Izhaja vsak ponedeljek zjutraj l/redn Sivo: Kopnat ,ei.a ui. si. 6/JIJ 1 eavi z obtožbami in pritožbami toper newyor'iko nravstveno policijo. Seznalo »e je namreč, da je ta policija utaknila več ženskih oseb radi vlačinga rs>tva in podobnih deliktov v ječo, dasi so bile nedolžne. To so bili nkti maščevanja, ker do!ione žensko niso hotele uslišati grdih zaihtev noika.terili članov policije. Ko je preisikovalma komisija te priče pozvala predse, se jih več ni javilo, kor so brez sledu izginile. Splošno se je mislilo, dn je policija te osebe z grožnjami prisilila, da so »e same odstranile iz Newyorka, zdaj pa sf oglaša sum. da jih je policija zločinskim potom spravila s svrta. Med osebami namreč, ki so imele proti policiji izpovedati, se nahaja Liltan Gordon. To je plesalka nekega nevvvor-škega nočnega lokal«, ki je živel« zelo hikm rljozmo in je bila baje znanka volebogata.ša Morgan«. Ta ženska je veliko vedela o sumljivih dejanjih nravstveno policije in je pred nekaj dnevi pisala predse Ini-ku preiskovalne komisije gos|x>ln Cooporju, naj jo povabi pred komisijo, da ho r-m/j-isni!■' več slučajev deklic, ki so izginile. Gosood Cooper jo plesalko Lilian takoj povabil prid komisijo za petek 27. februarju, lega dne pu se Gordon n javila, pič pa jo na!li v Viincorlilamdn"rku umorjeno. Ženska je bila zadavljena in so jo bili morilci z vrvjo okrog vratu zavlekli v neki kot Nek šofer pa jo bil opazil- da sta dva moža v nekem avtu bila po ženski, ki jo kričala. Šofer je temo nvtu sledil do bližine parka, pa se jc moral rn li defekta ustaviti. Med tem časom se je zločin izvršil. Ta zločin jo seveda vzibu HI ogromno ogorčenje po vsej Ameriki, posebno zato. ker r>o-IKilnoima sliči zločinu, ki so jo bil izv r!il v letu 1012. Tega leta so namreč našli v po:!ob-nili okoliščinah ubitega nekegva Rosetvlala. ki jc bil v »Worl lu« ois.il dn je nevvvorška »nravstvema« policija udeležena na dobičku igralnic. Družoa JURIJA" Duna ska cesta žt 46 Pienog Drva Dr. Schober o gospod. sodelovanju z Nemčijo Dunaj, 1. marca. kk. Izjava zveznega kanclerja dr. Enderja, da se vodijo razgovori z dr. Curtiu-som v smeri tesnega gospodarskega sodelovanja z Nemčijo, se naknadno podčrtava v posebnem članku dr. Schobra, ki opisuje smer tega sodelovanja med obema državama. Že dve leti se vrši v jugovzhodni Evropi pokret, ki stremi po gospodarskem sodelovaju v svrho, da se presežek poljedelskih proizvodov oddaja v pretežno industrijske države Jfednje Evrope. Tako navaja dr. Schober dobesedno: »Da jugovzhodne države mislijo pri tem večinoma na dogovore z Nemčijo, je umlji-vo, ker morata Avstrija in Nemčija prevzeti samo del njihovega presežka. Na drugi strani pa, ker je v Avstriji sami glede zunanje trgovine na prvem mestu Nemčija, se razume samo po sebi, da je mogoče misliti v Avstriji samo na tako gosjjo-darsko kombinacijo, ki je mogoča tudi v Nemčiji.« Brezposelnost v Ameriki Washington, 1. marca. ž. Uradno javljajo, da je število brezposelnih padlo od 5,870.000 v januarju na 5,770.000 koncem meseca februarja. Admiral Guepralle v Samadiji Belgrad, 1. marca. 1. Danes je posetil Šu-madijo admiral Guepratte, da se zopet sestane s svojimi starimi prijatelji. Prebivalci Suina-dije so pričakovali admirala Guepratte v velikem številu in so ga povsod najprisrčneje sprejeli Posebno lep sprejem so pripravili admiralu prebivalci iz vasi Bjelosavci. Najlepši pa je bil sprejem admirala v Topoli. Tam ga je pozdravil dr. Grahove, ki je imel na zbrano množico in na admirala svečan nagovor. Učiteljski pevski zbor v Belgradu Belgrad, 1. marca. 1. V sredo pride v Belgrad pevski zbor U.IU iz Ljubljane. Zbor priredi pod častnim pokroviteljstvom Nj. V. kraljice Marije dva velika javna koncerta. V sredo, 4. marca nastopi zbor za mladino ob 4 popoldne v dvorani bolgrajske univerze. V četrtek, 5. maja pa v dvorani Narodnega gledališča. Zbor bo pel kompozicije skladateljev Emila Adamiča, Antona FOrsterja, I^ijovica, Mokranjca in Kogoja. Za koncertni nastop pevskega zbora iz Ljubljane vlada v Belgradu že sedaj veliko zanimanje. Konkorriat z Avstrijo Dunaj, 1. marca. AA. Korbiro poročni Na današnji seji je vlada sklenila začeti pogajanja r Vatikanom o sik I en it v i konkordn.tn. Ta sklep je v zvezi z željo, ki so jo v tem pogledu izrazile stranke vladne večine. Neverjetna vest Atene, 1. marca. AA. Uradno se ne potrjuje vest, ki jo jc prineslo sofijsko >Utro«, da hi bil angleški minister zunanjih zad«v llenderson |K>vabil v l/ondon grškega zunanjega ministra Mihahnkopulo in lx>lgar«kegu zunanjega ministra Buror«. Sodijo, dn je ta vest zelo malo verjetna. Solnee in dež Zagreb, 1. marca. ž. Danes jc vladalo v Zagrebu izredno spremenljivo vreme. Dopoldne je sijalo solnee in je kazal toplomer 20 stopinj Celzija. Popoldne pa se je nenadoma nebo zmračilo ter je pričel padati dež in nato sneg. Temperatura je padla na 2 stopinji Cel zija. Velik menševiški proces v Moskvi Moskva, 1. marca. j. Te dni je bila objavljena 110 strani obsegajoča obtožnica v procesu proti 14 nienševiškim vodileljont, ki so obtoženi, da so hoteli zrušiti boljševiški režim. Obtožnica natančno opisuje delovanje obtožencev in jih dolži, da so bili v zvezi z industrijsko stranko in z revolucijonarno stranko kulakov in da so stremeli za zopotno vposta-vitvijo kapitalističnega režima v sovjet. Uniji. Dalje jih dolži, da so jih v njihovem protire-volucijonarnem delovanju financijelno podpirali nemški socijalni demokratje, dalje inozemska menš3viška delegacija, druga inter-nacijonala in pariška trgovska in industrijska zbornica. Vsi obtoženci so izjavili, da se smatrajo krivim. V oldn/nici naletimo na ogorčene izbrubo proti socijalnim demokratom. V tem oziru pravi obtožnica: >V dejstvu neposrednega, ideološkega in organizatoričnega bloka socijalnih demokratov in menševikov s protirevolucijo-narnimi organizacijami industrijske stranke in socijalno revolucijonarno skupine kulakov in v njihovi pripravljenosti, s pomočjo oboroženih sil svetovnih imporijalistov uničiti prvo proletarsko državo sveta in sploh socijalno revolucijo, je prišlo do izraza cisto buržuazno bistvo današnje socijalne demokracije, ki v svoji hinavski politiki z besedami odklanja oboroženo intervencijo imperialističnih držav, v resnici pa so skupno s celokupno imperijnli-stično buržuazijo inozemstva neposredno u le. Iežuje vseh priprav za to intervencijo.« Telelon : 2820 Koks Prizor z otokov Fidži v Tihem oceanu — domačini pri obedu. Te dni je na otokih Fidži divjal strašen orkan, ki je povzročil silna opustošenja. Kraji Sigatoka, Lautoka in Ba so dobesedno čisto porušeni. Doslej so našteli 245 mrtvih. Velikanska povodenj je še povečala katastrofo. Številne črede živali so poginile v valovih narasle reke Rcv.c. Na železniški progi Ba Lautoka ie vihar vrgel s tira osebni vlak, pri čemur je bilo veliko potnikov težko ranjenih. O hsk o pomorskem sporazumu Rim, 1. marca. ž. Uspešni konec, razgovorov med angleškim zunanjim ministrom Hendersonom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem pozdravljajo vsi fašistični listi z obširnimi članki. Italijanski tisk poudarja, da je fašistična vlada lojalno sodelovala pri ustvarjanju angleško-francosko italijanskega sporazuma. »Giornale d'Italia< trdi, da bo sporazum, ki sla ga dosegla britanska in italijans' a vlada, brez dvoma odobren tudi s strani Francije. To je več kakor gotovo in je Henderson pred svojim odhcdom iz Rima izjavil, da se to mudil v Parizu zelo malo časa, ker je prepričan o popolnem pristanku francoske vlade. Zalo »Giornale d" Italia« naglaša veliko