v Gorici se je te-jkoiu stoletij naselilo oekaj malo italjanskih rodbin, drugo za it al jan-'sko označeno prebivalstvo je plot1, dolgoletnega potuječevanja slo- j' 'venskega življenja, ki je že bival v mestu in ki je prihajal v mesto j z raznih slovenskih strani. Gorica je štela pred vojno 30.000 prebi-; j\aleev. Med temi je bilo pravih Italjanov kakih £000 potujčeuccv, ki ,so imeli vsi pristne slovenske priimke, pa so se izdajali za Italijane,' je bilo okoli 12,0000. Uspeh avstrijskega raznaiodovalnega režima, ki je odrekal Slovencem šole ter pomagal le italjanskemu stremijo-11, ju po gospodstvu nad Slovenci. Ves levi breg &oče je čista sloven- i ska zemlja in Gorica na tem bregu je središče Slovencev, kakor je ( ^Gradiška za bližnje Furlane. Prirodna in narodnostna ločitev je ob So ] či (z vsemi Slovenci na desnem bregu vred). Tu ni nikdar gOspodo-jvala Italija, beneški lev je bil samo pogledal v Gorico, torej je ne- 1 I umestno govoriti o iialjanstvu na tej naši zemiji. Samo ljudje, ki i pretvarjajo resnico in vidijo vse narode, m6rejo proglašati Gorico za 1 ,italjansko deželo. Pa ni in ne bo iu tudi Gorica ne bo nikdar "ita-lianissima", kakor jo je svečano imenoval v parlamentu contc Sfor-(za. kajti goriško mesto je in ostane naravno središče Slovencev. Izz-gubljajoČ se v puhlih frazah o osvoboditeljici Italiji, grozi sindaco Giorgio Slovencem na njihovi zemlji, da ako bi kdo teptal italjansko posest, pozabi Italija svojo velikodušnost in bo varovala svojo pra-vic. Slovenci nimajo namena "teptati italjansko posest", to pa hočejo. da bi Italjani ne teptali slovenske posesti. Proti temu se bodo varovali z vsa odločnostjo.
I
Simlaeo Gior«io nič prav re veruje v stalnost sedanjega stanja ob Adriji marveč napoveduje nove zore. Sledimo mu na to pot ]« jrovorimo po njegovih besedah tako-le: Jugoslavija ne pripusti, d* bi se postopalo kakor s sužnji z onimi izmed naših 'inov. ki so odstopljeni jjpspodstvu drugih. Z globoko žalostjo se ločujemo od r jih. Morda pa ta ločitev ne bo trajala vedno? Pozdravljamo jih in zagotavljamo, da jih ne pozabimo nikdar, prepričani, da dobe ->auu v sebi moč, da prenesejo po jugoslovansko težko žrtev, ki se zahteva od njih.
Dunaj se podira.
i Pri dunajski mestni občini od dne do dne muože pritožbe, da se vsled draginje materijala iu pomanjkanja rušijo hiše. cerkve. spomeniki. Zlasti zuuauji o-kraji trpe vsled pomanjkanja stavbnega materijala in draginje. Vsem tem pritožbam so priložene prošnje za pomoč, a stavbni uradi so vsled pomanjkanja denarja in materijala brez vsake moči. Ce bo šlo tako naprej, bo iz nekdaj ponosnega Dunaja kmalu postala skupina pedrtin in razvalin, ki bo molče pričala o nekdanji avstrijski cesarski slavi.
Aifctrcija grofovfeke dvojice.
t Policija je aretirala na Dunaju ' grofico Rozo Melis-Colloredo. v Gradcu pa njenega moža. ker sta skušala izvesti veliko goljufijo. Kupila sta brez vinarja v Gradcu tod dr. Scapabettija krasno pose-. stvo Plankenwarth za 4-1 mtljo-. nov kron ter iz ta mošnje graščine [ prodala več dragoccnih slik. Da , jt* mogla to goljufijo izvesti, si je , motala grofica izposoditi pri neki prijateljici obleko. Pescstvo Plnn-kenwarth je bilo nekdaj last nii-n istrskega predsednika grofa Sturgkha.
Aretirani ponarejevalci bankov-' j	cev.
