POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI planinski vestnik 10 1962 slasiio planinske zveze slovenije | letnik xviii | 0kt0. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala vzorno urejeno knjigo umetniških fotografij z izbranimi motivi Julijskih Alp — VSEBINA: DR. ALOJZ GRADNIK — 80 LET Viktor Vovk........„ ODLOMKI IZ SMUŠKE TURISTIKE Ing. Svetko Lapajne...... V NEDELJO POPOLDNE Ludvik Zorzut........441 DOM POD IGALAMI Stanko Hribar DOGODEK V KRIZEVNIKU Jože Vršnik......." O ROJSTVU JULIANE V TRENTI Ing. Ciril Jeglič........443 KARNIJSKE ALPE IN KARNIJA Ing. Viktor Vovk.......9,9 STAREC IN GORA Leopold Stanek........ ZAKAJ SOČA POSTAJA HUDOURNIK France Avčin....... • ■ *D0 MODERNA PERLONSKA PLEZALNA VRV Francž Avčin....... BIVAK V SNEGU Stane Flausteiner..... NA RAZGLEDIH Leopold Stanek........ DRUŠTVENE NOVICE......462 OBČNI ZBORI . . • . ......4bJ ALPINISTIČNE NOVICE . . . . • 470 IZ PLANINSKE LITERATURE . . . 471 RAZGLED PO SVETU.....• 472 NEKAJ MISLI K DELU LITERARNIH ODSEKOV Tonček Strojin . . . . - • • • IZ KARTOTEKE PRVENSTVENIH VZPONOV..........*BU NASLOVNA STRAN: Triglav z Jezerskega Stoga — Foto: prof. Janko Ravnik Ratik?Aponce (2272 m) - Foto: Franc Močnik JAKA ČOP: SVET MED VRHOVI »»Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS — urejuje ca uredniški odbor. Odgovorni urednik. Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel. Celje Gimnazija / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. P- 214 telefon 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke) naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 900.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 225.- (naročnina za inozemstvo din 1600 - / Tekoči račun revije pri Narodni banki 600-14-3-121 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vest-nika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto Nad sto celostranskih posnetkov nam posreduje lepoto slovenskih planin: POGLED NA JULIJCE — PREDGORJE S KARAVANKAMI — BOHINJSKI KOT — OD BAŠKE GRAPE DO KRNA — TRENTA — OD KANINA DO MANGARTA — PLANICA. VRŠIČ IN KRNICA — MARTULJEK — KRMA, VRATA IN TRIGLAV -Spremno besedo h knjigi je napisal znani slovenski gornik dr. MIHA POTOČNIK planinski vesti® 62. letnik CHober 1962 Dr. Alojz Gradnik - 80 let Dne 3. julija je v vajenem zatišju dr. Alojz Gradnik, veličina našega Par-nasa, dopolnil 80 let svojega bogatega, izredno plodnega življenja. Drugi so pisali in pišejo ter bodo še pisali o njem ________________kot našem velikem pesniku. Tele vrstice jflH*^' pa naj bodo le planincem v opombo na ^BBMlbSfclgf.llii Gradnika planinca in smučarja, iskre-ijPKlll« a «1 nega ljubitelja narave. Saj smo ga leta j^^K^^r^jSf in leta pred zadnjo vojno domala vsako MffliaBaP^ soboto, nedeljo videvali po naših gričih, gMlfiBj hribih in gorah, zdaj tu, zdaj tam, ker pilP^I»;a^pj povsod po planinskem svetu je iskal in BH^^B^fegfcall našel svoje neskaljeno veselje. Na svojih gfJjlStffBSU^f^^i neštetih izletih je obhodil vse naše hri--^^gl^HB^MBBSBn' * be in doline, je stal — pa ne samo po gflPHH '* jHt. enkrat. — na vseh naših, tudi najvišjih Wpm i jJij^^B^^^T^Bp■ vrhovih, in vse je presmučal, kar je po -aBi : Slovenskem lepih smučarskih tur. Sam , ' nam poroča v znanih »Pogovorih« Mar- je Bcršnikove, ki so bili objavljeni v ~ ^ »Novih obzorjih« 1953 in 1954: »Na smučarski šport sem se vrgel leta 1912 v Gorici. Poleg sina nekega italijanskega lekarnarja sem bil sploh prvi smučar v Gorici. Kadar sem se vozaril na Bohinjsko, so me na postaji opazovali kakor kakšno strašilo.« Prevzet cd čudežne lepote zimskega jutra na Korenu je spesnil globoko občuteno »Smučarjevo jutranjo molitev« (v zbirki »Večni studenci«). Na smučeh ga »po strminah, v slokih smučinah prožno nosi nevidna perot«, pa je obstal in opajajoč se nad vsem, kar je videl okoli sebe, si šepeče: Zdaj izza Ponce / vstalo je sonce, / bakle prižiga v oboku nebes. / Cez vse goljave / bele, bleščave / biserne širi omamni se kres. / Boršnikovi pripoveduje: »Podlaga Smučarjevi molitvi je takšno elementarno doživetje sončnega vzhoda na nekem smučarskem izletu na Korenskem sedlu, da lahko rečem: vse se je tedaj stopilo v meni od ginjenosti in zavzetosti in nikdar nisem ne prej ne pozneje občutil veličastnosti sončnega vzhoda kakor v tistem trenutku, ko so se sončni žarki razlili čez milijarde snežnih kristalov, trepetajočih in iskrečih se v vseh mogočih prelivih.-« Gradnika smo poznali za samotarja, odtujenega družbi, vase zaprtega, večno razmišljajočega, večno iščočega človeka. Ali na izletih, v veliki naravi, v gorah_ tam je našel harmonijo, bil je zelo družaben, znal se je razvneti, živo govoriti kakor otrok in ko malokdo se zavzeto pogovarjati v prijateljski družbi. Sam pravi Boršnikovi, ko je bilo govora o Tumi in o planinstvu, zlasti o tistem na Goriškem, takole: »Turna ni bil smučar. Pa tudi kot turist se z nami ni družil in je po hribih hodil skoraj zmerom sam. Jaz pa sem si kasneje, zlasti po vojni, ko sem prebival v Ljubljani, nabral med smučarji in turisti že precejšnjo družbo.« Na lepih rateških izletih pozimi smo včasih prenočevali pri zdaj že kmalu pozabljenem Kajžarju. Kdo od smučarjev srednjih let se ne spominja starinske gostilne v Ratečah in velikanske izbe zgoraj v hiši! Bilo je v nji kdove koliko ležišč. Dobre volje smo legli. Potem je Marušič povedal svoje obvezne tri sme-šnice. Bučen smeh po vsaki, pod nami so postelje praščale. Tudi Gradnik se še v temi ni mogel zatajiti. Kakor mi, še bolj je bil on razgiban in živahen. Polnih src smo se radovali življenja v planinah. Zjutraj, ko se nam je skozi z rožami preprežena okna obetal lep dan, smo urno poskakali z ležišč, Gradnik redoma prvi, pa ven, navzgor, na sonce in sneg. Ah, tista rateška zimska jutra! Med prvo svetovno vojno je bil Gradnik sodnik v Cerknem. O tistih časih se je z Boršnikovo takole pogovarjal: »Ni jih stezic, ki peljejo po vseh teh naseljih (beseda je bila o vaseh in zaselkih po Cerkljanskem), da bi jih ne prehodil na svojih samotnih sprehodih, in ni jih bregov na Cerkljanskem vrhu in pod Poreznom, ki jih ne bi pozimi presmučal.« Pa dostavlja: »Ali je mogoče najti še kje d mg je tako dobrih ljudi, kakor sem jih srečaval tu pri vsakem koraku? In tisti prisrčni cerkljanski dialekt! Vživel sem se v muziko te svojevrstne govorice, ki mi še zdaj po tolikih letih čestokrat zveni v ušesih.