važnost tega sporazuma, ki ureja pomorske odnošaje med velikimi državami Evrope in posebno med Italijo in Francijo. Ta sporazum bo znatno doprinesel pri rešitvi vseh vprašanj, od katerih je odvisen mir in splošno medsebojno zaupanje v Evropi. Delež Italije v tem velikem delu za dosego mednarodne pravice je brez dvoma velik. Italija je, čuvajoč svoje naravne interese, pokazala največjo s' rb za splonii blagor evropskih narodov. Italijanska diplomacija je prešla iz svojera notranjega delovanja k ustvaritvi me. t.arodnih sporazumov. »Gior- nale d' Italia« je prepričan, da bo Pariz vpo-števal dobro voljo Italije in da bo znal ceniti njen trud za dosego splošnega mirovnega stanja. Končno poudarja »Giornale d' Italia« z zadovoljstvom, da se je s tem sporazumom zopet vrnila stara tradicionalna politika prijateljskega sodelovanja med Italijo in Veliko Britanijo. »Lavoro fascista« pa smatra ta sporazum le za prelicdno točko pri odstranitvi vseh zaprek, ki motijo utrditev mednarodne situacije. Veruje, da bo Tariz znal cenili pomen sporazuma za interese splošnega miru in mednarodne solidarnosti in da bosta Rim in Pariz v tem trenutku iskreno pristopila k splcšnemo pomorskemu sporazumu. »Tribuna« smatra, da je Italija 1. 1925. s svojim sodelovanjem pri locarnskem spora/umu znatno doprinesla k utrditvi miru v | Evropi. Temu sporazum se je pridružil včerajšnji sporazum v Rimu, ki utrjuje mir na mcrju. »Tribuna« poudarja, da sporazum ne sloni na kakem odrekanju, temveč je tudi za , obrambo popolnoma preskrbljeno. Francoz} so pesimistični Pariz, 1. marca. AA. Danes popoldne sta se vrnila sem angleški zunanji minister Henderson in prvi lord admiralitete lord Alexan-der v spremstvu svojih strokovnjakov. Pred postajo je bila zbrana velika množica, ki je angleška ministra burno pozdravljala. Henderson in njegovi tovariši so se nato odpeljali v zunanje ministrstvo, kjer je imel Henderson | enouren razgovor s francoskim zunanjim ministrom Briandom. Prvi lord admiralitete Ale-xander in pomorski strokovnjaki so razpravljali dalj časa s francoskim pomorskim ministrom Dumontom, s francoskim delegatom za razo- rožitev Massigliiem in drugimi. Med tem se je optimizem političnih krogov nekoliko zmanjšal, ker je osnutek sporazuma, po poročilih listov, ki sta ga prinesla angleška ministra iz Rima, v bistvenih točkah nekoliko drugačen, kakor osnutek, ki sta ga predložila italijanskim ministrom. Nekateri časopisi se pritožujejo, da zahtevajo od Francije nove koncesije in da an-gleško-italijanski sporazum v najboljšem primeru predstavlja modus vivendi do I. 1036. Italija ima od tega dogovora velike koristi, dočim se vkljub temu napetost med Italijo in Francijo ne bo zmanjšala. Krvcvz demonstracije radi knopredslave Pariš, 1. marca. kk. Rojalisti vsak večer motijo kinopredstavc o aferi Dreyfuss v gledališču Ambigue. Tudi včeraj zvečer so bile demonstracije, ki so dovedle cclo do prelivanja krvi. Nekdo si je dovolil šalo, ki so jo desni radikali takoj izkoristili. Komaj so po končani predstavi prvi ljudje zapustili gledališče, je prišlo na živahni trg naenkrat šest gasilskih tre-nov, ki so bili alarmirani radi tega. Seveda je množica narastla, dognalo pa se je, da ne gori nikjer, temveč da je nekdo napravil neokusno šalo. Okoli 200 pristašev »Action francaise« je izrabilo to priliko, da so začeli demonstrirati proti Nemčiji in Zidom. Policija, ki je stalno nameščena pred gledališčem, jc nastopila proti demonstrantom, razvil se je pravcati ulični boj, v katerem se je policiji le s težavo posrečilo, potisniti rojaliste v stranske ulice. Pri tem je bilo hudo ranjenih 13 demonstrantov. Šele okoli polnoči je nastal mir. Več demonstrantov ie bilo aretiranih. Kratica Čepofc v ječi Pariš, 1. mnrea. kk. Lanskoletna kraljica (epote Miss Pariš sedi v zaporu. Njen padec je neposredna posledica prehitre slave. Ko jo je letošnja pariška kraljica gdč. Taponnier vrgla s prestola, je lanska kraljica lepote zgubila ljubezen mladega ravnatelja podružnice avtomobilske tovarne, s katerim je sklenila morgana-tičen zakon. Ta nesreča in še druga razočaranja so že itak nesrečno dekle pahnile v nesrečo. Nekoč je v napadu besnosti razbila šipe v salonu jahte. Drugič pa se je vrgla v Seino, iz katere so jo komaj rešili. Včeraj pa je svojemu ljubimcu po hudem sporu nasula popra v oči. Napadla ga je s škarjami, potem pa zbežala, skočila v avto, katerega pa je zasledovala policija in jo naposled vjela ob prisotnosti ogromne množice ljudstva, ki se je pri tem zabavalo. Potet v sh'en'encm kro<*u Pariz, i. marca. AA. Ministrstvo za letalstvo je izdalo komunike, v katerem razglaša, da sta se letalca Rossi in njegov tovariš spustila danes ob 10.19 na tla po 75 urah in 23 minutah poleta v sklenjenem krogu. Letalca sta tako prekosila rekord m polete v sklenjenem krogu, ki je dotlej znašal 67 ur in H minut. Preletela sta S.S05 kilometrov in tako pojavila tudi nov rekord v dolžini poleta, ki je prej znašal 8.180 kilometrov. Neic Delhi, 1. marca. A A. Jutri bo sprejel podkralj Gandhija, ki mu bo poročal o sklepih izvišilnega odbora indijskega kongresa. tekme V Tržiču Tržič, 1. marca. I Kako raste zanimanje za zimski šport v Tržiču, dokazuje ogromna udeležba domačih in tudi zunanjih tekmovalcev, ki so se udeležili tradicionalnega smuškega teka SK Tržiča. Tekmovalci se niso zbali slabega vremena in jih je od 54 prijavljenih startalo ob 13 v enomi-nutnih presledkih 46. Med njimi so bili tekmovalci, ki so zastopali naše najmočnejše klube. V rezultatih te tekme je razviden velik napredek, zakaj časi se zboljšujejo in je rezultat letošnjega prvaka z ozirom na vladajoče vremenske in snežne razmere sijajen. Start je bil na Zeleniškem sedlu (1500 m). Dolžina proge ca. 5 km, višinska razlika 600 m. Cilj je bil pri ccrkvi sv. Ane. Proga se je vila po severnem pobočju BegunišČice ter so bili plazovi, ki so se tekom dopoldneva prožili, velika nevarnost za tekmovalce. Ker je proga zahtevala markacije, jc b;la ta zelo dobro izvršena, posebno pred vhodom in izhodom iz gozda. Starter je bil predsednik SI< Tržiča g. Rudi Transky. Pomagal mu je član »Ilirije« g. Miklavčič. Časo-nterilci in sodniki na cilju so bili gg. Šircelj, ki ie zastopal tudi 1ZSS, predsednik SK Tržiču Anfon Seljak, odbornik Srhicher in klubnv tajnik Stenovec ml. Tekmovalci so prišli na cilj v kondiciji, tako da je službujoči zdravnik dr. Arko posredoval samo v enem slučaju lažje narave. Rezultati so bili naslednji: 1. šramel Bogomir (Sm. ki. Lj.) 6:10. 