, Že nekaj mesecev so krožili na ' Dunaju ponarejeni bankovci tu-; jih držav, ne da bi sc posrečilo prijeti ponarejevalce, ki "so jih razpečavali. Te dni pa je postala dunajska policija pozorna na nc-1 kc£a Italjana, ki se jc izdajal za Domcnika Gade«achija in ki je hotel izmenjati v neki banki tri ponarejene bankovce po 500 lir. Italjan je pobegnil, a -so g.T prijeli y Beljaku na potu v Italijo. Imel
je pri sebi '200.000 kron in 400 lir. Obenem so prijeli na Dunaju Italjana, ki se je izdajal za pisatelja in k.i je prejel pred ča oni od Ga-desehija ček za 12.000 lir. ki pa ni imel pokritja, tako da je moral Gadesehi vrniti "pisatelju" denar. — Več galiških beguncev pa se je pečalo s ponarejanjem in razpečavanjein 20dinarskih bankovcev. Aretirali so zida Julija Margoschesa, ki je v raznih kavarnah ponujal ponarejene dinarje. Pri njeni so na«li 248 zelo dobro ponarejenih 20dinarskih bankovcev. Izpovedal je, da je dobil te bankovce od gališkega begun-• a Rubina Waehtla. i>o čegar po-izve Ibah .-otudi spoznali, da je v resnici pravi podjetnik za pour.-rejanje bankovcev. Z razpečava-njem ponarejenih bankovcev sta >e bavila tudi neki knjigovodja in .•»»ent. Zanimivo je. da jc Wach-tel z agentom sklenil popolno u«^-tarsko pogodbo v to svrho. V listini. ki jo je sestavil židovski rabin. je moral agent izjaviti, da prevzema vsak riziko." Za vsak z.i-voj dinarskih novčanic je obljubil AVachtlu po 1000 "kron.
i Tujski prottet v Berlinu.
V decembru lanskega li'+n je prišlo v Berlin 122.000 tujcev, med lijinti 1110 Avstrijcev, 49'» Švicarjev in 956 Rusov.
Gospod: — Slišite, kaj naj pa to pomeni ? Dal sem vam 20 dolarjev za to palico, ker ste rekli, da je držaj iz slonovc kosti. Zdaj p? setn spoznal, d# je to imitacija pa ne slonoVa kost.
Prodajalec: — Ali je to mogoče? O, pa vendar ne da bi imel ti-IsH slon ponarejen zob!
m m* Kt>b SE POSLUŽUJE'	^fif	• ^
(tiPfi?	PAfN-EXPELLERJA?
Dclavec sc ^a poslužuje, da oiSomore	'
MjRmmksvojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-	Jfi JL
B^H^F/m tcgnile pri težkem dnevnem delu.	/ ^^N^
H. W I farmer ga uporablja in n^čc biti brez	7. ^
gm jV njega. Pahi-Expetler zavzema častno	IjMhHLv''^
^m. mesto v vsaki iarmarski hiši. kjer	fwSfyffijM
■ pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki	v^^^fl
^ in druge stvari.	* SBV'
Tc%-amariki Jelavrc rporaMja Pain-Expeller, če napadejo njepovo
moč in cn energijo revmatične bolezni, I::mbago, nevralgijo	in druge ncjirilike v njegovem težavnem poklicu.
^^^	Majnar potrebuic Pain-Exp*.ller pri
fHV	revmatični*! boleznlli, bolečinah v Vrfžn,
fl^^oi ne+ralgiji ;fi neh boleznih, katere osla-; bijo telo hi odvzamejo v?o energrji.
^y^jpf yfl Gc-po<fIr.ja uporablja Pain-ExpeHer, če	^H^flP
V^Q&t^^Mfc otroci padej<* ter se ranijo, zoper pike	j^HS^p^ L
^ V Ji rauh in vbodi jajc drugih ža^eHc :n kjer-	9H&. r ' •;
ko!: je potreba Jobrcgs linsm^nta.	jf*. ^V-^L^L*- V
Vsaidol cponbljm PAIN-EXPELLES.	^ 1'
Grof Storža o avstrijskem
j vprašanju.