« Kulturen planinec, bi rekel, ki je, dasi so bile samotne njegove ture, tudi na takih iskal in našel človeka, domačina, in se z njim po človeško, z ljubeznijo ter razumno razgovoril. Ljubitelj narave je naš jubilant v pravem smislu besede. Ko razlaga Boršnikovi svoje misli o slikarstvu in slikarjih, takole pravi o Segantiniju, ki ga je že kot študent na Dunaju štel med svoje ljubljence: »Njegove slike, ki odražajo samotno veličastno naravo, visokogorske planote, kjer se zdi, da je zamrlo vsakršno življenje, kjer se v tankem mrzlem ozračju bleščijo večni ledeniki, iskrijo nežni kristali pod migljajočimi sončnimi žarki in prepletajo sončne zelene travnike, posejane s planinskimi rožami, kristalno čisti potočki, so me tako prevzele, da sem si nabavil, kar sem mogel najti, barvnih reprodukcij teh slik in sem jih obesil v naši sobi doma v Medani.« Lepe, po svoje čustvene so Gradnikove planinske pesmi. V »Večnih studencih«, pesniški zbirki, v kateri je pesnik posebno povezan z domačo zemljo in s prirodo, sta poleg »Smučarske jutranje molitve« še globoko, vsesvetno, vizi-onarno občutena pesem »Na Grintovcu« in sonet »Triglav«. Najvišji naši gori daje Gradnik v goreči domorodni ljubezni pridevke »sveti, silni, čisti«, in ko prerokuje, da »še v omahovanju sebe svest se zdramil rod bo v siju novih zvezd«, si srčno obeta, češ karkoli zla naj nad nas še pride, Triglav — »bliščal še vedno svet boš v naši duši.« Tudi v »Planinskem Vestniku«, zlasti v letniku 1954, je Gradnik objavil nekaj lepih planinskih, globoko zamišljenih umetniških stvaritev. Tam imamo dramatično zloženo pesnitev »Zadnja stena« v spomin^em^ntaJug«. Ha^aze no se v triglavski steni pregovarjata Jug in duh gora. Z voljo m močjo klice Jug. »v nemira hrepenenja sladki svet. Vedno naprej, naprej, prek vseh ^ višin in mej. Vsem kljubovati, ubogati le kri, ki v srcu vre neugnana m kip in vliva nove mi moči za boj, za neizprosni boj s teboj.« Toda »z -enoj bon se boš ti črv?«, se mu krohoče duh gora. »Nazaj! Nikdar se ti odprl ne bo moj raj «T Besedni dvoboj se konča tragično za črva-človeka. zakaj »zrušil skal se je razmajan sklad in črvu grob odprl je prepad.« Tam sta še Gradnikova soneta »Grad«. Pesnik stoji na Ijubljanskem g^du, zaglobljen v njegovo zgodovino, pa se mu ob tem razpletajo težkemsli^Raz-vneto se z gradu ozira Po slovenskem svetu m mu ¿jvornin stari času ljudskega tlačanstva. Na koncu poveličuje pribor,eno svobodo. Na giad upie izkušeni pogled in pozdravlja v vznesenem razpoloženju: _ »Muk naših znamenje, gnezdo krvavo - / ko ti je strla vrata pest osvete, / premagan dvignil našo si zastavo.« V pesnitvi »Lucipeter na Triglavu« se na našem najvišjem vrhu čuti pesnik celega, svobodnega človeka. Samozavesten pravi: »Ne več mravlja na ravnini / begajoča v mreži cest, / v vrtoglavi tej višini / sosed zdaj sem večnih zvezd.« 111 tmvlpir::^ rf/^a m0j hrepeneči vid, / zdaj obzor se „d odpira / prost, na vse strani odkrit.« Zagledal je orla v poletu, olajšanega srca se spne iz razmišljanja in ko da se mu je nazadnje odkrila poslednja skrivnost, ginjen zapoje stvarstvu v slavo in zahvalo: ...... .,. »Tu šele, po orla letu, uzrl sem te, moj daljnji cilj.« Bilo je neke nedelje v februarju. Počivali smo pri seniku, naprej od Peci. prav na vrhu. na italijansko-avstrijski meji. Imeli smo čudovit zimski dan^Jasen, ves v soncu/poln žame svetlobe. V omamni krasoti so onkraj doline, na jug v višini mogočno kipeli naši veliki snežniki. Po škrbinah se je tu tam^z opasti poprašil beh snegec. se v vetrcu poigral in nežno "zpuhnil v italijansko in avstrijsko stran je v razkošnem sijaju žarelo brez stevria znanih in neznanih vrhov. Nobena sapica se ni ganila, vse naokoli je v^la božja tišina Blažen mir. Le z na pol podrte strehe je, ko da bi počasi tiktakala ne-vSna ura kapljalo od kopnečega snega. Zamaknjeni v prelesti vsega kar nas je obdajajo smo tam dolgo časa tiho sedeli. S slabim glasom je molk pM Gradnik: »Koliko lepote... Ah žal jo človek šele dojame, ko mu je ze misliti na S On dan sem slavljencu pripovedoval o planinah, o planinstvu. Zavzeto je poslušal, zamišljen in tih. Ali ko da so se mu za hip pred očmi razgrnili blagi snomini ie potem komaj slišno zavzdihnil: »Da, planine ...« "nL Gradniku čestitamo planinci za njegov osemdeseti rojstni aan. Čestitamo mu za žlahtne sadove, velike umetnine, ki jih je nam in vsemu svetu dobrotijivo rStrosil v svojih dragocenih pesniških zbirkah Ze imo mu se mnogo M lepega življenja pri zdravju in moči. In da bi še zahaja v svetisce naših prelepih gora imam oddondod poslal v vezani besedi še katero planinsko, po gradnikovsko globoko misel. yiktor Vovk Odlomki iz smuške turistike ING. S VET K O LAPAJNE Pojem smuške turistike je danes že skoro nepoznan. Sinovi poznajo samo vzpenjace ter likanje že zglajene piste. Smuška tura je zanje tuj pojem ST ^«r na ™ T P1« kvečjemu še kakega sivolaseg" 'smučaj H^ 16Ce"° na cbcnem zboru PD- To je žal res. In vendar: Smuška turistika sknva v sebi mnogo čarov, ki jih letna turistika ne pozna. Vsako leto v je en! obiscem Triglav m njegove sosede. Na teh poteh obujam spomine na pomladne smuske spuste s Kredarice v Krmo, s Kredarice na Velo polje ali preko ledenika mesto1Z71™ V ^irOV° d0lin°- H°ja "e Zdrži s sniškTt„! mesto pes hoje navzdol se nam nudi bela opojnost. Vse je prosto spuščaš se kjer si sam želiš, sproti si izbiraš pot, hitrost in pospeške Z enegk poboja te požene v nasprotno navzgor, nakar se zopet poviješ v dolino. Sonce, razgled" Smuči nam nudijo v snegu znatne prednosti. Drže nas na vrhu če se sneg udira. Hoja bi bila nadvse mučna, s smučmi pa kar gre. Pri vož^h navado! S sTre ari na primer, da je bila naš^oi" pot s Kredarice do Koče na Triglavskih jezerih tri ure, od česar je poldruga odpadla na vzpon iz Velega polja do Hribaric, je to kar sorazmerno kratek čS Tudi sestop iz Kredarice do doline Vrat za Cmirom ponavadi ni trajal dafj kot poldrugo uro, vstevši hojo v spodnjem delu, kjer ni bilo več snega. Vzpon s koristni T T? Je, ^ ^ ^ drSG SmUČ1 16 temv- tudi nazaj Zelo koristne so tjulenje koze gor gre, dol pa ne. Ce jih nimamo, tedaj smo piiiljeni na dolge in položne ovinke. Ce je sneg trd ah morda narejena gaz, potem seveda nosimo smuči na ramah ah v rokah, v vsaki po eno. Smuške ture so tudi nevarne. Poleti se nam nima kaj zgoditi: edina nevarnost bi bil kamen, ki bi morebiti z višine zadel točno v turista ali neurje s strelo. Nevarna so snežišča, če so ledena in planinec nima posebne opreme (dereze, cepm). V snegu je zadeva težja: od vsega se najbolj bojim megle Poti m, orientacijo v snegu nam nudi razgled, sonce, položaj hribov in dolin V megli vse to izgine. Še več: V megli ne ločimo robu snega od megle, ne vidimo kje gre svet navzdol, kje navzgor. Včasih - pri izredno ugodnem pršiču - ne čutimo hitrosti vožnje, ne vemo, ali se gibljemo ah stojimo na mestu. Za ilustracijo navajam: Srečamo se v megli. Tovariš se pripelje s primerno hitrostjo napravi pravilen zavoj, sneg se zapraši, nato padec v sneg. »Zakaj si padel?