2. Bervar Stane (Sm! ki. Lj.) 6 :20, 3. Jenko Boris (II.) 6 :22, 4. Lukman Pavel (Skala, fes.) 6 : 40, 5. Belhar Anton (Sokol, Tržič) 6': 55, 6. Jakopič Avgust (Sm. ki. Lj.) 7 :05, 7. Anhelj Riko (Sm Id. Tržič) 7:11,8. Babič Anton (Sm. ki. Tržič) 7 : 18, 9. Črnivec Sergij (SPD Lj.) 7 : 22, 10. Sajovic Anton (Sokol. Tržič) 7 : 25. Prehodni pokal, darilo tvrdke Glanzmnnn ft Gartnner, si je priboril Smuški klub Ljubljana. Razdelitev daril se je vršila v hotelu Lončar pod pokroviteljstvom tržiškega župana g. lončarja in predsednika SK Tržiča g. Antona Seljaka. Sc*a velikega iaš'siščncga sveta Rim, 1. marca. ž. Jutri se sestane na sejo veliki fašistični svet. Seja se bo vršila ob 20 zvečer v poslopju »Venezia« pod predsedstvom Mussolinija. Na tej seji bo zunanji minister Grandi podal obširen referat o mednarodni Na Pohorju Maribor, 1. marca. S. S. K. Maribor je danes priredil na Pohorju smuško teknm za prvenstvo Pohorja, mesta Maribora in S. K. Maribora. Tekmovalna proga za juniorje in seniorje je bila dolga 16 km s startom in ciljem pri Ruški i koči. Tekmovalo je 29 soniorjev in 22 ju- j niorjev. Proga je bila izredno težka in tudi vreme ni bilo ravno povodno, ker je ves čas deževalo. Rezultati so bili: Za prvenstvo Pohorja, seniorji, na 16 km: 1. Neumann (S. K. Maribor) 1:28:05, 2. Jurič (S. K. Maribor) 1:29:12, 3. Dolinšak (SPD Maribor-Ruše) 1:32:35, 4. Pinlar (S. k. M.) 1:33:18. — Za prvenstvo Pohorja, juniorji, 16 km: 1. Vodenik (SPD Mnribcr-RuŠe) 1:34:42, 2. Stopar (S. k. M.) 1:33:42, 3. Lekvart (SPD Maribor-Ruše) 1:57:08. — Za prvenstvo mesta Maribor, 16 kilometrov: 1. Neumann (S. k. M.) 1:28:05, 2. Jurič, 3. Pintar. — Zn prvenstvo S. K. Maribora: 1. Bezjak 1:34:05, 2. Stopar 1:36:42, 3. Štepic 1:44:54. — Popoldne so se vr?ile na progi Ruška koča Ruše (5 km) sankaške tekme s sledečimi rezultati: Gospodje posamezno: Jamnik (S. P. D. Maribor) 9 minut, 2. Delinšek (SPD Ruše) 9:27, 3. Iber (S. K. Maribor) 9:29. Gospodje v dvoie: 1. Simonič-Bczjak (S. K. M.) 11 :25, 2. Pavel in Nande Planinsek (SPD Ruše) 11 :37, 3. Orel-Rojc (SPD Ruše) 14 : 12. — Dame posamezno: 1. Robnik (SPD Ruše) 11 :52, 2. Zadravec (SPD Ruše) 14, 3. Bertov-šek (SPD Ruše) 16:15. — Mešani pari: 1. Tončka in Jože Dolinšek 12 : 10, 2. Hribarjeva-Voglar 13 : 10, 3. Bahunova-Stepic 14 :05. Po tekmi se je vršila v Sokolskem domu na Rušah razdelitev nagrad. Zmagovalec mesta Maribora Neumann ie prejel častni srebrni pokal v prehodno last. Posebej je treba omeniti požrtvovalnost občanov Ruše, ki so šli prirediteljem vsestransko na roke. situaciji. Pri tej priliki se bo do+aknil tudi sno-razuma, ki je bil zadnje dni sklenjen med Italijo, Francijo in Anglijo z namenom, da se doseže sporazum vseh petih svetovnih pomorskih veleli in da se tako ustvari ravnotežje na morju. Siri(e „Slovenski list" ! L. T. Barnard: Lopovsks trsk Čeprav je bil mali boy hotela Pantheon j začuden, da dobi eden izmed hotelskih gostov tako zgodaj obisk, vendar tega njegov, v tem oziru dobro izšolani oioraz niti najmanj ni izdajal, ko je potrkal na vrata Mr. Cultoonovega oddelka in mu izročil poselnico. Mr. Culioon je bil še v jutranji obleki in se je ravno bril. Vendar je vzel poselnico in jo prebral, nakar ja dejal boyu, naj takoj privede gospoda. Nekaj minut pozneje se jo boy vrnil z majhnim, šibkim nKžem, ki ie stiskal pod pazduho aktovko. Mr. Cultoon je šibkega možičiia prijazno pozdravil. »Oprostite, da vas sprejmem kar tule,« je dejal vljudno in si izmival milo z obraza, »toda silno se mi mudi. Predolgo sem spal. V eni uri meram ujeti vlak v Cuslon. Vi prihajate od zlatarja?« »Da, sir! Prinesel sem s seboj razne stvari, kakor ste naročili.« Možiček Je odprl aktovko in začel razstavljati po miz.l ovratnice, prstane, razne ibeske in druge dragocenosti. Mr. Cultoon je z zanimanjem ogledoval dragocene predmete in naposled izbral krasno biserno ovratnico. | »Ljubka stvarca,« je mrmral. »Mislim, da je bo moja žena vesela. Koliko slane?- j »Sedemsto funtov, sir,< je pronir'"- --1- ' zvrnil m oži ček. »Velia!« i« dAlnl Mr. Culiniin. Prijel je ovratnico,, jo parkrat potehtal v roki, nato pa ja stopil k toaletni mizici in jo previdno spustil v mali zabojček. Potem pa je pogledal na uro in se skoraj ustrašil: »Pozno jo že, pežuriti se moram. Samo 35 minut imam še časa, da se oblečeni in ujamem vlak. Mislim, da nimale ničesar proti temu, če me tu nekaj minut počakate. V sosednji sobi se bom oblekel, potem pa boste šli z menoj k hotelskemu ravnatelju, kjer bom vnovčil č°k. Gotovo vam je plačilo v gotovini najljubše. V petih minutah sem gotov.« Po teh besedan je odšel Mr. Culioon v sosednjo sobo in kmalu jo zaslišal zlatarjev nameščenec šumenje obleke, zapenjanje gumbov in žvižganje poulične popevke. Udobno se je zleknil v naslanjač in irirno čakal. Pet minut je kmalu poteklo, šumenje obleke in žvižganje je naenkrat utihnilo. Prodajalec je postal nemiren. Ves v skrbeh je zrl v vrata, skozi kalera je izginil Mr. Cultor.n. Naposled se mu ja zazdelo vse skupaj sumljivo. Skočil je k toaletni mizici in privzdignil pokrov zabejčka, kamor je prej Mr. Cultoon spustil ovratnico. Zabojček je bil prazen. Skočil je k vratom, ki so vodila na hodnik, jih sunkoma odprl in se zaletel v visokega in krepkega moža, ki je stal zunaj na hodniku. »Kaj vam je?« ga je pobaral krepki neznanec. »Kaj se je zgodilo?« »Vse, vse!« je bolestno zastokal prodajalec. >Kje je hotelski ravnatelj? Tu notri se je zgodila lopovščina...« »Vem, vem,« je odvrnil visoki neznanec. »Poglejte!« Zasukal je ovralnik in pokazalo se je majhno znamenje. »Detektiv,« je pojasnil. »Zanesite se name!« Ubogi prodajalec je prestrašeno gledal za njim, ko je energično stopil v sobo, kamor je izginil Mr. Cultoon. Najprej je bilo slišati kopico ostrih besed, na kar so se odprla vrala in na pragu sla se pojavila Mr. Cultoon in visokorasli detektiv, ki je krepko držal Mr. Cultcona. »Dovolite,« je dejal detektiv, »da vam predstavim enega nsjC.olj prefriganih lopovov te dežele. Sami sle se lahko pravkar o tem prepričali. Njegova sperialitela obstoji v tem, da si naroči v bolel celo zbirko dragocenosti. Eno izmed njih si izbere in jo spusti v zabojček na toaletni mizici. Pojdimo pogledat!« Stonili so v prvo sebo. Detektiv je z. eno roko držal Mr. Cultoona, z drugo pa je odstranil zabojček. Pokazala se je odprtina. »Vidite,« je nadaljeval. »Ta odprtina vodi v sosednjo sobo.« »Vrag vas vzemi!« je siknil Mr. Cultoon. »Ver.amem, da bi vam bilo to najbolj po godu. Toda sedaj greste z menoj k hotelskemu ravnatelju. Vi pa,« in obrnil so je k presenečenemu prodajalcu, »Ostanite tu in pazite, da kdo ne uniči dokazov lopovščine. Pozneje pa me boste spremljali na policijo, da boste pričali.« »Mislim, da je najboljše, če gremo kar zdajle vsi skupaj tja,« se je tedaj zaslišal jasen glas in trije možje so stopili v sobo. Dva sta stopila k Mr. Cul to mu in »detektivu«, trelji | pa ie dejal: »Mi vaju iščemo že precej č"?a in I sed.nj sla nnnosled v na^ih rokah! Sledila I nam! Vajine igre je konec!< Mariborska nedelja Maribor, 1. marca. V gledališču je včeraj gostoval Mario Šimenc in doživel silen aplavz; poročilo prinese »Slovenec«. Zgoraj na Pohorju so jemali slovo od letošnje zimskosportne sezone, o čemer poročamo na drugem mestu. Čudo vremena je povzročilo nemalo zadrego; vsake pol ure se je javil dežek, potem se je odgrnila sinjina neba, in zopet dežek itd. Kaj bi Mariborčani, kakor da so zatečejo v zavetje raznih javnih lokalov. V Narodnem domu je imelo včeraj zvečer 6voj občni zbor mariborsko Olepševalno in tujsko prometno društvo. Občni zbor je otvoril in vodil društveni predsednik podžupan dr. Lipold. Tajniško poročilo je podal g. Ko-lar, blagajniško pa svetnik Knop. Tudi v pretekli poslovni dobi je omenjeno društvo z uspehom izvajalo svoj program za olepšavo mesta. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji društveni odbor, ki bo z vso vnemo nadaljeval akcijo v smislu svojega programa. Pri Orlu pa je imel včeraj zvečer svoj občni zbor mariborski Itdeii krii. Otvoril ga je s toplim pozdravom predsednik dr. Janko-vič. Iz poročil tajnika dr. Zorjana in blagajnika dr. Kovačeca je bilo razbrati delavnost Rdečega križa na humanitarnem polju. Društvo šteje 91 rednih članov. Blagajniško stanje je 31.000 dinarjev. Na podporah se je izplačalo 12.000 dinarjev med drugim se je dala podpora za ferijalno kolonijo na Pohorju in morju ter za pogorelce v Beli Krajini. Društvo bo v bodoči poslovni dobi posvečalo posebno pažnjo populariziranju programa Rdečega križa potom filma. Pri volitvah je bil izvoljen novi društveni odbor z dr. Jančičem kot predsednikom ter dr. Kukovcem in dr. Cerničeru kot podpredsednikoma na čelu. Na državnem mostu bi bilo kmalu prišlo do velje nesreče, in je le slučaj srečnega naključja, da ni bilo žrtve. Iz mesta proti Kralja Petra trgu je vozil z brzino 20—25 km tovorni avto tvrdke Wogerer. V isti smeri se je peljal na enovprežnem vozu posestnik Josip Ilešič. Pri prehitevanju je tovorni avto zavozil v kobilo in jo zrušil na tla. K sreči je šofer v usodnem trenutku še obvladal položaj, da ni prišlo do katastrofe, posebno, ker je bil v istem času promet preko mostu zelo živahen. V splošno bolnišnico so prepeljali 50 letnega posestnika Josipa Marčica iz Podove. Pri kolinjenju si je po nerodnosti zarezal z nožem v levo roko. Rana je bila tako občutna, da so Marčica morali prepeljati v mariborsko spL bolnišnico. Smrtna kosa. Umrl je na Betnavski 18 Josip Rozman, mizar drž žel. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 17 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. Na Teznem 108 je umrl v starosti 39 let delavec pri Splošni stavbni dr. Anton Babešek. Pogreb bo v ponedeljek ob 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. V dvorani Prosvetne zveze je v torek dne 3. marca t. 1. sestanek Slov. kat. akad. starešinstva. Na 45 letnega delavca Ferdinanda Duha iz Jezerske ulice 45 se je vsula grmada desk in so ranjenca, težko poškodovanega prepeljali v splošno bolnišnico. — 34 letna železni-čarjeva soproga Alojzija Grubern pa je padla preko stopnišča ter si pri padcu zlomila levo roko. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Okoli poldneva se je začelo vsipati tako-zvano babje pšeno, ki se je polagoma spremenilo v točo in nato v sneg, ki naletava še pozno v noč. Po Jugoslaviji HAJDUKI. KI SO IZSILJEVALI IN UGRABLJALI KMETE. Sodišču v Cupriji je bil izročen hajduk Miroslav Jablanovič iz vasi Buljana s 37 tovariši. Na Jablanoviča je bila kot na hajduka razpisana nagrada. Jablanovič je bil že svoječasno v Cupriji obsojen radi roparstva na dvajset let ječe, še predno pa je postala ta obsodba pra-votnočna, je lani aprila meseca s silo razbil vrata svoje ječe in pobegnil skupno z nekim Kostadinom Milosavljevičem. Od tedaj dalje je Jablanovič z drugimi hajduki neprestano nadlegoval prebivalstvo bivše moravske oblasti in je bila radi tega nanj razpisana nagrada. Ujeli so ga čuprijski orožniki decembra meseca, ko je v vasi Obrežu zdravil dobljeno rano. Ležal je v majhni sobici z eno samo lino. Poleg sebe pa je imel bombo in revolver, vendar pa je bil prepričan, da ga orožniki v Obrežu ne bodo dobili. Milosav in .Kostadin sta neprestano izsiljevala kmete, grozeč jim, da jih pobijeta, če iima ne plačajo zahtevanih vsot. čakala sta tudi večkrat razne kmete v zasedi in jih oropala vsega denarja. Junija 1930 sta ugrabila 12 letnega Miljadina Nešiča iz Stubice in ga odvedla v gozd, od otrokovega očeta pa sta zahtevala 50.000 Din odkupnine. Dobila sfa le 5000 Din. Avgusta meseca sta ugrabila občinskega odbornika Stanimira Markoviča, ker je svoj čas opisal oblastem Milosava kot roparja. Od njega sta zahtevala 20.000 Din odkupnine. Stanimir pa jim je ušel. Septembra meseca so roparji nod vodstvom obeh ugrabili 14 letnega Nikolo Nikoliča ter zahtevali od očeta 40.000 odkupnine. Zadovoljili pa so se s 14.000 dinarji in desetimi dukatt. Aretirani roparji so obtoženi 12 težkih zločinov. Sodišče pa se je o sedmih aretirancih prepričalo, da so nedolžni in jih jc izpustilo, ostalih 31 pa je ntoralo ostati še v ječi. M02 ODSEKAL SV0.1I ŽENI NOS. V bolnišnico v Sisku so te dni pripeljali Marijo Krajačič iz vasi Prelcščice pri Sisku. Marija je živela zelo lahkomiselno iu je med drugim tudi varala svojega moža. Mož Mirko je za to vedel in jo je večkrat radi tega karal, vendar ni nič pomagalo. Te dni je zopot prišlo med njima do prepira in Mirko je v hipni razburjenosti pograbil ostro britev in ji odsekal nos. V bolnišnici so jo operirali in ie izven nevarnosti Na kuharski razstavi Ljubljana, 1. marca. V veliki dvorani »Uniona« se je danes na svečan način otvorila skrbno pripravljena in prav spretno aranžirana II. kuhinjska razstava. Ze iz priprav je bilo razvidno, da bo ta razstava mnogo lepša kakor lanska in je vladalo zanjo med občin-itvom veliko zanimanje. Otvoritveni slovesnosti pa je dajala poseben sijaj prisotnost mnogih odličnih osebnosti in zastopnikov. Pokrovitelj razstave g. ban dr. Drago Marušič je bil žal službeno zadržan, zastopal pa (a j« njegov pomočnik dr. Pirkmajer. K otvoritvi je poslal g. ban daljšo pozdravno brzojavko, ▼ kateri čestita odboru k razstavi in izraža upanje, ia bo ta razstava pomenila velik korak naše go-itilniške in hotelirske obrti ter tako pomagala pri pospeševanju tujskega prometa. Dalje so bili prisotni še: pokroviteljski damski odbor, gospa častna dvorna dama Franja Tavčarjeva, gospa soproga ministra za šume in rude Gabrijela Sernečeva, gospa soproga podbana Marija PIrkmajerjeva in gospa županja Olga Pucova, medtem ko je gospa poslanika Anči Kramerjcva ooslala pozdravno brzojavko. Od zastopnikov oblasti in korporacij navajamo še: poveljnika dravske divizije generala Iliča c brigadnim generalom Popovičem, predsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogino, prorektorja nniverze dr. Metoda Dolenca, mestnega župana dr. Paca, konzularni zbor z generalnim konzulom dr. Plelnertom na čelu, načelnika za trgovino In obrt pri banski upravi dr. Rudolfa Marna, ravnatelja banovinskega odseka za tujski promet g. Narte Velikonjo, glavnega tajnika Zbornice za TOI dr. Windischerja, poštnega ravnatelja g. Alojzija Gregoriča, tajnika Delavske zbornice g. Uratnika, predsednika zdravniške zbornice dr. Mavricija Ruta in druge odlične osebnosti. Vse zbrane zastopnike je v imenu odbora po-tdravil g. Kopač, ki je naprosil g. podbana, nai otvori razstavo. G. podban dr. Pirkmajer je čestital razstav-Ijalcem k tako lepo organizirani razstavi, ki sta jo omogočila le sloga in idealizem, ter naglašal umestnost te razstave. Razstava naj se ponavlja vsako leto, ker pospešuje tujski promet, od katerega je r veliki meri odvisno blagostanje naše dežele. Nato je g. podban proglasil razstavo za otvorjeno. Mala Emil in Anica Babinek sta izročila pokroviteljicam krasne šopke. Z otvoritve sta bili poslani udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču. Pismeno pa je čestital razstavljanem tudi dr. 2ižek, načelnik odseka v trgovinskem ministrstvu. .<,. Po svečani otvoritvi so si gostje ogledali rac-•lavo, med tem ko je svirala vojaška godba na galeriji promenadne točke. Razstavljalci pa so ▼ posebnem buffetu postregli odlične goste. Razstava sama obsega vse tri spodnje dvorane: glavno, belo in verandno dvorano. Za krasen uspeh razstave ima predvsem zasluge odbor pod predsedstvom kuhinjskega šefa hotela »Union« g. Ivana Bablneka, dalje podpredsednika šefa kuhinje hotela »Slon« g. Waandta in tajnika g. Riharda Vospernika. Cvetlični aranžma na razstavi je preskrbela tvrdka Korzika, Cije krasne tulipane, razstavljene sredi dvorane, občuduje vsakdo. Zaenkrat se omejimo, da navedemo nekaj najlepših točk na razstavi, tako krasno aranžiran banket unionskega restavrateria g. K. Rista. S tem banketom se je vnovič potrdile sloves union-skih kuharskih mojstrov gg. Babineka, Seidenglan-za in Dolinška, obenem pa je ta del pokazal, da nam že raste izvrsten domač kuharski naraščaj. Dalje je prav imenitna koja restavracije »Slon*,' preprosta pa čedna in prikupna koja kuhinje Delavske zbornice, mize domačih specialistov kuharja g. Josipa Forška in mesarjev FlorjanSiča in Rozmana, gostilničarjev Krušiča in Mačka itd. Posebno pozornost občinstva pa vzbujajo pri občinstvu razstavljeni izdelki Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški. Tudi ostale tvrdke zaslužijo za okusne aranžmaje vso pohvalo. Sicer pa: kdor na lastne oči še ni videl, naj pride pogledat in ne bo razočaran. 