—
V italjanskem senatu je minister za zunanje posle grof JSforza j govoril o avstrijskem vprašanju i Izvajal je: Predlagal sem, naj se avstrijski problem smatra za pro |bleip mednarodnega interesa, ki sc da rešiti z mednarodnimi sredstvi. To načelo je bilo temelj zi smernice v Parizu pripravljenega načrta. Izjavil sem, naj se a v stri j ski vladi prepusti inicijativa v kar največjih mejah, kakor tudi , odgovornost za upravo, iu da eveu jtukluo nadzirauje ne sme ovirati 'delovanja vlade ter da se nobena
♦	finančna intervencija ne sme do-| tikati sedanjega gospodarskega , delovanja pod Avstrijo in inozem-. stvo m ter da ne sme zadobiti značaj monopola. Italjanski predlog
. stremi za tem, da se dajo Avstriji .'naglo sredstva za reorganizacijo
•	'ter da se vzpostavi njena gospo-jdarska neodvisnost. Govoril je po-
t tem o načrtu, pripravljenem v Pa--jrizu ter dejal: Izjavil sem, da se
*	mora avstrijsko vprašanje rešiti z j vso nujnostjo. O načrtu se bo
".sklepalo na prvem mestu na sejah "jskupine za nametravano finančno organizacijo meseca februaVja. " j Minister meni, da bodo italjanske 1 ,ter angleške in ameriške bančne j skupine razumele veliki interes, j udeležiti se se^ Italiji bo na čast, z da je predlagala pomoč in podpo-Iro za Avstrijo brez zahrbtne mi-
0	sli na politično in gospodarsko spremacijo in pozabivši ves srd
o'preteklbkti.
1	-a' Stražnik proti j«tn!ku: — Ne-
e ki reporter hoče govoriti z vami'.
Kaj naj rečem T
n' iCaznjencc: — Recite, da me ni
I dema,	^

OTJIS NARODA. 16. MARCA *21
KRETANdE PARNIKOV
ZMu OOfLu^i« ti •»»A VOHKA
i Nadaljevanje.)
Jaz ne zanikujem tega sestanka, gospod moj.
—	Aha, vidite.
—	Onega dne serr. bila preoblečena.
—	Ne. dan<-s .ste preoblečeni. Svoj čas je bit popis vikomta de Camb«vs razširjen po c-eli Guienne iu vsled tega ste smatrali za bolj pametno, da si izberete ta kostum, ki se vam izvrstno prilega, resnici na Ijcbo rečeno.
—	(»ospod moj, — je rekla vikomtesa z nemirom, katerega je zaman skušala skriti, — če bi svojega govora ne mešali s pametnimi beseda H'i, bi vas smatrala za norca.
—	- Jaz vam ne 1h in vrnil istega kompliment i ter smatram /a zelo pametno preobleči -e. če človek kuje zarote.
Mlada ženska je upirala vedno bolj boječ pogled v Cauvignaea te* odvrnil« -
V restin-i. /Mi se mi. da m* m vas nekje videla, a se ne morem »spominjati kje je bilo.
Prvikrat, kot *em vam rekel, ob bregu r-ke Dordogne.
—	Iu drugič?
—	Drugič v Chantillv.
—	Na dan lova *
—	Popolnoma pravilno.
—	Potem se mi ni treba ničesar bati. kajti eden naših ste.
—	Zakaj to?
—	Ker >te biii pri pospej prinecsinji?
—	dovolite mi pripombo, da ni i<> noben vzrok.
—	Zdi se mi vendar . . .
Hib* je tam pre\ee ljudi, da bi bilo mogoče prepričati se. Če >o bili vsi res prijatelji.
P.i/ite. gospod moj. kajli drugače bi d"bila čuden pojem o
\ as.
0	le mislite o meni. kar hočete, jaz nisem preveč občutljiv.
—	Kaj pa želite j ravzaprav '
—	Želim vas pogostiti v tej gostilni.
1	Iva l;i. gospod moj, a jaz vas ne potrebujem. Pričakujem nekega drugega.
—	Dobro je, stopite s konja in dokler ne pride dotični, bova lahko kramljala.
—	Kaj naj storim ? — je vprašal Pompee.
—• Stopite s konja, naročite sobo in zahtevajte večerjo, — jc rekel Cauvignae.
Gospod moj. — je rekla vikomtesa. — meni se dozdeva, da je moja stvar dajati ukaze.
—	V ikoni te. stvar je taka. da jaz poveljujem v Jaulnay in da imam na razpolago p -tdeset mož. Pompee, storite kot sem vam rekel.
Pompee je povesil glavo, stopil s konju ter odšel v gostilno.
—	Gospod moj, vi me hočete aretirati? — je vprašala mlada dama.
—	Mogoče.
—	Kako to. mogoče?
—	To je odvisno od pogovora, katerega bova imela. Bodite tako dobri in stopite s konja, vikomte. .laz vas povedem in ljudje bo-<'o spravili konja v hlev.
Pokorim so. gospod, kajti vi ste, kot pravite, močnejši. Nobenega sredstva nima tu. da se upiram. Opozorim vas pa na eno stvar. Oseba, katero pričakujem, bo prišla in ta oseba je častnik kralja.
Dobro, vikomte. vi mi boste izkazali čast ter me predstavili iu jaz boni vesel, da ^e seznanim z njim.