« - »Sem mislil, da stojim, pa sem se še vozil,« se oglasi odgovor. Zanimivejši je bil primer, ko sem se zglavo zaletel naravnost v zamet, visok poldrug meter-nisem ga videl, šele čutil. 5 Bolj neprijetni so problemi orientacije. Petero nas je bilo na poti iz Doline sedmerih jezer za Zelnarico proti Dednemu polju. Na sedlu nas je zajela megla pripravljal se je dež. Vedeli smo, da je pot prava, dokler gre navzdol Po megli smo vijugali v pobočjih novzdol, kakor smo pač vedeli in znali. Nenadoma smo se znašli v kotanji: na vse strani hrib. Kam iti? Tovariš Vice ki je bil zadnji, nas je vprašal, iz katere smeri smo sploh prišli in v katero'smer smo namenjeni: Nobeden ni vedel. Od vijuganja smo se popolnoma zmedli On ki je bil zadnji, je le nekako sledil smer pobočja, ker je imel vseskozi pred sabo štiri temnejše lise v megli. Svetoval nam je določeno smer. Po poskusnem tavanju smo kmalu zasledili preval ter zopet padec navzdol; s tem je bila situacija rešena. Pri spustih navzdol je pač nujno potrebno v primeru megle — dobro poznati situacijo hribov. Če tega ni, lahko zdrsneš v prepad. Za spust pa je potreba večja skupina. Po triglavskem ledeniku smo se v megli sestopali v grupi: Vsak član družbe se je postavil toliko niže, da je še videl prvega nad sabo. Zadnji v skupini se je tedaj z vrha spustil ter imel orientacijo v naših postavah — kot temnih lisah v megli. Za zadnjim je potegnil še kakih deset metrov, ter zavzel najnižji položaj za orientacijo drugih tovarišev. Za njim se je spusta prihodnji, in tako smo po vrsti uspešno dosegli dolino pod Staničevo kočo. Bolj nerodno je, če je skupina manjša. Nekoč naju je z nečakom Janezom zajela megla na Konjski planini, na poti s Triglavskih jezer proti Kredarici. Sedla sva in jedla — ko se je megla razkadila, sva ugotovila, da sva bila komaj še kakih 50 m stran od dobro izhojene gazi iz Krme proti Kredarici. Bolj neroden je bil primer, ko sva z Zvonetom rinila iz Mojstrane proti Staničevi koči. Po osemurni hoji naju je na sedlu med Rjavino in Ržjo, morda deset minut pred Staničevo kočo, zajela megla. Zraven še veter s snegom. To je bilo še pred vojno, ko je bila vsa pot markirana s koli. Iskala sva torej prihodnji kol. Po četrtumem tavanju sva ga našla. Sledila sva do prihodnjega, pot se je počasi nižala. Morala bi priti v kočo, toda koče nikjer! Pot še naprej dol, kol za kolom, koče še vedno nikjer. Ustavila sva se in počakala. Medtem se je sprevedrilo, zjasnilo, pokazali so se obrisi Rjavine, Rži. Kje sva bila? Za uro hoda sva prišla po isti poti nazaj! Sneg je sproti zametaval najine stopinje. Namesto ob 20. uri zvečer, sva šele ob 22. uri dospela v Staničevo kočo. Kronika beleži tudi tragične primere, ko so tovariši na poti proti Kredarici zmrznili — ker zaradi megle niso našli koče — čeprav so bili že blizu nje. Težka je bila pot iz Vogla preko Konjskega sedla na Komno. Bilo nas je pet. med njimi nečak oskrbnice Doma na Voglu kot vodič, ker je dobro poznal pot'. Tedaj je bila še pot markirana: Na vsakih petdeset metrov je bil zapičen v sneg kol's trikotno tablico na vrhu, usmerjeno v smeri prihodnjega kola. Toda, padlo je okrog meter novega snega, koli so gledali kvečjemu 10 do 20 cm iz snega. Odkopavali smo, da bi našli smer tablice. Na vrhu Konjskega sedla nas je^zajela megla. Večkrat smo tudi po pol ure iskali, razpršujoč se radialno — prihodnji količek ter nadaljno smer. Tik pred sestopom nas je hotel vodič zapeljati na desno, proti dolini, — ne zavedajoč se, da so tam prepadne skale. Spustili smo bolj levo po žlebu ter kmalu prišli iz megle. To ni bil prvi primer, ko so »klienti« rešili vodiča pred nesrečo. Iz navedenega je razvidno, da je megla res eden najhujših sovražnikov smučarja — turista. Če grozi megla, se ne podaj na turo. Če pa že greš, pomni: Kompas je lahko zelo koristen, prav tako višinomer. Nevarnost, da zdrkneš, zavisi v največji meri cd »konsistence« snega. Pomladanski sneg ponoči zmrzne v sren, v smučarskem žargonu »beton«. Tak sneg je prijeten za hojo navzgor, če drži človeka, za vožnjo pa ni primeren. Dopoldansko sonce tak sneg najprej »prime«, ga površinsko malo zmehča, nato vedno globlje, dokler ga opoldanska vročina ne spremeni v »godljo«. Tam, koder sneg niti ponoči ne zmrzne več, se pojavi »snežna gniloba«. Vsak smučar ve, da vožnja po godlji ni prijetna, najmanj pa po gnilem snegu. Vsako turo je torej treba pravilno planirati, jo razporediti. Najidealnejši primer je, če se na vrhu, po naše izhodišču, začne sneg komaj tajati, glavno pobočje ima potem vzorne snežne razmere — primemo odkopnel srenec — v dolini bo pa verjetno že globoko zmehčan sneg — godlja. Če hočemo na turi res uživati v smuški vožnji, je to načrtovanje nujno. Nekaj primerov: Tovariši v družbi so se udobno obračali v koči, moje priporočilo za odhod so opustili. Odšel sem sam ter užival krasen spust s Kredarice proti Konjski planini (Krma-sedlo). Uro pozneje so prišli tovariši za menoj — orali so godljo. Prav jim je, zakaj pa niso bolj zgodaj vstali! Bolj neroden primer je imela skupina starejših turistov, ki so bili prezgodnji: vajeni jutranje hoje iz letne turistike so odšli s Kredarice proti Triglavskim jezerom ob sedmi uri zjutraj, namesto ob osmih. Posledice: nosili so smuči navzdol, namesto da bi se smučali. Neka udeleženka je zdrknila in se lažje poškodovala. Namesto užitka — muka. Eno uro pozneje — ko je sonce sneg že »prijelo«, mi za njimi. Po nebeški vožnji smo dospeli na Velo polje — pet minut za njimi, ki so uro prej odšli. Pri takih sestopih je nadvse važen položaj pobočja. Južna pobočja zahtevajo sestope bolj zgodaj, severna pozneje. Na pot za Cmirom smo se včasih podali šele okrog 13. ure, ker je tedaj največja vročina komaj zadostovala za senčno dolino. _ Poseben primer je dinamično prečkanje strmin. Običajne