40 milijonov stopinj vročine Človek ima svoje čute za to, da občuti svetlobo, da spoznava okus, da »prejemn vonj itd., in sir r vse to precej točno, v kolikor so namreč njegovi čuti zdravi. Najmanj zanesljivi so njegovi čuti, ko je treba spoznavati ali ločiti vročimo in mraz. So ljudje, ki jim je v ko-pelji že mlačna voda prevroča, drugim pa je isln mlnčna voda morda že prehladna. Vendar pa se lahko reče, dn človek občuti resničen mraz takole pri 10" C. Kar je nižje je zn človekovo telo že nevarno. Če upoštevamo. dn telesna ton lota človekova znaša približno 3f*, bi moral človek, ako 1" ne bil dobro oblečen, umreti že v mrazu pri 22 do 24". O tem stn se hotela natančno prepričati znan« ameriška raziskovalca prof. dr. Ja^kson rn dr. lliglifield. Dal« sta se zagreti, čis'o ta li no oblečena, v lrlnden prostor, kjer jc bilo W nirfvza. dm nn lastnem telesn preizkusita, krrHko vzdrži človeško telo. Poizkus se je končni na ta nnčin, da sta se oba učenjaka ix> orelekti 1? minut in pol brez zavesti zgrudila. Poizkus so kajnada takoj prekinili. Potegnili so ju ven na toolo in /merili njuno telesno toploto. Ugotovili so, da v ustni votlini telesna top'ota še vedno znaša 28° C. šele čez eno uro sta se moža toliko zavedla, da sta lahko povedmi a svoja opazovanja med preizkusom. Na drugi strani pa je zanimivo opazovati razistlinje in živalstvo nižjih vrst, ki prenašajo broz škode zelo uL/ko temperaturo, to se pravi, zelo hud mraz. Tako na primer so pokazali poizkusi, da sc nekatere alge in pa nekatere plesni prenesle mraza do 200". Baje tudi nekatere vrste glist po več ur lahko prebijejo v mraizu 268.0". Tak mraz delnjo v jiosebnili lailvorato-rijih s pomočjo tekočega helija. I/.našel je ta način fabrikncije mraiza nnani učenjak Kam-merlingh-Onnes. Drugi učenjaki v p« bavljo zopet z vprašanjem koliko vročine prenose fivo bitje. Začel« sta nojprvo pri sebi. Dal« sta sc zapreti v veliko krušno peč in st« pri vročini 111" vzdržala skoro 12 minut, dokler niso ztunaj čakajoči prijatelji nn njune trihe klice na pomoč odprli peči iu ju rešili iss prostovoljnega pekla. Naravnost čudno je, da sta ta »Iva možaka prenesla to vročinsko muko, ker jc mano, da se človeku pri 100" vročine kri v pljučih »trdi. Pri večini živali je že vročina bo* zelo nevarna. To so dokazni« opazovanja celo pri živalih, ki so vajene tropske vročine. So p« manjše živali, nii/.ni bacili itd., ki brez 'kode prenos« 130° vročine. Toda vse te vročine iviso nič v primeri z vročino, ki jo izžareva solnce na svoji površni. Učenjaka Wi1,sing in Schciner sta let« 1009. izračunala, dn znaša vročina na solnčevi površini približno 5.200°. Vročina površja nekaterih beložarečtih zvezd pa znane, kaikoT so ugotovila s pomočjo fotninotričnih mcTjenj, 12.000 do 13.000" C. Sedaj nastaja vprašanje, koliko mora šele bili vročina v notranjosti solne«, da more oddajati neprestano take množino vročine r»l sebe. Znani angleški astronomi Eddington, ki se peča z vprašanjem, od kod solncu ta neizmerna energija, je mnenja in je tudi izračunal: v notranjosti solnca vlada vročina, kakoršne si človek niti misliti ne more, namreč 40 milj. stopinj Celzij«. T« vročina nastaja po njegovem mnenju s tem, d« sc razkrajajo posamezni atomi v solnčevi notranjosti. Ker je 7,n človeštvo in njegovo znanost silne važnosti dognati, kolitko znaša toplotna energija v zemlji, poskušajo sedaj dognati, kak« energij« je v posameznem atomu. Znanstveniki se trudijo, dn bi dosegli čim višjo temperaturo, dn bi mogli dognati to. kar žele. Kajpndn ni tako enostavna stvar pri-čaTaiti 40 milj. stopinj Cekija vročine, še pred kratkim jc človeški znanost mogla »ustvariti le vročino 5000° ( . To so dosegli s jiomočjo električne luči. Zadnje čnsc p« sc jc Je posrečilo doseči vročino t milj. stopinj Cel:/. To ogromno vročino jc nepravil v laboratoriju v CVmihrid-geju s poimočjo velikih elciktromagnetinv <1t Kapitza. Sedaj je le šc vprašanje, kje dobiti if ostalih 59 milj. stopinj vročine. čim globljo prodira človek v spoznavanju narave in njenih sil, tem več nerešenih ujranfc ima pred seboj. Znamsnita snovldha v Bachi Belgrad, 1. mnrea. V Molu, majhnem kraju v Bački ob ogrski meji, živi žena trgovca I.a.zarja Petroviča, Katarina, izrazita sonanibiila. ki večkrat pada v nezavestno »tanje, tako zvano »transo«. Te dni so časnikarji in^ervjuvali njenega možn, ki jim je pripovedovnl sledeče: L. 1905. sem se oženil. Maja meseca 1914 --"in oTvazil pri svoji ženi nekatere čudne po-j ivv. Nekega dne mi je rekla, dn bo zasnula in sc nc Ivo tako hitro zbudila. Jaz sem se smejal in s.vari nisem pripisoval nobene va.žno4i. 11. maj« zvečer mi je povedala, da bo zdajci zaspal", na kar sem rekel: »Svobodno«. Zjutraj sem vstal ob 6. ob 10 pa so mi »poročilii, d« moja /ena še sipi. Ležala jc nepremično kakor kos lesa, njeno telo pa je bilo čisto mrzlo. Naenkrat je 1ah.no pregibni'.! z ustnicama in rekla: >Izbruhnila bo strašna vojna. Vidim, vidim .. .< Spala je tedaj vsega skupaj 36 ur, ne da bi seveda kaj zavžila. Po 28. juliju, ko je vojna izbruhnila, je še večkrat padla v sonambulno spanje. Nekoč je v spanju sedla na posteljo in govorila, kakor da se mleležujo bilke, opisujoč položaj čet, topov, napadov in protinapa-dov. V takem stanju je tudi predvidela koncc vojne. V sonambmlnein snu je naiiovedovali tudi potres, bolezni in /ločine. Moja žena je po »transi« zelo slabotna, s« p« spominja vsake podrobnosti. V snu se prestavlja v trnje kraje, ki jih ni nikoli videla — vse življenje n,i še nikoli nikamor potovala — in jili nn-tančno opisuje, kakor-mji so v resnici. Njena predviden ja so se še vedno uresničila. Katarin« Petrovič ni sposobna hipmotiizacije in i>adn v sonambulni sen čisto sama od «cbe. Zgubi vso občutnost in ne čuti niti, če sc ji vtbode v meso trauso« čuti in natančno najtovc en ali dva tedna preje. Prihodnja »transa« d« bo 17. marca. Tega dne pride v Mol več idr« v trikov specialistov, da opazujejo njeno stanje. Uradnik podedoval 580 milijonov Ljubitelj čevljev Te dni je umrl v Bordeauxu odvetnik, ki je bil daleč naokoli spoštovan In znan let prvovrstna moč. Ta odvetnik je imel v svoji hiši med drugim tudi sobo, v katero razen njega samega ni ■smel nihče stopiti. Niti njegova žena ni smela v to sobo, v kateri je dejal, da hrani svoje lovske potrebščine. Po njegovi smrti so tajinstveno sobo seveda odprli in silno je bilo začudenje vdove, ko je našla v sobi več sto parov najrazličnejših, popolnoma novih čevljev, moških in ženskih. Da je bil po-kejn-ik velik ljubitelj lepih čevljev, je vedela, Kaj ji je za časa njunega kratkega zakona podaril nad 40 parov krasnih čevljev. Pokojnik {e tudi sam nosil vedno najelegantnejše čev-je in že v šolskih letih je imel to čudno lastnost. Ce Je videl v kakem izložbenem oknu lepe čevlje, jih je takoj kupil in jih nesel domov. Vrednost vseh čevljev, ki so jili našli v »obt, znaša okrog 100.000 Din. Služabnik nekega hotela v Aberdoenu na Bkodskem pripoveduje svojemu tovarišu: >Nesel sem torej silno težek kovčeg v peto nadstropje in ko sva bila na cilju, mi je ne! aj stisnil v roke z besedami: To imate pa ga skodelico 1 ave.< >No, In kaj je bilo?