Vikomtesa j.- i/pre\idela. da je vsak odpor nemogoč ter šla naprej. Pri tem je dali ("auvignaeu znamenje, di ji lahko sledi.
Cauvignae jo je spremil do vrat sobe. katero je bil naročil Pompee ter ravno hotel ii? za njo preko praga, ko se mu je pri bližal Fer-/uzon t«r mu rekel v uho:
—	Kapitan, voz tremi konji, zakrinkan mlad inož v vozu. trije lakaji.
I),»|nf». _ je i »-k«'l Cauvignae. — To je brez dvoma pričakovani gospo« I.
Torej se pričakuje gospoda *
Da i' ,i.i/ tu 't grem nasproti. Ti ostani tu na hodniku, ne 1 u>ti vi;|t ir očj. ne pusti nikogar noter in tudi nikogar ven.
—	l>obro. gospod kapitan.
X' resnii-i u- o,d pred vratmi gostiln«- potniški voz, spremljan "i šiiriii n;«-/ «'auvisr;i;»«-«#ve konipan;je. ki s<« za b ii na voz čet rt mi-lje pred vasjo
V \ ■>/ j« •»«•• iel ;'us|)«mi. (»blečen v moder žan:et t«*r ovit v kožuh.
O.! tr>-!iutk.« naprej, ko so štirje možje olnlali njegov voz. jim je i! dosti vprašanj. Ko pa je videl, da ni bilo na vsa ta vprašanja iiolmie«»a o.igovora je mirno čakal ter gledal, dokler bi se ne pri-»- i/»t \««I i tel j. <m1 katerega bi lahko zahteval pojasnila za čud-»:« obiiniaitje teb lju Ii.
Sfi'oh [i,j i. bilo ni'nir>j»(xV oeeinti uti«. katerega je napravi ta « ogo.lek na mlad tra pomika kajti |M»loviea njegovega obraza je pokrivala • rna maska. Kar pa je maska puščala prosto, je kazalo lepoto. Hi I ados t in zdravje Zobje so mili majhni in beli in skozi masko m» zrle črne oči.
Dva velika likaja. bleda iu tresoča se. čeprav sta nosila mušket« n i k- I. jiih, sta jahala ob strani voza. Prizor je izgledal kot dn so se roparji |sola>rili voza. če bi ne bil l*eli dan. če bi ne bilo go-vtilne, -niehl.iajočega se obraza Cauvignaea iu mirnega obnašanja navideznih tolovajev.
Pri pogledu na Cauvignaea ki je stal kot rečeno pri vratih gostilne, je tnladi gr»sp m! v vozu nalahno zakriknd terse prijel za o-braz, kot da se hočj zagotoviti, ee je maska se vedno na svojem meat it.
Čeprav je bila ta kretnja nagla, vendar ni ušla bistremu očesu Caaviguaea. Oziral m- je na potnika kot človek, ki je vajen premo-triti tudi najbolj skrite poteze obraza. Nato se je stresel, kot se je preje potnik, a se hitio uotniril snel klobuk z glave ter rekel s spoštljivim glasoui:
—	Bodite dobrodošla lepa dama. Oči potnika so /.aiskrile pod masko vsled presenečenja.
—	Kam greste? — je nadaljeval Cauvignae.
—	Kam grem ? — je odvrnil potnik, ne da bi se brigal za pozdrav Cauvignaea. — Kam grem ? To morate vi boljše vedeti kot jaz. ker ui ni pronto nadaljevati svoje potovanje. Grem tja, kamor me Loate odvedli vi sami.
—	Dovolite mi pripomniti, — je odvrnil Cauvignae zelo spoštljivo, — da se to ue pravi odgovoriti, lepa d&ma. Vi ste aretirana le
V NAJEM SE ODDA
na deželi stanovanje, eno 15 velikih sob in eno 4 sob. Oglasite se pri: M. Čehovin. R. D. 1, Box 27 D, Washington, Pa.
(15-16—3)
Kje je moj mož FRANK ŽUN ?
i Od
novembra lanskega leta sem j mu pisala osem pisem, pa ne do-I bini nobenega odgovora. Jaz in • otroci smo v skrbeli, da se mu ni kaj prigodilo. Zato prosimo vsakega, ki kaj ve, da nam po-j roča. a najbolje pa je, ee se sam (glasi. — Ana Žun. Štefanja gora št. n. pošta Cerklje, Slovenia, Jugoslavia.
(15-16—3)
V staro domovino
S posredovanjem tvrdke Frank
Sakser so odpotovali v staro domovino sledeči rojaki:
S parnikom San Giusto
15. marca:
Martin Muškatele i/. Henrietta, Okla., v Logatec.