smuške smeri držijo preko pobočij, ki so nekoliko okopnele — dovolj položna, da v primeru padca ni nevarnosti, da bi zdrsnil. Včasih — sicer redko — pa je vendar treba prečkati strmo pobočje. Na takem pobočju smučar ne sme pasti! Smuči z jeklenimi robniki ga solidneje drže na snegu kot obleka, ki drči. K sreči so teke pasaže ponavadi sorazmerno ožje, 10 do 30 m široke. Ponavadi je na drugi strani strmine že pcložnejši svet, na katerem padec ni nevaren. V takih primerih se je obnesla naslednja tehnika: preko strmine vzamemo poševni smuk. brez prečnega drsenja. Zalet mora biti tako velik, da nas, tudi pri morebitnem prečnem drsenju dana hitrost zanese na položnejši svet. Nekaj primerov: Prehod iz Kredarice pod Kalvarijo proti Planiki ima eno tako mesto. Pred mestom smo se previdno ustavili. Pogumna tovarišica Mihela, odlična smučarka — jo je kar urezala s hitrostjo čez navzdol. Za njo tudi mi seveda. Na strmini nismo smeli pasti — to bi bilo nevarno. Na povratku smo vzeli obratno varianto. Pred tem mestom smo šli peš navzgor ter preko nekaj skal zlezli na letno pot s Planike proti Kredarici. S te poti smo s smukom preko sličnega pobočja dosegli kotanje pod Kalvarijo. Slična pasaža je tudi na letni poti od Krma-sedla proti Kredarici. Poleti je tam celo nekaj klinov ali žica, če se ne motim. Nadaljnji tak primer je v zadnji strmini Cmirove doline proti Staničevi koči. S tovarišem Stojanom sva se spuščala navzdol, sneg je bil precej leden, robniki smučk so bolje držali, kot bi držali čevlji sami. O snemanju smučk ni bilo govora, to bi bilo nevarnejše od smuka. Stojan jo je ucvrl — v hitrem in sigurnem smuku navzdol — v položnejša, varna pobočja. Meni tudi ni ostalo drugega, vsako zaviranje, prečno drsenje, bi moglo biti nevarno. Pohvalil me je za odličen spust in veliko brzino. Pojasnil sem mu, da to ni bila poteza poguma, temveč poteza strahu. Za uspeh smuške ture je smotrno planiranje po smeri in po času včasih odločilno. Primer: Prekrasni izlet preko Dolnikov na Komni. Pot nas vodi na višini okrog 1300 m do 1800 m od Kukovega sedla do Bogatinskega sedla na vzhodni strani vrhov. Tura ima dve varianti: ena se prične z Bogatinovega sedla proti jugu, tako da se vzpenjamo po severnih pobočjih, spuščamo po južnih. Druga varianta je obratna. Izbor zavisi od snega: če je na severnih pobočjih pršič, na južnih csrenica (skorja), tedaj bomo šli od juga proti severu. Prav teko v primeru, ko bo na južnih pobočjih godlja, na severnih pa primerno zmehčan sren. Obratna pot cd severa proti jugu bo pravilna tedaj, če bo dober, primerno odkopneli sren na južnih pobočjih, na severnih pa »beton«. Nadaljnja, včasih najhujša, smrtna nevarnost grozi od plazov. K sreči pa ta nevarnost v naših planinah ni tako huda kot v osrednjih, visokih Alpah. Znano je, da je k plazovom najbolj nagnjen novi sneg., čim nastopi odjuga. S Kredarice smo često opazovali, kako so se plazovi začeli prožiti okrog devete ure zjutraj na vzhodnih pobočjih ter okrog štirih popoldne na zahodnih pcnehovati Vroče sonce sprošča vezi, ki drže snežne gmote na skalovjih. Ko sem bil star 18 let sem ze rad hodil spomladi na Kredarico. Primitivno oblečen, niti kož niti robnikov nisem poznal, moji »fičafaji« so bili zaokroženi v obeh smereh. In vendar smo uživali čare spomladanske planinske smuke v polni meri. Pri dostopu na Kredarico smo bili vendar previdni, pazili smo, ali se je plaz z Draškega vrha v Krmo že sprožil ali še ne. Ce plaz še ni bil v dolini, smo vzeli pot le preko noci, ne podnevi! Spomladi, posebno maja ali junija meseca se vzpon preko noči priporoča, zaradi vročine. Podnevi namreč sonce tako pripeka, da se pojavijo cesto težave s srcem. Mojemu tovarišu pot 700 m višinske razlike navzgor v polni smuški opremi v senci ni delala nobenih težav, polurno sedenje na soncu v visim 2300 m pa veliko. Nevarnost plazov je gotovo ena od najvažnejših točk pri planu ture. Samo plazovom bi mogli posvetiti obilico študij, kar pa ni namen našega članka. Dejstvo je, da smo lahko v mnogo primerih popolnoma sigurni da ne bo mkakega plazu. Kadar pa je situacija nevarna, tedaj te nevarnosti ne smemo podcenjevati, ker je resna. Ali so smuški čari samo nevarnosti? Nevarnosti megle, nevarnosti nesreč plazov? Ne, pravi čari so v potovanju po naših planinah. Čudovita konfiguracija naših Alp, strmi odlomi, na drugi strani položne kraške kotanje; pomladno sonce, siva, rumena in rdeča ostenja, beli snegovi, temno modro nebo nudijo slike, ki jih človek nikdar ne pozabi. Se lepše so te slike v bližini gozdne meje-pestrost požive posamične smreke, sivi macesni. Smuči nam odpirajo pot v ta nebesa: kamorkoli si želiš, se povzpneš, kamor si želiš, se spustiš. Če je vreme lepo, pa si lahko vsak član družbe izbira svojo pot, svoj cilj. Občutek, da človek m vezan na določeno pot, da mu je odprt spust v poljubno smer — s kakršno koli kombinacijo vijug, nudi poseben čar planinski turi. Tam. kjer štrle poleti posamezne skale, robovi, je pozimi gladko, v smuku jih preletimo ter se odpo-cijemo v tihih dolinicah pod njimi. Oglejmo si zdaj nekaj najbolj znanih smuških tur v naših Alpah. Ena najbolj znanih tur je tradicionalni Kvedrov turni tečaj preko Julijskih Alp. Ta obsega: Vzpon na Staničevo kočo preko Krme, smučanje na ledeniku in obisk Kredarice, dalje spust na Velo polje, vzpon preko Hribaric ter spust v Dolino sedmerih jezer. Nadaljnja pot drži na Planino na Kraju ali dom na Komni ter preko Konjskega sedla na Dom na Voglu. Vsa tura je bila pred vojno precej na gosto (ca 50 m narazen) zaznamovana z zimskimi markacijami. S tem je bila varnost proti najhujšemu sovražniku megli praktično zajamčena. Ta pot beleži enega najlepših spustov v naših krajih: Spust s Kredarice proti sedlu Krma Zanimiva je tudi obratna varianta: Pot iz Triglavskih jezer proti Kredarici Ta ima krasen spust v Velsko dolino. Nadaljnji, še lepši spust je smuk s Kredarice preko ledenika na Staničevo kočo. Staničeva koča nudi sorazmerno blag sestop v dolino Krme ter sorazmerno strm, toda čudovito lep, razgledni sestop skozi Cmirovo dolino v Vrata. Ta sestop je izrazito senčen ter primeren za poznejšo pomlad ter vroče dni. Nadaljnje lepo pobočje spustov bi se nam nudilo izza Triglava, s takozvanih Peskov proti jugu, v Velsko dolino. Praktično je to danes nemogoče, ker tam ni koče. Obstoji precej velik objekt italijanske vojaščine, takozvani »Morbegno«. Z ureditvijo