< ga vpraša tovariš radovedno. »Kovač?c »Ne. košček sLmtknria.c Berlin, 1. tnarca. s. Berlinske pravosodne in finančne oblasti itnajo te dni opravka s sen-j zacijonalno dedšfino. Gre za dedSčino, ki naj | bi jo dobil berlinski nižji sodnijski uradnik ' Grosse. Premoženje, katero obsega ta dedšči-I na, je na Angleškem in znaša okrog 5S0 mili-i jonov dinarjev. Ta dedni slučaj ima zelo zanimivo pred-j zgodovino. Leta 1928. je umrl v Berlinu 72 let | stari rentnik Ferdinand Grosse, ki svojemu si-i nu, omenjenemu sodnijskemu uradniku, ni za-I pustil drugega kakor pohištvo, kaiero jc pa j sin prepustil bivši očetovi gospodinji. Nekega 1 dne pa je dobil od finančnega urada pismo z i vprašanjem, če ne bi hotel specificirati zapu-I ščine svojega rajnega očeta Na to pismo Gros-' se ni odgovoril. Kmalu nato pa mu je finančni urad poslal drugo pismo, v katerem mu je za-' grozil, da bo zapuščino sam ocenil, če ne bi ! sam hotel prevzeti cenitve. Oospod Grosse sc | je zbal in napisal sledeče pismo: »Velečislani J finančni urad! Ne vem, kaj hočete od mene, vem samo to, da sem sin svojega očeta.« Sledil je odgovor, ki je učinkoval kakor strela in ki je vse Gro?se;evo sorodstvo prijetno razburil Finančni urad je namreč pisal: »Vi imate dedno pravico na približno 580 milijonov cenjeno zapuščino leta 1863 na Angleškem umrlega Daniela Ncbentala, rojenega 1787 v Suhlu v Thiiringenu, s katerim ste v sorodu. Čc se tekom eneca tedna ne izjavite, hotno zapuščino sami ocenili.« Gospod Grosse se je prijel za srce, da ga ne bi zadel mrtvoud in jc šel po prečuti noči k odvetniku, da bi se z n;im posvetoval v zadevi. Gospod Grosse jc bil v sorodu z umrlim milijonarjem in odvetnik jc po večletnem trudu ugotovil rodovnik družine Grosse-Nebental. Zvedelo se je, da je bil žc pred več kakor 70 leti v časopisih objavljen poziv na dediče umrlega Ncbentala in par starih ljudi v družini se je šc spominjalo umrlega milijonarja. Netočni so pa uradni podatki o sorodstvu, ker je bilo nekaj cerkvenih knjig uničenih. Po teh podatkih je namreč neka hči v družini za sedem let starejša kakor njena mati in neka druga žena je štiri leta po svoji sntrli rodila otroka. Tudi časopisov, v katerih je bil objavljen poziv, ne morejo več dobiti. U usodi gospoda Ncbentala vedo samo, da se ic izselil, ne vedo pa kam. Poslati bi morali koga na Angleško, da bi tam poizvedoval. Finančni urad se je sam lotil zadeve z veliko vnemo in temu se rti čuditi, saj bi pruska država dobila od zapuščine debelo drobti-no v znesku 260 milijonov dinarjev. Doslej poizvedovanja po Nebentalu na Angleškem, ki so jih vodili s pomočjo zunanjega ministrstva, niso imela nobenega pozitivnega uspeha. Sedaj namerava Grossejev odvetnik s pomočjo radia uvesti po vsej srednji Nemčiji veliko poizvedovalno akcijo, da bi dobil še manjkajoče dokumente o gospodu Nebentalu in o njegovem sorodstvu z gospodom Grosscjem. Vest o dedščini je imela za sodnijskega uradnika Grosseja čudne posledice: mnogi njegovi znanci ga že smatrajo za preoblečenega Haruna al Rašida in mislijo, da bi jim lahko že posodil par tisočakov. Temu pa seveda ni tako. Gosnod Grosse je doslej navezan edinole na svojo borno plačo. Proces P!emenj — P »slo slomšek V torek 3. marca ob 9 dopoldne se bo vršila pred sodnikom poedincem dež. sodišča v Ljubljani glavna razprava v procesu Plemelj—Pustoslemšek, ki traja sedaj že skoro dve leti. Ozadje tega procesa je znano: Gre za samosvoj ribarski revir Sava Bohinjka, katerega lastnik je hotelir Ivan Kecds na Bledu in ki je bil 18. junija 1929 na prisilni dražbi dan v zakup. V tej stvari je interveniral za I. Kendo pri takratnem oblastnem komisarju dr. Natlačenu toženec Pustoslemšek. V komisarjevi predsobi je naletel na tožitelja Plemlja in le-tomu na njegovo pripombo, da bo Kendova stvar že v par dneh rešena, rekel: »pa v vašem interesu«. I Radi teh besed ga je Plemelj ovadit drž. tožitelj-stvu, ki je nato proti Pustoslemšku vložilo tožbo radi razžaljeoja uradne osebe po § 101. s. k. z. Prva obravnava na to totbo se je vršila 1. 1929. pred okr. sodiščem v Ljubljani. Toženec je nastopil I dokaz resnice ter predložil sodišču kopo originalnih Plemljevih pisem, ki jih ie pisal le-ta Kendi radi njegovega ribolova, kokor tudi obširen obramben! spis. V tem obrambenem spisu, ki je bil pri drugi obravnavi pretitan, dokazuje tožcnec, da je tožitelj kakor glede Kendovega ribolova postopal t ^svojem interesu« tudi v številnih drugih primerih, izrabljajoč pri tem svojo pozicijo pri »Slov, ribarskem društvu« itd. v svoje svrhe. Tretja obravnava je bila lani jeseni. Sodnik jc proglasil sodbo, da sodišče v smislu novega kazenskega zakona ni pristojno sodili o tej stvari. Deželno sodišče je to sodbo razveljavilo, na kar je stvar prišla pred sodnika poedinca pri dež. sodišču. Ta je sedaj razpisal razpravo za torek, dne 3. marca. Zaslišanih bo nad 40 prič. Zaslišani bodo med drugimi: bivši poslnik Iv. Hribar, bivši min. dr. N. Zupanič, bivši obl. komisar dr. M. Natlačen, ban, sv. dr. Logar, rib. ref. Dolinar, grašč. uprav. Schauta, hotelir M. Černe itd. itd. Istočasno se bo vršila na tožbo Slavka Plemlja tudi obravnava proti Ir. Kendi. V obeh pravdah zastopa tožence R. Pustoslemška in Iv. Kendo dr. Ant. Svlgelj, tožitelia SI. Plemlia pa dr. Ivan Tavčar. Ljubljanska nedelja Za razvedrilo in za govorice v Ljubljani nikoli ne manjka snovi, žc pride kaj vmes, da nam prežene dolg čas. Fnkrat imamo kakšen kulturni boj ali pa vsaj miniaturo takega boja. drugič proslavlja »hvaležni« narod zaslužnega moža, tretjič se zanima za morilca, potem pride kaj športnega vmes, sedaj, ko bi že zmanjkalo vseli imenitnih dogodkov iu senzacij, sedaj pa so nas rešili iz zadrege kuharji in nam priredili svojo razstavo, ki more povsem zadostiti ljubljanski potrebi po novostih, jim do sita napasti oči in — če imajo denar — tudi želodce. Res, dogodkov v Ljubljani nikoli ne zmanjka, če bi jih zmanjkalo, bi si jih pa časnikarji izmislili nekaj, da bi bilo /a vse preskrb Ijcno. Drugi današnji dogodek je ta, da je pričela pomlad energično naznanjati svojo skorajšnjo vrnitev. Ponoči jc pihal jug s tako silo, kakor da bi hotel odnesti vse strehe raz hiše. Kar je bilo še snega tu in tam po kakšnih osojnih krajih, še ta je na^lo kopnel, zimski športniki so z žalostjo v očeh iu srcu gledali, kako jim izginja zndnii spominek na kratkotrajni zin^ki paradiž. Zjutraj je šc cclo prav pošteno lilo, kar sicer ni škodovalo asfaltiranim cestam v središču, pač pa je na robu mesta in v predmestjih šc bolj povečalo blato in brozgo na ulicah, ampak žc Valentin Vodnik je vedel, da ima brezen, lo jc sušeč rep zavit in da je nepreračunljiv v vremenu. Proti večeru jc namreč začelo v Ljubljani zopet sne žiti. Drugače v Ljubljani danes ni bilo dolgočasno, saj je bil danes eden redkih blaženih dni v letu, ko ima skoro vsak nekaj drobiža v žepu. Bilo je namreč prvega, vrhu tega pa je bila včeraj šc sobota. V Ljubljani živ i precej Binč-kov in Rinic, ki so danes godovali, pa tudi oni, ki jim tega ni bilo treba, niso imeli vzrokov, da bi žalovali. Snrehahlišča so bila v solnčneni vremenu polna ljudi. Prava izletna nedelja, kakršne si želi vsak Ljubljančan, pa danes šc ni bila. Zelo razburljiv dogodek se je danes dopoldne odigral na Gradu. V gozdičku nad Lončarsko stezo je okoli 10 opazil 17 letni Franc Cedilnik, da med drevjem nekaj niha. Z grozo je spoznal, da ie to človeško truplo. Ves prestraren je odhitel na reševalno postajo iti tam v eni sapi povedal, kaj jc videl v gozdičku. Takoj jc odhitel nato v gozdiček reševalcc Damjan, da bi še v zadnjem hipu rešil obešencu življenje in bi mu prerezal vrv. Ta pa sc je med tem že sama odtrgala in obe