Martin Flasic iz Heading. Pa., v Črnomelj.
Anton Krajšek iz Lat robe, Pa., v št. Rupert.
Pater Starešini«* iz Hraddoek,
Pa., v Metliko.
Janez Kerznar i/, Madrid, Iowa, v tiorn.ji irrad.
Janez Mlinar iz lJutte, Mont.. v Rateče.
l*>jze Tehovnik iz Jcauette. Pa, v Laški trg.
Fraue Goršič L/. Ea^t Helena. Mont.. v Grosuplje.
Krem svojega brata JOŽEFA PAFLITH, doma iz vasi Trava št. 24, p'»šta Draga. Kranjsko. Prosim cenjene rojake in rojakinje. če kdo ve. kje se nahaja, nrj mi naj nan i njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali če pa sam bere. naj se mi sam ja-\ i. ker mu imam sporočiti nekaj važnega iz starega kraj.— Ort.» Pa ill it h. Box 63. Austin.
Pa.	116-17—
Iščem svojega brata JOŽEFA BOGATAJ. Doma je iz Žirov-skejra vrha nad Škof jo Loko. Pred eiimi letom se je nahajal v Bridgeville, Pa., sedaj pa ne vem. kje je. Ako kdo rojakov ve. kje se sedaj nahaja, vljudno prosim, da mi naznani nje-gov naslov, ali pa njega oy>ozo->-i na ta oglas, da se mi javi. ker imam nekaj nujnega pomeniti se ž njim. — Tom Bogataj, Box 224. Pinev Fork, Ohio.
(16-17—3)
Rad hi izvedel, kje se nahaja mo ja znanka iz vrhniške okolice, ki sva skupaj potovala iz Trsta na parnikv, " President Grant"; meseca novembra lani. Ona jej s a v New York, jaz pa v Johnstown. Pa. Če bo čitala ta oglas. naj se oglasi na sledeči' naslov: \Y. Ločan. c o Glas Na-j roda. 82 Cortlaiult St., New York. N. Y.	^ 12-23—3)'
POZOR, ČEVLJARJI!
I)ohra prilika se nudi. katerega veseli čevljarstvo, prodam, ker grem v stari kraj. Za vsa pojas-j ila se obrnite na: John Terria,' >ox 26."», Greenwood, Wis.
_(15-21—3)_
NAZNANILO.
Rojakom v West Va. se nazna-j nja, da jih bo obiskal rojak Josip j Cerne, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda, vsled česar ga vsem priporočamo, da mu gredo na ioko.
Uprava GLAS ICARODA.
Prosim, oglasi naj se EYGKX1JA POVŠH. To je njeno samsko ime. Sedaj je omožena nekje v New York City. Nekaj let preti vojno je prišla sem in baje je bila ves čas \ NTew York City. Neki prijatelj bi rad i/vedel njen naslov, iz starega kraja .ji ima poročati neko važno stvar. Oglasi naj se na: Frank Lipar. Box 271. Trouimald. Minn.
(13-16—3
fwssi it ms ikss (wsa

v v
NOVE COLUMBIA PLOSCE p« 85c
Slovenske.
K4C8S) Mili zvonček, petje
) Naprej iastave slave.
E4ff9) Xa tujih tl»-h. i»etje.
) Ko bi moj ljubi vedel.
E4S45) Že enkrat Te objamem.
) Nedolžno cko. petje E4fc4€» llausmajsterca v tejatru.
) Siiela i»eO**nko jeJku &iljiva.
Nemška volaška aodba.
KI iti) ltoi«eia;er marf. vojnSka.
) Aus dem HochKebirK. valeer
Imimmers tkirade marS.
I	»Miller daughter at the forest.
I-%!998) ItadeckS	vojaška.
) Oestt rreich rnilitaer mar3. llJTeOO) I>2 ncKimenl. mnrš.
) fJrenadltr marS. vojaSka.
■ K1654) Holzhatkerbaum maris.
) Hoch vnni Dachstein marS. ,K?117) Steierlieder m:irg. vojaška.
) Hop. h'.u. Schneli>olka ] E403C) Beautiful Girl, polka.
) Sky Itooket Gallop. El'184) Auf df-r Aim. valcer
) I "osti lion marš vojaSka.
l'o dolgem easu smo dr*bi!L prare nemško plošee, vojaška Rfnlha prve verste, krasni vojaški marši in valeerji. I»obili smo jih imr tisoT*. Pravi glasni Coluiuliia gramofoni t>d $32.50 do $T;7,~ 00. Cenik v vseh jezikih Vam {tošljemo hrezida^iio. Ko naročite blago, nnm dajte točni expressni naslov, ia lilairo prej dobite. Naročim in denar (money order i pošljite na:
IVAN PAJK, Co,ttmbS^rmo<0" 24 Main St., Conemaugh, Pa.