tega objekta bi bil omogočen obisk teh smučišč. Izredno obilico smuških tur nam nudijo Hribarice Poleg spusta v Velsko dolino in Dolino sedmerih jezer so možni še spusti v Mišelsko dolino, Planino v Lazu, ter za Kopico in Zelnarico proti Dednemu polju. Dobrim poznavalcem bi se nudile še razne druge kombinacije. Obisk Kanjavca s smučmi je sorazmerno lahka tura. Na območju Komne imajo spusti manjše višinske razlike ter zahtevajo tudi nekaj izgubljenega časa za dostope. Zato pa niso manj lepi. Ture na Bogatin, Kukovo sedlo, Babo, Lanševico, Kal mi ostanejo za vedno v prijetnem spominu. Če analiziramo naš planinski sistem, bomo hitro ugotovili, da imajo posamezne doline le po en ali kvečjemu dva spusta, ki se v njih konča. Zaradi tega je zelo težko govoriti o nekem centru za smučanje v posamezni dolini. Nasprotno, kot smučar si centra v neki dolini ne želim. V vsako od teh dolin, pa naj bo Krma, naj bo to Velo polje ali Trenta ali Vrata, grme plazovi z vseh strani. Za moj osebni okus si tudi ne želim doma tam, kjer moram šele na pot, da dospem do smuka (na primer Komna, Triglavska jezera, Vodnikova koča). Moj ideal so domovi na Kredarici in Staničevi koči. Spočit se zimski smučar poda na najlepše, na spust v dolino Krme, v spust po ledeniku ali na spust v Cmirovo dolino. Za hojo navzgor je tudi lahko malo utrujen, nazaj bo že prišel. Zelo neprimerno pa je, če je turist smučar deležen najlepšega in tudi napornega dela ture, sestopa s planine po šesturni hoji navzgor, utrujen, in to morda v snegu, ki se je med dostopom na vrh že pokvaiil. Za moj okus bi bili idealni položaji za koče: vrh Hribaric in Peski za Triglavom (Morbegno). Posebno vrh Hribaric nudi neverjetno mnogo spustov na vse strani (okrog 5 sestopov poleg ture na Kanjavec). Nekoliko drugače je na Komni. Doma na Komni in na Kraju ležita centralno ter omogočita v vseh smereh veliko število lepih tur. Z navedenim sem nehote načel problem takozvanega »zimsko-športnega« centra na Velem polju. Mislim, da je ta izraz preveč generalen. Pri tako velikih investicijah moramo najprej vedeti, kaj hočemo. Mislim, da je en sam zimsko-športni center — nemogoč. Naša drsalna centra sta in ostaneta Jesenice in Ljubljana — ker imata umetni led ter neposredno zaledje ljudstva. Naš center za smuške skoke — z dolgoletno tradicijo — je in ostane Planica. Tam so tudi najugodnejše snežne razmere, mir, malo vetra, hud mraz, dolgo sneg. Ugodnejšega kraja si ne moremo misliti. Tek na dolge proge — zahteva pokrajino, kjer je dolgo časa sneg, ki nima prehudih vzponov; doline Planice, Pišence, Vrat so prav gotovo primerni kraji za smuški tek. V območjih čudovite pokrajine okrog Planine pri jezeru za Pršivcem, okrog Dednega polja, Ovčarije, Planine v Lazu, Viševnika bi se po mojem mogle najti čudovite kombinacije za te namene. Pokrajinska prednost te pokrajine je malokaterim znana. Komna predstavlja v primeri s temi kraji pravo puščobo. Če bi se odločili za to, da odpremo ta del Zlatorogovega kraljestva širšemu krogu ljudstva, bi bili nujno potrebni ukrepi za zaščito narave, za zaščito gozdov: Cesta čez Vogar za dovoz gradiva, morda žičnica čez Komarčo na Viševnik. Opustošenje pokrajine zaradi sekanja drv, kot se je to zgodilo pod Kredarico, na Krvavcu in v okolici Planine na Kraju je treba preprečiti. Za slalom pa nam je vse leto na razpolago sneg samo na triglavskem ledeniku. To je svet, ki more nuditi športnim smučarjem neprenehno vežbanje — pod pogojem, da je tu manjša žičnica. Tu tudi plazov ni. Za vežbanje smuka nam ostanejo na razpolago le visoki spusti. Morda bi bil eden najzanimivejših spust s Kredarice v Krmo. Spust s Staničeve koče v Cmirovo dolino je strm in čudovit, toda zaradi senčne lege in strmin nevaren. Groze tudi plazovi. Krasni spusti bi bili tudi z Morbegna proti Velski dolini, vendar so izrazito spomladanskega značaja. Take spuste je seveda treba opremiti s žičnicami. Za nas turne smučarje bi bila najvažnejša izpopolnitev zveze med triglavskim območjem in območjem Komne. Na Komni imamo postojanke: poleg Doma še kočo na Planini na Kraju in kočo pri Triglavskih jezerih ter zavetišče na Bogatinskem sedlu. V Tiiglavskem območju imamo Kredarico, Staničevo kočo in Velo polje. Vmes nič. Ta prehod predstavlja za turiste vedno točko negotovosti: kaj če se vreme poslabša, če nas zajame megla. Nikjer ni lažje zaiti kot na Hribaricah. Za smuške turiste bi bil vsekakor velik ideal dom na Hribaricah ter vsaj ena postojanka na območju bohinjskih planin: ali na Planini pri jezeru ali v Lazu ali na Dednem polju, morda na Viševniku. Vse glavne smeri smuških tur pa bi morale biti na gosto označene z zimskimi markacijami, kot smo to poznali v mladosti. Le tako markiranje mora jamčiti varnost proti megli. Ture, ki so jih nekdaj opravljali začetniki pod vodstvom mojstra Kvedra, so danes — prav zaradi pomanjkanja markacij — rezervirane le še za dobre smuške turiste. Dom na Kredarici in Staničeva koča pozimi tudi nista, oskrbovana. Časi se sicer izpreminjajo; mi stari smučarji smo še vedno zvesti našim tradicionalnim turam. Mlajše generacije pa bodo morale spoznati, da ni užitka brez truda ter da je tudi smučarske užitke treba prislužiti s hojo v hrib. Pravi planinec ne uživa le, če se smuča navzdol, uživa tudi pri hoji navkreber. Ne uživa le v toplem soncu, uživa tudi, kadar brije veter ter šiba z ledenimi zrni v obraz. Vse to seveda, dokler mu je zajamčena varnost in zavetje v domu. Kultura planine ne pokvari, po mojem temveč ji da svoj čar. Z izgubo Doma na Voglu je tudi planina na Voglu izgubila velik del svoje vabljivcisti. Poleti je samota morda prijetna, v zimi je stvar drugačna. Sneg je že dovolj prostran in samoten, vsak smučar, ki se spušča po pobočjih, je prijetna izprememba. Ne morem pozabiti časov, ko smo imeli na triglavskem ledeniku in okrog Staničeve koče čudovite dneve. Po turah smo počivali na soncu, z vseh strmin in gričev okrog pa so se spuščali smučarji v dolinice, s Stenarja so drveli plazovi v Vrata. Mesec dni v mesecu aprilu je uživalo stalno okrog sto smučarjev svoj pomladni dopust na triglavskem ledeniku. Danes sem ostal redek — sivolasi — pomladni gost Kredarice. LUDVIK ZORZUT V nedeljo popoldne Deklica, v gorco pojdiva pogledat, če grozdje zori, če sonce avgustovo daje mu soka in sladke krvi, poslušat, kako mu klopotec uspavanko poje? Ne slišiš — na dvoje: klip klop — klip klop. Deklica, v gorco