šenec je padci ter obležal nezavesten na tleh. Reševalec je oprostil obešenra zanike ter ga skušal z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Po precejšnjem naporu sc mu je to res posrečilo. Prišel je tudi reševalni avto, ki je samomorilnega kandidata odpelial nroti bolnišnici. Samomorilni kandidat je 37 letni delavec A. ?. z Grada. Temu včasih nekoliko notemni razum, posebno čc zavžije nekoliko alkohola in si v svojem mračnem razpoloženju ni svest tega, kaj dela Reševalci, ki so mu rešili življenje, pa so imeli nato nove sitnosti z njim. V bolnišnici so namreč odklonili sprejem samomorilnega kandidata in ga ni hotela sprejeti niti kirurgija niti interni oddelek, še manj pa opazovalni oddelek. Reševalci so hoteli moza oddati začasno policiji ali ta ga jc tudi odklonila. Ni jim ! kazalo drugega, kakor da so ga odpeljali domov. Tam so ga morali domači privezati, di bi si besneči mož res ne bi kaj hudega storil. Poklican je bil tudi zdravnik dr. Rus, ki jc dal možu zavžiti neke uspavalne praške, tako da je mož zaspal. Ko se prebudi, je upati, da mu preidejo tudi samomorilne želje. Ljudje, ki so imeli danes priliko opazovati hipno blaznost tega moža, pa so se začudeno vpraševali, kaj res ni v Ljunljani nikakc socialnc ustanove, ki bi v takih slučajih posredovala. * Sodalitcta Ssmi Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek danes ob petih popoldne v semeniški dvorani. Poročal bo g. dr. J. Ahčin o brezposelnosti kot dušnopastirskciv problemu. »Liubliana« ima drevi ob 8 vajo mešanega zbora. Udeležba vseh pevcev in pevk obvezna. Zelo važno radi bližnjega nastopa. — Pevo-vodia. Francoska vas umira Budimpeštanska revija »Magyar Szemle« prinaša v eni zadnjih številk članek o propadanju francoske vasi. Članek jc napisal znani madjarski publicist Bela Csiszar in ga v naslednjem podajamo v izvlečku: Francoska vas leži dobrih 70 let v agoniji in preživlja sedaj zadnje vzdihljaje. Šele v zadnjih letih so spoznali pretečo katastrofo in začeli iskati pomoč in rešitev. Francoska vas nudi danes žalosten pogled: stare, napol razpadle male hišice; ozke, vijugaste ulice, polne nesnage in vsepovsod strašna tihota, kakor pred smrtjo. Ne ljudi ne živali ni videti. Ob teh umirajočih vaseh pa se vijejo krasne ceste, zgrajene za avtomobilski promet, ki vežejo velemesta Francije. Pred kakimi 70 leti je bila francoska vas ponos poljedelstva in neusahljiv vir prebivalstva. Leta 1846 je bila Francija izrazito poljedelska država in v njenih vaseh je prebivalo 75.6 odstotka njenega prebivalstva. Takoj v naslednjih letih pa se je začel usode-polni dotok prebivalstva z dežele v mesta, tako da se je do leta 1911 prebivalstvo francoskih mest podvojilo z ozirom na stanje leta 1846. 15 let pozneje je prebivalo že skoraj 50 odstotkov prebivalstva Francije po mestih, leta 1929 pa je bivalo v vaseh samo še 46.2 odstotka prebivalstva. Tako nesrečnega gibanja prebivalstva ni opaziti v zadnjih 25 letih nikjer drugje v Evropi, razen v Nemčiji, kjer prebiva v mestih 64 odstotkov vsega prebivalstva. Vendar je tudi v primeri z Nemčijo Francija mnogo na slabšem, zakaj pomisliti moramo, da je prebivalstvo Nemčije v zadnjih 56 letih narastlo za 65 odstotkov, dočim izkazuje prebivalstvo Francije v istem času napredek borih 14 odstotkov. Nesrečen beg francoskih vaščanov v mesta se je začel, kal or že omenjeno, pred kakimi 70 do 80 leti, ko se je začela v mestih razvijati industrija. Mladina je zapuščala vas kar v množicah in se usi^-da v mestih, kjer je bil zaslužek boljši in življenje pestrejše. Prva posledica bega francoske kmetske mladine v mesta je bilo povišanje plač poljskih delavcev. Cene poljskih pridelkov pa se temu primerno niso mogle dvigniti, ker ni bilo ni-kakega pomanjkanja živil. Baš nasprotno! Ker se povpraševanje ni povečalo, produkcija pa je ostala ista, so začele cene poljskih pridelkov padati. To je zadalo francoski vasi drugi udarec, ki je bil še hujši od prvega. Povzročil je, da so začeli tudi posestniki zapuščati vasi in se selili v mesta. Značilna poteza latinskih narodov je, da jih silno vleče v mesta, kjer niso več kmetje (paysan), nego jih kličejo »Monsieurc (gospod). Pod varstvom demokracije se hitro pri-lagode vsem velikomestnim navadam. Celo svojo tradicionalno narcdno nošo odlcže. Poljedelstvo je nehalo biti plodonosio opravilo in s tega stališča je tudi razumeti beg franoosl ega kmeta z njegove grude. Pa tudi zastarelo dedno pravo nosi precejšen del krivde na tem, ker dovoljuje, da celo zahteva razkosanje posestva. Polja, travniki in gozdovi prehajajo počasi v last industrije, ki jih kupuje po nizkih cenah od obupanih kmetov. Hiše pa je seveda težko prodati in tako za-padajo večnemu zakonu razpadanja ... Dirohracij tudi v Franciji »Journak objavlja sledečo zgodbico, o kateri naj čitatelji sami presodijo, ali je resnična ali ne: Na kolodvor Saint-Gardonne je prispel brzovlak. Službujoči uradnik je šel takoj pregledovat vozove. V nekem kupe ju II. razreda je našel mrtvega potnika, ki ga je očividno med vožnjo zadela kap. Skušal je ugotoviti njegovo identiteto in ga je začel preiskovati. Iz nekega žepa je potegnil vozni listek tretjega razreda. Mrtveca pa je našel v drugem ra7s redu! Uradnik je nekaj časa premišljeval. Sestaviti mora protokol, toda potnik, ki se je drznil z voznim listkom tretjega razreda peljati v drugem razredu, je ie mrtev. Tedaj pa mu je padla v glavo ženijalna ideja. Iz listnice mrtveca je vzel toliko denarja, koli or je razlike med voznima listkoma in pa še kazensko pristojbino, ki je določena v takih slučajih. Nato pa je šel z mirno vestjo uradnil a, ki ga celo smrt ne ovira pri izvrševanju njegovih dolžnosti, v pisarno in lam podal poročilo. Lepo de'an'e plavalke Pred kratkim se je vršilo v Sidneyu v Avstraliji vzlrajnostno plavanje na več kilometrov dolgi progi, ki so se ga udeležile same ženske. Drugo mesto je dosegla Maorinja Katarina Rehua in prejila nagrado v znesku 500 dolarjev. Po končanem tekmovanju pa se je šele zvedelo, kaj je napotilo mlado ženo, da se je udeležila plavanja. Katarina je poročena in ima 4 nepreskrbljene otroke. Mož je že devet mesecev brez dela. Revščina in pomanjkanje sta vedno bolj in bolj stiskali ubogo družino, zato se je mlada žena, ki je izvrstna vztrajnostna plavalka, odločila, da se udeleži plavalne tekme in poskusi srečo. — Zadnje novce, ki jih je imela, je zbrala za prijavnino. Dosegla je drugo mesto in z njim nagrado 500 dolarjev. Prvo mesto j3 dosegla znana najboljša vztrajnostna plavalka, sveta, miss. Gleitze. Ko je ta zvedela, v kaki stiski se nahaja n ena šote"'movalka, ji je od svoje nagrade 1500 dolarjev odstopila 500 dolarjev. Poleg tega so tudi priredili zbirko med gledalci tekme in prireditelji so i-javili, da bodo možu, ki ima tako hrabro ženo, preskrbeli primerno nameščenje. »Iz tega blaga ni naredite oil--kol Moram vam pa že sedaj povedati, da bom v stanu plačati šele čez tri mesece.c >Nič ne de, gospod!« »Kdaj pa bo dbleka gotova?« »V treh mesecih!