Lahko »e Ti»m« — hitre pomaga pri
VNETJU MEHURJA
Vsaka pilula neti ime K7* V ^
^rititw '»"on*!*^'
R. M. S. P.
v
Evropo
Z "O" parniki vsakih 14 dni.
m YORK - HAMBURG
VSTAVI SE V
CHERBOURG - SOUTHAMPTON
orbita - - 21. MAJA OROPESA - - 4. JUNIJ A l ord JNA - - 18. junija
7.\\. pazažirje 1..	in 3. razrtJa.
Izborile udobnosti za pasaži rje 3 razreda.
THE ROYAL MAIL
STEAM PACKET CO.
23 BROADWAY	NEW
.-hi i>i i k.i t'-ri-mkn'i t:t- '•-'■■1
NEW YORK
FRANCE	i ,7 narca — navn»
OLYMPIC	i m«M — CiwrMuia
RYNDAM	: mAtat — fiuuiogn«
ALBANIA	I« miru — Lii«ru«iui|
AQUITANIA	<3. marca — Jnc:^ui j
PANNONIA	23 marca — Tr*x
REGINA	23 marca — Genoa
• nnutn I'lNA	24 marca — Trst
! ALBANIA	24 marca — Chtrboura
: N. AMSTERDAM	marca — rfouiogn«
FINLAND	26 marca — Cherooura
La bAvOlE	m-r^a — navie
i CHICAGO	26 marca— Cherboura frttS. WILSON 2 aprila — Tr»t
LAPLAND	2 aor.la — Cherbourg
LA LORRAINE	. 2 duma — riavre
NOORDAM	2 aorila — Boi-'oane
i LEOPOLDI NA	5 »Drlla — ti?v,ra
ADRIATIC	o apt na — Ciierbourg
BELVEDERE	7 ap-i a — Tr»t
MAU^ETANIA	7 aprila — Cherbourg
UA TOURAINE	7 aprtia — Havr»
KROONLAND	| 9 aprila — Bou'oane
ROTTERDAM	i 9 aprila —» Cherboura
*OUI i AM*	t2 aprila — Cherbourg
ROCHAMBEAU	1 12 aprl p — Havre
j FRANCE	■••» apri'a — Havre
PESARO	; 14 aprila — Genoa
' ICELAND	I 16 a or I la — Cherbourg
vi_.rviHlC	20 aorila — Cherboura
CANOPIC	20 aorlla — Genoa
SAXONIA	apria — Cherboura
PVNOAM	13 aprila — Bouloan;
ROUSILLON	2d apr-la — tlavre
j IMPERATOR	28 aprila — Cherbourq N. AMSTEROAV. 30 apri'a — Bouloane
CHICAGO	30 aprila — Havre
LA LORRAINe	30 aprila — Havre
FINLAND	| 30 aoriia Cherboura
AQUITANIA	i 3 ma4a — C^srhouro
NOORDAM	1 7 mala — Bouincine
LAFAYETTE	7 ma.a — Havre
LAPLAND	7 mnia — Cherhotiro
CRETIC	11 ma a — Geno.J
MAURETANIA	12 mala — Cherboura
OLYMPIC	14 mn ia — CHerboiift.
KROONLAND	'4 mala — Chtrtjourn
7PPLAND	21 maa — CV-()c„n
AQUITANIA	24 ma ia — Chi'^nm
Glede cen za votni Ma*ka in v»« druf* oajasnlla. obrnit« na
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York
feTsnEffiini! wm
SOS!...................;...
LLOYD SABAUDO 5
T*i iliixlnji exljilutje iz X V fiai-siii; na ~ vijaK.i REGINA D* ITALIA — 23. marca. PESARO — 1» aprila. lzJ.ili.io se direktni vozni listki
vs«-li elavnlh mest v JUKoslavljL B*-ezt>Ia«'no vino potnikom 3 razreda.
French Lane
G3MFAGKIE GENERALE TRAHSATUKTiO'lE
V JUGOSLAVIJO PREKO MAVRE
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAH
Za Ameriko in stari kraj
6227 Butler Street
Pittsburgh, Pa-
ZASTAVE
Beg*l!> in ne drattv* ne potrebščina. Garantirano del« Im Ms to. Izdeluje pm mmb muh vafi rojak
VICTOR M«MSE(, 331 Stem SI., COHEMAUGH. PA.