pojdiva pogledat, če srček gori, če Še mu plamenček trepeče in k soncu hiti, poslušat, kako nama tolče ljubezen, če nama še poje? Ne slišiš — na dvoje: klip klop — klip klop ... (Ob avtorjevi 70-letnici. Op. ured.) Dom pod lira lam i STANKO HRIBAR Naslov obeta morda temu ali onemu novelico ali vsaj črtico. Bo pa le nekaj spominov. Izzval jih je prijatelj iz otroških let Ivan Mihelčič, tajnik uprave Obrtniškega doma Govejek. Ta dom pod igalskimi vrhovi je praznoval leta 1960 svojo 25-letnico. Za jubilej je izšla brošura z nekaterimi podatki o delu obrtniške zadruge pri ustanovitvi in razvoju doma. Brošuro mi je potisnil Ivan v oprtnik, s pritajeno željo, da bi bila omenjena v Planinskem Vestniku. Po današnjih merilih sem bil še pionirček, ko me je zaneslo tudi v hribovski svet, ki je potegnjen od polhovgrajske Grmade preko Tošča do Osojnika. Na Katarino in Grmado so me prvič pripeljali drugi, naprej pa sem kasneje iskal in odkrival poti sam. Kdo bi preštel, koliko se jih je nabralo do danes. Od skromnih zaznamovanih steza po vrheh do neutrtih po melinah in v grapah, katere so razrile hudourniške vode, po hostah s tihimi jasami in košeninami, pa skozi stare gozdove kar povprek, navzgor in navzdol. Enkrat po komaj vidnih stopinjah, drugič kar na celo. Včasih so hodile noge kakor po preprogah v mehki travi, drugič je hreščal zamrzli pesek ali sneg pod okovankami ali je zdrsaval korak na zasneženi vesini. Bile so poti v vročem poletnem soncu, ko je trepetljala prigrevica nad pe-čevjem in malinami pod Grmado, Toščem in Igalami. Bile so zopet poti, ko se je pasla megla po Ločnici in Hrastnici, grebeni nad njima so žareli v mehkem soncu, višji gorski svet pa je vabil v daljavi kakor zapeljiva obljuba še večje, bolj skrite in divje lepote. Pa so bile druge poti, ko je tudi sonce splahnelo v meglo ali je dež bičal trmastega popotnika ali pa mu je neslo v obraz sneg, ki se je gnal z vetrom čez grebene in padal v zamračene grape in kotanjaste globeli. Lepe so bile vse te poti in nepozabne. Vedno znova me vabijo v ta ponižni pa po svoje divji svet. Je to samosvoj svet, čeprav nekoliko podoben pa vendar različen, bolj raz-rit in strm, kakor je tisti v grebenu od Grmade do Katarine ali oni, ki se ponuja na nasprotni strani od Jederti preko Ožbolta in Andreja, preden se strmo nagne proti škofovski Loki. Ima pa samo on Igale z njihovim cvetjem in potmi, ki so včasih skoraj opuščene steze preko raztrganih rebri, včasih pa promenada po belem dolomitskem pesku, ki šušti pod nogami kakor težka svila. Ob njih je žarelo nekdaj kar v preprogah rdeče cvetje jožefc, da ti je dostikrat dahnil podsončnik njihovo omamno vonjavo nasproti, preden si jih zagledal. Kasneje so se začele umikati in tudi igalko — kraljevo rožo je močno prizadela »ljubezen« strastnih »prijateljev« narave. Drugega cvetja najdeš kakor redko kje drugod, od raznobarvnih kukavic pod staro osojniško cerkvijo do velikocvetnega svišča, encijana, ki se je tudi že skril v odročne senožeti. Povsod pa te spremlja njegov manjši bratec, pomladanski svišč, kateremu pravijo po teh hribih zaspanček. Redko so posejane v teh hribih domačije. Po obronkih in sredi strmin, kjer je le kaj ravnega sveta, so jih obesili ljudje, ki so se umaknili iz doline že pred davnimi časi, tudi pred stoletji. Izmenjali so se že mnogi rodovi Govejkarjev in M kfsethr inHKt°n;karjeV' BmikOV in Močeradnikov, pa še teh in omh K i, °m P° t6m razdraPanem svetu, ob nedeljah in praz- ničnih dneh pa jih pritegneta Loka in Sora, one izpod Grmade in Tošča tudi Polhovgradec, kakor komu bolje kaže. Kozjekova hiša sredi Tošča ima zapisane približno 400 let svoje zgodovine Ves ta cas ni mti enkrat odmrl moški rod, ki še vedno krepko pogŽnj^v mlado kov^Tr^^iV01^^0^!?6 VSaka teh kmetiJ' ki raztresene od Mač-Osojmka ' mad° ^ T°ŠČem' d° najbolJ številnih «krog , ,a JČfi}} Se zbude,tudi v njihovih na zunaj mirnih in zadržanih ljudeh divje strash, kakor-se vsake toliko časa utrga oblak nad njimi, da narastejo nedolSi potočki v hudourne vode, ki izpodjedajo in podirajo hiše po dolini t ^uTC1!ai,kl jG Sedaj d°m na Govejku (menda bi se bolj prav reklo na Irskih Gontah), je v nekaj desetletjih dvakrat menjala gospodarja - vmesne svetu ent^narOCen,Umr' in,dl'UgiČ Z°Pet Ženska' Že*a »J* v velikem svetu -preden jo je kupila zadruga »Obrtniški dom Govejek«. Pravzaprav so kupih kmetijo bodoči člani zadruge in se je ta pravno rodila šele kasnefe Zadruga je zrasla iz prizadevanja nekaterih obrtnikov, ki so si hoteli postaviti počitniški dom nekje v hribih, ki so jih obiskovali. Pri iskanju primer- Sr AS° P° nakljUČjU iZV6deli' da b° na 50(3111 dl'ažbi P^dan grunt na Gontah - deloma zanemarjena hiša in gospodarsko poslopje s približno 35 ha zemlje, največ gozda. V sporazumu s prejšnjim lastnikom ki že ni več žive! dfwT ' S°+i " UanUarja 1935 POSeStV° Za 46 000 di™rjev in nato preurl V Prfjeten d°m Št6Vilnih S - /adruga k^n?kUPadi0 Jf D°m P1'eŽiVel Za Sil°' PrePuščen v glavnem oskrbniku in t bi^kT ' ostali v Ljubljani za bodečo žico. Izgubljen ^ Joraj ves inventar Posestvo samo je bilo prepisano v zemljiški knjigi na urad za krepitev nemštva in nemškega rajha. Nemški rajh je kljub temu propadel, Domu se pa stvar sama po sebi tudi ni poznala a^oTefo^i6 bil° neka^«a okn>g tega, ali spada posestvo pod agrarno reformo To vprašanje je bilo na kraju ugodno rešeno za zadrugo ki Lsko S? 1951 ^ l6ta 1957 Pa ~ * adaptirala ¿^ Zadruga ima na posestvu lastno gospodarstvo, z njim pa težave zaradi po- rfetr;«?'s kakrSnimi se ™^ vse Teh ne manjka 2lasti Tako sem predel in napredel besede, ki so po večjem le spomini - saj so kar sami silili pod pero. Pa naj bo ta-le zadnji J izletu Cdr StLDrm Sta Pfia sredi zimskega popoldneva po daljšem nedeljskem J*1- u , Tommsek in »nekdo, ki ne želi biti imenovan« - vsaj ne v s"' v ^(da ne b°—* J° ^ da ne b°Sta šla v d<**<> ^ tolkla cesto do Ljubljane, ampak toauSa zasneženo pot navkreber na Igale in naprej pod Toščem in Grmado do Katarine pa čez Toško čelo domov. Je te poti dovolj za zvrhane štiri ure dobremu hodcu podnevi m v kopnem. »Dohtar! Stane in inekdo« . . (ki je tudi »ježični dohtar«) pa sta jo preio-mala v dolgih urah tiste »noči temačne« (čeprav so svetile »-ezdacne«^ v snegu katerega je bilo dobršen del poti skoraj do kolen, v zametih pa tudi do Tako sta jo primahala v Ljubljano šele malo pred tretjo uro. Okrepčala sta se vsak z eno »pištolco« - lahko je bila tudi kakšna več, saj sta jo pošteno prigarala. Novi dan ju je našel pri delu, kakor da ni bilo ničesar. Pa je vendarle bilo — ta čudno zapeljivi igalski svet! Ni samo eden zaljubljen vanj ... Dogodek v Križevniku jože VRSNIK Poročali so o katastrofi v Peruju, kjer je voda dvignila ledenik v gorovju in v^h minutah zasula pet vasi in pet do Nekai vsaj malo podobnega sem dne 4. marca 1962 doživel sam Po drfiu t januarju se voda v skalovju in stenah se m opekla ko jeze da se ie sprožil orjaški plaz. Bil sem v hlevu in v par korakih pn Groza tlZ obšla ko sem zagledal visok stolp vode in ledu, ki je izpod stene Knzev-nika z velikini SSčem drvel po globokem žlebu topovske krogle. V par trenutkihJe bila relf^j^rS v par sekundah rkior ^jaška bomba treščila na prode. Led je vrglo 60 prode silo vode pa je ukrotila ravnina in sneg, ki je ležal nai prodih..Vsa ta S^ota ie treščila na prode tako vsa naenkrat, da sta za njo žleb m jarek ostala s^a orazna Tn mirna, kakor da se ni nič zgodilo. Le rjavkasta sled je ostala. "wa me je s rašna sila in brzina, s katero se je to zgodilo. Nisem držal ure v roki. zato ne morem postavljati trditve, mislim pa, da vse to m ttTalo nal deset sekund. Kogar bi to zajelo, bi v trenutku postal pašteta. Umik tj red to brzino ne pride v poštev. . , , ... DomSil sem se, da ima strah velike oči in da vsa stvar morda e ni Ma tako „ a rjavkasta sled visoko na vsako stran v žlebu in jarku je pncala dOTf velikokrat sem bil žalosten zaradi teh velikih nerodovitnih prodov, ^VoL3 ^no K™a s prvim pritiskom ni odrinila vsega ledu. V nalivu dežja je voda močno dotekala in se nabirala za ostalim ledom. Po preteku kakih deset minut je zagrmelo vdrugič. V nekoliko manjši meri — morda tudi brzini — se je stvar ponovila, a še vedno je bila silna. Spet je ostal žleb in jarek za njo suh in miren. Čez par minut je zagrmelo spet, a takrat že znatno slabeje. Šele četrti pljusk je led odplaknil tako, da je voda odtekala stalno. Videl sem že velikokrat nastop hudourniške vode in snežnih plazov, a snežni plaz je pri vsej svoji sili zelo počasen v primeri s tem v Jelenskem grabnu. Ravno tako hudourniška voda, ki mora v svojem toku napolniti številne kotline, ki jo zadržujejo in slabijo. Tu pa se je voda nabirala dalj časa, kakor v rezervoarju, ko pa je imela dovolj moči, je premagala odpor in se s sproščeno silo pognala v globočino. Brez vsake škode in nezgode se je stvar končala na prodih v oddaljenosti kakih stodvajset metrov od hleva. Dala pa mi je vsaj malo slutiti grozoto katastrofe v Peniju in prikazala mi je trušč, pa silo in brzino, s katero nastopajo katastrofe. Vesel sem, ker sem videl pojav sproščene naravne sile tako, kakor ga more videti le malokdo, še bolj pa, ker sem ga videl iz bližine in vendar iz varne oddaljenosti. 0 rojstvu Juliane v Trenti ING. CIRIL JEGLIČ Ob cesti, ki pelje skoz Trento, je le malo znamenj, da opozarjajo popotnika na obisk Juliane. Toda še med tujci iz zamejstva, ki prihajajo v Trento, jih ni malo, ki začno brž vpraševati: »Kje pa je Juliana? Najprej moramo k njej!« Skoraj bi rekli, da Juliana noče pokazati svojega cvetočega obličja, dokler ne pridete tik do nje in prav zaradi nje same. Toda, čeprav umaknjena od ceste, je v resnici zelo blizu ob Soči, 30 metrov nad njo. Lepo leži na prisojnem bregu, med skalovjem, ki štrli iz južnega pobočja grebenaste vzpetine pred Kuklo. Kugy je zapisal o tem vrtu v Trenti: »Znamenitost! Edinstvena posebnost. Izmed vseh alpskih vrtov, kar sem jih videl, se s tem ne more enačiti nobeden.« Kugyjeva navdušena pohvala res ni neomejena in izgublja precej svoje teže, če danes zasledujemo in bolj temeljito presojamo razvoj alpinuma po drugih deželah. Toda s takšno hvalnico je hotel Kugy poudariti najbrž predvsem vnemo in vztrajno ljubezen, ki jo je posvetil ustvarjanju alpskega vrta na ozemlju Juh j cev Švicar Bois de Chesne, oče Juliane in Kugyjev dolgoletni planinski tovariš. V vrtu je na najvišji terasi prijazno razgledišče. »Belvedere« sta ga krstila Bois de Chesne in Kugy. Saj sta se od tod neštetokrat razgledovala po vrtu in po Trenti in v gore. Tukaj pri leseni mizici sta prijateljevala, ugibajoč uganke iz planinske botanike. Takole pripoveduje Kugy v svoji knjigi »Die Julischen Alpen in Bilde«: »Tu se mi zdi, kot da še enkrat hodim po zelenih stezah upov moje mladosti. Kajti vsi so semkaj poslali od svojega najlepšega nakita in dali od svojega bogastva: Bogatin, Triglav, Sedmera jezera, Prisojnik, Jalovec, Ma- tajur Cm a prst, Krn ... Pravljični vrtovi rojenic so že zdavnaj izginili. Toda tu je zdaj pred nami vstal nov čarobni vrt.. . Že večkrat sem opisoval, kako očarljivo 'se ta vrt Julijcev prilega svoji veliki okolici, kako dolina in gore Trente z vseh strani gledajo vanj ...« In ozirajoč se z »belvedera« na veličastno panoramo gorskih velikanov, na Sočo pa na cvetočo Juliano pred seboj, Kugy spet vzklikne iz prekipevajočega srca: »Čudež Trente tudi tukaj!« Nov čudež Trente sta imela pred očmi oba, ki sta strastno ljubila lepoto naših Julijcev. Bois de Chesne je neutrudno in zmerom iznova prinašal gorske rastline v'vrtne zbirke, Kugy pa oznanjal slavo rojstvu Juliane, ki je dobila ime Julijcem v čast. Albert Bois de Chesne je bil kot študent gozdarstva v Zurichu poslušal botaniko pri prof. C. Schroterju (avtorju znane knjige »Das Pflanzenleben der Alpen« 1908). Že zgodaj ga je prevzelo navdušenje za planinstvo, od blizu je lahko spremljal tudi razvoj tedanjih alpinumov v Švici in sosednjih deželah Ko pa je leta 1925 prodal svoje gozdno posestvo v Slavoniji, se je hitro odločil za nakup zemljišča in ureditev vrta v Trenti. Saj ga je vselej skoz Trento peljala pot ko je iz Trsta neštetokrat obiskoval naše Julijske Alpe. Se razmeroma mlad mož — tedaj je imel 54 let — je začel z vsem zanosom uresničevati svojo zamisel o »Juliani« v Trenti. Pri cerkvi Marije v Trenti je zaznamovana nadmorska višina 750 m. Juliana pa je dobila svoj prostor le 50 metrov više. Bois de Chesne ni silil z vrtom bolj visoko v gore, ker se je zavedal, da bo pri ureditvi in saditvi mnogo dela in da bo treba vrt neprenehoma oskrbovati. Sam je imel stalno bivališče v Trstu; izbral je torej kraj, ki po cesti ni predaleč in je vendar že čisto blizu pri velikanih Triglavskega pogorja. Ko je iskal prostor za Juliano na zemljišču Tožbarjevine, mu je bil všeč tisti prisojni breg blizu slapa