« Ed ni slooenskl irood brez fn]ega Kapitala ie Uzafemna zauarooalnlca o Mnblfanl, v lastni palači ob Miklošičevi ln Masartkovi cesti. Sprejema v »»varovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom sradbe. bi vse premično blago, mobilije. zvonove in enako: e) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema * ilvljenskem oddelku cavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentne In ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah. Citajte in širile „Slovenski lisi" l Modroce zgornle, iz mofnega blaga 240 Din Mreže, ototnan«. divane. let« ha. kupite naiceneje pri Ignacij Narobe. Ljubljana, Gosposvetska cesta It 16. pri »Lavo«. ta 9%. mMlZJk. Ogenj so gasili t vinom. V Veliki Kaniži na Ogrskem je nastal v neki hili požar. Ker je gasilcem zmanjkalo vode, so ogenj ustavili z vinom, katerega jim je dal na razpolago neki veletrgo-vec c vinom. — Pri nas gasijo gasilci z vinom le — žejo. Leteči človek. - Neki italijanski inženir iz Genove j« prišel na dan z , velikansko iznajdbo. Posrečilo se mu j« sestaviti majhen stroj, te2a 30 kg, i ki se pritrdi pod ramena I in človek se lahko dvig- i ne v zrak in leti s hitrostjo 60 km na uro. Stroj ima tudi krila kot ! letalo in majhen motor za pogon. | Srebro v Pompe^h Te dni je imel v Rimu profesor Maluri, ki vodi izkopavanja v Pompejih, predavanje o srebrnih zakladih, ki so jih našli pred kratkim v Pompejih v neki hi i. Med kopanjem te hiše so našli v prizem'ju malo ckno. Od tega okna so vodile ozke stopnice v prostor, ki je bil visoko pokrit z lavo in pepcbm. Ko so odstranili lavo in pepel, so naleteli na dragoceno kaseto. V njej so našli vse polno dragocenih predmetov iz srebra, ta' o namizno orodje, ženske okraske in slične dragocenosti. Vse dragocenosti so umetniško delo. Nekateri predmeti nosijo ime s'avrega grškega umetnika Aoela, ki je ž vel v zadnjem stoletju pred Krislu om. Nek-.leri pre imeti so brez dvoma delo tega umetnika, nekateri pa so brez dvoma le zato opremljeni z njegovim imenom, da so tedaj predstavljali večjo umetniško vred-iost. Las!nik teh dr.g^c^nosti je gotovo upal, da jih bo še k aj občudoval, zakaj skrbno so bili za . i i in s'Uniona"-motorjem posebno motno, okvir nltek,« moSneJSopnenmatiko, motor v sredini montiran t dvorno pr.Maro in aiiojko, l'l, K. S. Volt »II do 40 km na nro In porabi 2 litra irorlva n* 1«> km. Dohl §1! tndl sam motorček. kateri ee lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizka, ceniki franko. »TRIBUNA« P. H. U tovarna dvokoles in otročkih TosiCkoT. 1,J« hI Jana. KartovAka cesta fttev. 4. Inserirajte v „Slov. listu !" LJUDSKO POSOJILNICA ragistrovana iidrugt i neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred yojsko iz lastnih sredstev - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi r neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hraniir.e i/loge znažaie nad 189 m li onov dinarjev Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 38 Konzulent se je zelo začudil, ko sem mu po-iasnjeval, kako učenjaki računajo, da znaša rast teh koraljišč osminko cole v enem stoletju. Če primer-lamo to rast z mikroskopično majhnostjo živalic-delavk, je naravnost čudovita. Tega seveda moj sluga ni pomislil. »Da se torej zgradijo takšne stane,« je menil, »je torej po vašem treba ...« »192.000 let, dragi Konzulent, in to za geologe ne pomeni veliko. Saj je rabila tvoritev premoga, ki izhaja iz okamenenja poplavljenih pragozdov, in pa ohlajenje bazaltnih skal neprimerno več časa.« Ko se je zdaj »Nautilus« dvignil na površino, sem pregledal nizki in gozdnati otok v vsem njegovem obsegu. Njegove madreporske skale so očividno oplojevali valovi in viharji. Nekega dne so razburkani valovi s sosedne obali naplavili na te apnenčaste plasti seme, ki je na ruševinah trohnečih ribjih trupov in halug kakor na humusu skalilo. Potem so vrgli valovi na zemljo kokosov oreh, kojega kal je pognala korenino. Rastoče drevo je zadrževalo hlape vode; nastal je potoček. Začela se je tvoriti flora. Na deblih dreves, ki jih je bil vihar izrul z drugih otokov in jih je valilo razburkano morje na te gole čeri, so se rešili na obrežje črvi, žuželke in drug drobiž. Prišle so želve in valile jajca. Na kokosovih drevescih so se naselile tiče in vile svoja gnezda. Končno je prišel še človek, da se naseli na umetni gradnji drobcenih živalic iz debla polipov ali mehovcev. Proti večeru je otok Clermont-Tonnerre počasi izginjal na daljnem obzorju, ki smo ga bili pustili za seboj. Kurz »Nautilusa« se je znatno okrenil. Potem ko se je bil na 135 stopinji dolžine dotaknil obratnika kozoroga, se je obrnil v zapadosevernozapadno smer, tako da je vso cono, ki leži med obema obratnikoma, vnovič preplul. Čeprav je poletno solnce sipalo na nas vse svoje žarke, nismo od vročine niti malo trpeli, zakaj pri 30—40 metrih pod vodo se temperatura ni zvišala nikoli nad 12 stopinj. 15. decemhra smo pustili na iztoku za se' oj zapeljivo otočje Družinskih otokov in kraljico Tihega oceana, ljubki Tahiti. Zjutraj sem nekaj milj pod vetrom opazil visoke grebene tega otoka. Tahitske vode so nam pa za našo mizo nudile izvrslne ribe: lokarde, tune, rožene ribe in neke jegulje, ki nosijo ime murenophis. »Nautilus« je bil premeni 8100 mili. Ko smo pluli skozi arhipelega Tonga ali Prijateljskih otokov in Samoa-otokov, ki se imenujejo tudi Mornariški, je brzinomer kazal 9720 milj. Na Ton^a-otokih je bilo našlo smrt moštvo ladij »Argo«, »Port-au-Prince« in »Duke-of-Portland«, na Samoa-otokih pa so bili domačini umorili Lapčrousovega prijatelja, kapitana de Langle. Potem smo zagledali Fidži ali Viti-otoke. kjer so bili divjaki poklali matroze »Uniona« in pa kapitana ladje »Amiable Josephine«. To otočje, ki se razteza 100 milj od severa proti jugu in 90 milj od vzhoda proti zahodu, leži med 6. in 2. stopinjo južne širine in 174 ter 179 stopinjo zapadne dolžine. Ob stoji iz več otokov, ostrovov in čeri; največji so otoki Viti-I <»vu, Vanua-I evu in Kmdavu. Odkril je to skunino Tasman leta 1643. — istega leta, ko Torricelli izumil tlakomer in ko je stopil na prestol Ludovik XIV. Kateri izmed teh dogodkov je prinesel več koristi, o tem si ne prisvajam sodbe. Za Tasma-nom so pristali na fidžiskem arhipelagu Cook leta 1714., d'Entrecasteaux leta 1793. in Dumont-d'Ur-ville leta 1827. Slednji je razmotal ves geografski kaos tega otočja. »Nautilus« se je bližal zalivu Wai-lea, kjer je bil angleški kapitan Dillon, ki je prvi razkril grozovito tajnost brodoloma kapitana Lape-rousa, doživel svoje nič manj grozotne doživljaje. Ta zaliv d?je v izobilju najboljše ostrige, ki smo jih pri j našem kosilu zaužili strahotno množino. Ti mehkužci so pripadali vrsti, ki so jo naravo- 1 slovci naimenovali Ostrea lamellosa in ki živi tudi v morju okoli Korzike. Zaliv Wailea je zelo velik, pa ga morajo neprestano čistiti, ker bi ga te školjke sicer čisto napolnile. Zakaj ena sama ostriga leže do 1 000 000 jajc. In če Ned Land pri tej priliki ni čutil nobenih posledic svoje požrešnosti, je to pripisati samo okolnosti, da je ostriga v tem oziru najimenitnejša jed na svetu, ker — izvzemši vrste, ki so strupene — nikoli nc pokvari želodca, naj jih poješ v še toliki množini. V resnici je treba najminj I 16 ducatov teh mehkužcev, da človek doM 315 gramov dušika, ki je potreben za dnevno prehrano človeka. 24. flecembra Je »Nautilus« vozil skozi a^btnelag Novih Hcbridov, ki ga je lota 16%. odkril Qmros. : leta 1768 raziskal Pougainvill, Cook na mu leta 1773, dal ime. To otočje tvori devet velikih otokov, ki predstavljajo 120 mili dolg pas v sm^ri severosevero-zapad jugojtigovzhod med 15. in 2. stopinjo južn": širine in 164. ter 168. stopinjo dolžine. Vozili smo tik ob otoku Auroru, ki se mi je opoldne, ko sem ga opazoval, zdel k»kor kup svežega zelenega gozda, iz katerega je molela gora precejšnje višine. ►-< v fflNh M B D ?BB'CE 7 S ih. s- £-"3: M B O O t«. 1 I ° S-05- M _ B f » a- ■< s- c- < n (t S, P « < N 3 < N . m j :u B B I | ca • »D i » £- _ S , a- B 9 <"V go«? >-, , tO o o ta >< ' PC Sj N a 2 m < a ? ^ ffi oo to m t~ fc » g-resa r3?-s-S g O-B- (t - c« o 3 cr - » o® — -