CENIK KNJIG
katere se dobi pri
Slovenic Publishing Co.
New York
82 Ccrtlandt St.
Poučne knjige.
Hitri računar	.50
Nemški abcednik	.35
Nemš.ko-an*rU-ški tolmač .60 Pravilo dtMitojnosti	.30
SlovensKoangleški slovar, trdo v platno ve-zan	1.50
ftifiveiisko-nemški slovar
.'Jancžič Bartol) 4.00 Sloveiisko-nem&ki slovarček	1.00
Zabavne in razne druge knjige.
Amerika in Amerikan-ci	5.00
Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75
Pet tednov v zrakoplovu 2.00
Doli z orožjem	.50 Zbrani spisi Jakob
Alešovec Kako sem se jaz likal.
Prvi del	1.25
Dragi del	1.25
Tretji del	1.00 Ljubljanske slike.
Četrti in peti del	1 50 Ne v Ameriko.
Sesti del	1.25
Gledališke igra.
Revček Andrejček	.50
Zemljevidi. Združenih držav	.25
Celega sveta	.10
Kranjske dežele	.10
Zemljevidi: New York, 111., Kars., Colo., Mont. Pa., Minn., Wis., Wyo., W. Va., Alaska
vsaki po	.25
Molitveniki.
Rajski Glasovi,
v plat n ovezano	.90 v usnje vezano v 1.80
v kost. vezano	1.70 5 vet a Ura,
v platno vezano	1.00
v usnje vezano	2.00
v kost vezano	1.80
Dospelo je novo
suho grozdje.
Mužkatel zalo sladke debele jagode, boksa 50 fantov }il.—
Cipar grozdje največje in naj-sladkejše, jagede boksa 80 funtov..............$11.00
Malo črno grško grozdje, se« lo sladko, boksa 60 funt. —
Pošljite $3.00 na račun vsake bokse ki jo naročite in po> slali bomo takoj.
Balkan Importing Co.
fil — 53 Cherry St. New York, N. Y.
Anchor Line
Parnik
1 CALABRIA
5	=
S	M
odpluje 19. marca
| v Dubrovnik iu Trst |
Cene za tretji razred:
■ V Dubrovnik ..........$125.00 g
g V Trst ..............$115.00 y
in $5.00 vojnega davka.
H V vasem mestu je Cunard — jg
m Anchor a^ent. Pojdite k njemu. E
= =
11 nin iTii i m iiminriiiTTii ■ i liflu11
LA SAVOIE ...	26	marca
LA LORRAINE ............ 2.	aprl a
LEOPOLDINA ............. 5.	aprila
ROCHAMBEAU	7.	aprila
| NARAVNOST DO HAMBURGA
' NIAGARA .................. 7. maia
NEW YORK - VIGO - HAVRE
ROUSSILON ................. 22. marca

PREDNO SE ODLOČITE
Opomba: Naročflom je priložiti denarno vrednost, bodisi t fotoflai, poitni nakainlrl ali poitnih znamkah. Foitnina je pri vseh cenah vraSunjena.
ia svojo drožino sorodnika al prijatelja naročiti vozni listek, a) poslati denar v domovino, da • potnik sam kupi, pišite najpr ro za tozadevna pojasnila na an? to in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANS 82 Cortlandt St.. New York
Direktna železniška zveza !z Pariza v
vse qlavne točke Juaoslaviie Hitri parniki s štirimi in dvema vijakoma. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade bo oričakal potnike ob prihodu na-!ih parnikov v Havru ter |lh točno od-premil kamor so namenjeni. Parniki Francoske č'te so transportirall tekom vojne na tisoče čehoslovaSklh vo-laov brez vse neprllike
Za šifkarte In cene vprašajte v
ORUZBINI PISARNI. 19 Sia'e St. C.
al pa pri lokaluih aaantIH.
Cunard Line
Parnik
PANNONIA
odpluje 26. marca
v Dubrovnik in Trst
Kabine ................$200.00
Tretji razr.il ..........$125.00
in $5.04) vojnega davka.
V vašem mestu jo Cunard — Anchor ax**ut. I'ojdite k njemu.
ItlllHIltlllMIlIltlllMillMIlllHIIIIIIIMIHMMftlllllll
EMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimniinunnng
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTIN A	21. mart a
PRES. WILSON ____ 2. uprila
BELVEDERE .. .7. aprila
Potom I lat kov. IwaniH z« *m kra-)• v JuaoolaviJI In Sr^UU
PlUkain« uaorfnovtl prva. 4pw>o-■a In tratj«ii rurd«.
