m  ;  >  '  j vpraSuje. zakaj še  § že svoj čas !zjavo. B Grof Cernia o mirovnih načrtih. Naš zuna-ij' minister grof Clernin se je dne 2. okL>br;i udeiežil obe l;t pri ogrsketn tnini^tr.kem preese-.inikn dr. VVekerlu Ob tej pr liki je grof Cfrnjf! imel dnljši govor o mirovnih ciljih in na črtib.. NaS vojm položaj je sijajen. Vso se po;ie pride do miru. Pod-il sem da n o č e m o n o b e n i h n a- ta- I o m e j i t i svoje o b o r o ž e v a n j e , če bi l isto storile i s t. o č h s n o t u d i v s e d r u g e ! d ržave m bi sporna vprašanja r e š e !vaio mednarodnn razsodiščo. Stojimo tudi na stališcu, d.t je razoroženje in odpoved pri- dobitve ozeralja rnogoča le tedaj, ako se nam da j a m s t v o , da je vsaka maščevalna voj- ska v bodoče izključena. Preprečiti se mora tudi gospodarska v o j s k a . katero nam po vojski napovedujejo Angleži in njihovi zavezaiki. luradno poroillo, Danaj, 3. Italijansko bojišče. okt.  ' s i I n o st i in da. s m <> pnpravijeni  | k o j s t. o p i t i v m t r o v n a po« a j a n j a , kakor hitro se bodo sovražniki i zj a v i 1 i  j z a sporazumni m i r. Naša država je pn  \ pr;i< ljena pričeti z razoroženjem, oziroma Na ozemlju gore Sv. Gabrijela so vsplamleli novi infanterijski boji. Močne sovražne sile so se navalile na naše postojanke. Pridobitev enega ozkega kosa jarka je bil edini italijanski vspeh izgubepolnih sovražnih napadov. Vzhodno in albansko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov. Veliki nemiri v Italiji. List >Messagero< poroča, da so v mnogih južnoitalijanskih mestih izoruhnili resai nemiri. Da se nemiri potlačijo, je vojno poveljstvo dalo na razpolago vojaštvo. Nad mnogo mest ia krajev je prcglašeno obsedoo stanje. Novi besni boji za goro Sv. Gabrijela Iz vojnočasnikarskega stana se dne 30. sept. poroča: Na soški fronti je bila gora Sv. Gabrijela od  ranega jutra pod hudim ognjem sovražne artilerije in minometnih oddelkov. Popoldne pričeti napad je dosegel vzhodno Podlake mal krajevni uspeh, ki je bil sovražniku s protinapadom naših čet zopet iztrgan. Prostor južno banjške planote in odseka na Gabrijela je bil trajno pod ognjem in pozorišCe trajnih ljutih bojev. Vsi italijanski napori so se zlomili v našem ognju. 760.000 strelov v enem dneva. Vojaški izvedenec piše v berolinskem listu »Germania«: V 11. soški ofenzivi s; je bojevalo 210.000 mož, 20.000 mož je pa bilo vjetih. Na 60 kilometrov dolgi fronti je bilo v razdalju 12 metrov raavrščenih 5000 topov. V enem samem dnevu je italijanska artilerija -oddala 760.000 strelov na naše postojanke. Castnik usmrtil dragonca. V seji avstrijskega državnega zbora dne 3. oktobra so čeSki poslanci interpelirali domobranskega ministra, ali mu je znano,' da je dne 1. obtobra na danajskem vzhodnem kolodvoru nek nadporočnik usmrtil dragonca Mauriča. Dragonec, ki je bil dodeljen oddelku strojnih pnšk, se je hotel pred odhodom po^loviti od svojih znancev. Nadporočnik je to videl in je dal v prepiru dragonca več zaašnic. Ko se je dragonec branil, ga je nadporočnik zabodel z bajonetom. Dragonec se je mrtev zgrudil. Domobranski minister podmaršal Čap je obljubil, da bo dal zadevo natanCno preiskati.