Prtnlki trotlna rurta tfoMvai*
brtipliin« vin«.
PHELPS BROTHERS & OH.
Pimnitr OwaruMm
4 West S'reet	New York
i u u n m 111 n 11 ? i r 111111111 m 111 f r n m i ■ 111 tK
V zalogi ga je le se sto iztisov!
Slovensko-
Amerikarski
Koledar
za leto 1921
Naročite sedaj!
Uffi mjS /i ■ ■ STEAMSHIP
Iz New Yorka in Bostona v Italijo naravnost
V NAPOLI - GENEVO, -
_ _ _____Velika paraika nt dva vijaka:
"POCAHONTAS" odpluje 9. aprila - 19. maja 'PRINCESS MATOIKA" odpluje 21. aprila -
2. junija
Ixvanredr.e udobnosti. — I zborna služba. Cene v Napolj: za kabine od $130. naprej. Za tretji razred $95.0# in $5.00 vojnega davka. Potniški oddelek: 45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1200. Dddel«*k za tovore: 120 Broadwav. NVu- V«rL T^iof,«. •	(ru>n
American & Red Star Lines
DIREKTNA VOŽNJA
NEW YORK =HAMBURG
Veliki in moderni parniki na dva vijaka.
Minnekahda fnov| <samo za 3. ra*rCd> 31. marca Manchuria 14. aprila = Mongolih 28. aprila
PHILADELPHIA, GDANSK - LIBAVA
preko Hamborta
Gothland - - 25. marca
NEW YORK, GDANSK LIBAVA
pr.ko Hamburpa
Samland - - 26. marca
i i
Jako udobno i.n pripravno potovanje v ' "eho-slova.ško Vi-liko prostora' za Izprehajanje na krovu. Velika, svttla in dnbro zrat'-na jwlilnica na promenadnem krovu Udobne mprie nrihi> z dvema. Štirimi in Šestimi
postelj im i rezervirane. Za nadaljne Informacije in Sifkarte «e obrnite na
9 BROADWAY,
ali na lokalnega agenta
NEW YORK
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ fir VEČJI 8L0VFN8KI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
_________
i ŽENSKA VOJNA.
i 1
j ZgočovinMiD roman. — Francoski spisal Aleksander D a m a s. | £a "Glas Naroda*' priredil O. F.
'za trenutek. Kakorhitro se bova 7-govorila glede važnih medsebojnih ^ zadev, boste lahko mirno nadaljevali svoje potovanje.	j
—	Oprostite, — je rekel mladi mož. — a najprvo hočem popra-: viti napako. Vi me smatrate za žensko, čeprav vidite po moji obleki.
c^a sem inožki.
—	Yi poznate latinski pregovor; — Xe verujte barvi. — Pameten človek ne sodi po navideznostih. Jaz se štejem med pametne ter sem spoznal pod lažnjivo obleko ...
—	Kaj? — je vpj-ašal potnik nestrpno.
—	Kar sem vam že rekel: — žensko.
—	In če sem za vas ženska, zakaj ste me aretirali?
—	Sto vragov! V teh časih so ženske bolj nevarne kot pa možki. To vojno bi prav po pravici lahko imenovali žensko vojno. Kraljica
jin princesinja de Conde sta dve sili. ki vodita vojno. Naštel bi lahko še druge ženske in tudi vi izgledate prav tako kot da ste general 'gospoda vojvode de Epernon. *
—	Vi ste norec, gospod moj, — je rekel mladi mož ter skomignil Iz rameni.
—	Vam prav tako malo vrjamem, lepa dam i. kot sem preje vr-jd mlademu možu. ki mi je poklonil isti kompliment.
—	Vi ste torej trdili proti njej, da je možki?
(Dalje prihodnjič.)	i
Novi franc, ministr. predsednik Benežn.
Novi francoski ministrski predsednik Briand je poslal češkoslovaškemu zunanjemu ministru Be-nešu brzojavko, v kateri izjavlja, da francoska republika s posebnimi simpatijami spremlja Bene-ševo delovanje za enotno organizacijo male entente.
Konec ukrajin. sovjet. republike. >
Iz sovjetske Ukrajine poročajo v Švico, da ;je moskovska boljše-! viška vlada ukinila ukrajinske sa-: mostojne komisarijate za vojsko.' mornarico, inozemsko trgovino, fi nance, železnice, delo in pošto —: M oskovski komisarijati prevzamejo sedaj tudi de iure vse ukra-| jinske zadeve.