Kukle zlasti tudi zato, ker ni na udarcu severnih vetrov; varen je tudi pred snežnimi plazovi in skalami z bližnjih gora. Na tako izbranem kraju je že prej narava sama postavila nekaj skal kakor nalašč za alpinum. In narava sama je semkaj naselila nekaj brhkih lepotic. Samoniklo se je vrasla v skalo npr. Zoisova zvončica, modrikasti kamenokrec (Saxifraga caesia), planika in še marsikatera alpinka. Prilagodljivost, kakršno kažejo nekatere alpske rastline tudi v dolinskem podnebju, je torej še spodbudila in opogumila Bois de Chesna v pričakovanju, da se bodo kar vsi otroci sonca dobro počutili na tem sončnem bregu v Trenti. Vrt obsega 2572 m2 in seveda je bilo mnogo pripravljalnega dela, preden so bile gredice med skalovjem nared za saditev. Posamez in v družbah so prihajale na novo bivališče v vrtu visokogorske cvetlice, ki rastejo na meliščih, na alpskih tratah, na pomolih in v špranjah pečevja. v kotanjah in na studenčnih tleh, zehiate trajnice, gorske trave, zimzeleni grmiči itd. Sredi pobočja v vrtu je Bois de Chesne na treh terasastih gredah zasadil predvsem tiste alpinke, ki sta jih nabirala skupaj s prijateljem Kugyjem. Tam je tudi »Scabiosa trenta« (cf. članek T. Wraberja v Plan. vestniku 1957, št. 8). Toda kmalu se je pokazalo, da nekaterim izrazito alpskim cvetlicam — kljub skrbni postrežbi in pazljivemu negovanju — nikakor ni všeč prebivanje na prisojnem bregu dolinskega sveta. Na ekspozicijah nadmorske višine 800 metrov, kot jo ima alpinum Juliana, so rastni pogoji pač močno drugačni kot pa na višinah okrog 2000 metrov, kjer traja vegetacijska doba brez snega komaj 4 do 4X> meseca. Pravim alpinkam večinoma ne ugajajo položaji, kjer sneg prezgodaj skopni; rado se zgodi, da jih na takih krajih uničuje dolgotrajna in sušna poletna pripeka. V spremenjenem podnebju je treba nekatere rastline k, uspevajo visoko v gorah npr. na polnem son™, ¿osaditi v Wj ^o za vetje, umetno vzdrževati primemo vlažno ozračie itd L T premočno razvijajo in množe nekatere vrs^iTS^ v« sMh ^v" teta zelišča, In se rada naseljujejo v dolinah, taki da je treba njihovoTašial^ neprenehoma zaustavljati, da ne izpodrinejo občutljivih rastlin ki so le pri siljeno naseljene v zbirkah alpinuma. Seveda je tudi tukai Sel» ^ P dolgoletnih izkušnjah dozorevalo spoznanje, kVU"! o «e, gojiti raznoterih alpskih rastlin v mareičem tudi posebne zahteve; nemalokrat je zaradi svoje ekološke .peS^S katere jo je v gorah prisilil boj za obstanek, zares preeej «S^Zl lepo se razvija, dokler se mora boriti za skopo hrLo na rim^nihllT uri »polni skledi« pa hira in obnemore; to očitno ii oriia le - P hrana. Le poglejmo preprost primer'v vode naplavijo v dolino, si nekatere zelo prizadevno in ■ dobnih« talnih in podnebnih razmer kot soïhiZleJ - lu■ iščejo nadom?tek za vsaj nekaj ^ÏÏa^^tar jta^ra^S poprej^Marsikatera, čeprav je v gorah otrok sonca « v dohn ^ suho ^i peko skrije v kako vlažno sotesko, spleza na pomol osojne p^ne «če od Jnô nh" prS ! «a. Se sleč ali pa Cojzovi S,Ztf^ti It t01a-ne,Ta,a kjerk0li; kaJ Pa P^ninski mk new2s-mea, triglavska roza ah plazeča sretena (Sievereia reptans) z Mangrta- O to kako so nekatere alpinke nenavadno občutljive glede diete in pAmem^a ozračja pa daje še bolj prepričljive dokaze ravno gojitev v nSnstei kjer tudi izkušen vrtnar ne more vsem alpinkam popkoma ^ uelo, ki ga je začel Bois de Chesne nred ^«i«»« , zzs zsas ir-ariS: lakenu v Švici; ta alpinum leži na višini 1950 ?nnn m ™ Ç , " Jungfrau, ima pa ekspozicije obmjeTeTa TstZ. ' ^ "" Sl0Vit€ Praktične izkušnje iz alpskega vita v Trenti nam bodo lahko koristile se drugod Juliana je prvi alpinum na ozemlju Jugoslavije, ki je bil zasajen v povsem prirodno okolje. Verjetno bodo kmalu tudi pri nas - tako kot po drugih planinskih deželah - še marsikod nastajali novi m sodobnim potrebam ustrezajoči alpski vrtovi. Ob domačem in nazornem primeru Juliane pa bo lažje stekla npr. ureditev alpskega vrta pri Triglavskih jezerih in še kje drugod Juliana ni in ne more zdaj postati kar vzor alpinuma po današnjih sodobnih načelih. Toda nesporna je pionirska veljava Juliane in nauki, ki nam jih daje iz tridesetletnih izkušenj, so za Slovenijo in Jugoslavijo dragoceni. Spomnimo se ob tej priliki tudi na primer alpskega vrta v Begunjski Dragi: prostor ni bil ravno srečno izbran, potem smo pa zasajali kar sem pa tja v breg na majhne gredičke nove rastline; zadeva je nekoliko opešala, še preden je prav zaživela Zdaj pa je na Vršiču tik pod Poštarskim domom začelo nastajati spet nekaj novega. Ogradili so velik prostor, videti je, da je med planinci iz kolektiva poštarjev veliko navdušenih prijateljev alpske flore, in bi bilo le želeti, da urede vrt temeljito, po premišljenem načrtu, z grupacijami, ki ne bodo le improvizacija začetnega navdušenja; že ob ograji (ki zdaj m lepa) bo treba zasaditi precej rušja in tudi nekaj listavcev, ki so tam domači, pa razen macesna tu in tam še kako drugo planinsko drevo. Znotraj v vrtu pa je dovolj velikih površin (toda, žal, ne mnogo raznolikih ekspozicij), lahko bodo ustvarjali npr. tudi prizore cvetočih alpskih trat (z množico encijanov, drugod z murkami itd). Seveda pa vse takšno delo zahteva daljšo dobo let, že pred zasaditvijo je treba teren različno pripraviti, ponekod izoblikovati povsem nova rastišča, popraviti ogrodje za naselitev naskalnih rastlin, poskrbeti za zbiralnike vode pota, steze zares smotrno prilagoditi vsebini vrta in konfiguraciji terena itd. Važno je gotovo tudi to. da nikjer z nepotrebnimi neuspehi ne kvarimo ugleda ideji alpskega vrta. In kako bi bilo razveseljivo, če bi nekoč vit na Vršiču s svojo kvalitetno ureditvijo pokazal še več uspehov, kot jih zmore alpinum v Trenti! Drug drugemu nista nič napoti in odveč se mi zdi danes ko ima ze vsaka občina svoj kino, razmotrivati pripombe, češ da bi za vso Slovenijo zadostovali le trije, štirje alpski vrtovi. , . . , Za današnje čase zelo pomembna naloga, ki jo mora izpolnjevati vsak občinstvu dostopen alpski vrt, pa je v tem, da pri obiskovalcih spodbuja vzgaja in krepi čut in miselnost za varstvo prirode. Pričakujemo, da bo v začetku prihodnjega leta izšla (v založbi Mladinske knjige) knjižica žepnega formata, ki bo dajala obiskovalcem Juliane zaželeno vodniško pomoč, nekaj splošnih informacij o alpskem vrtu, predvsem pa zraven rastlinskih seznamov tudi raznovrstna pojasnila in opombe iz planinske botanike. S tem se bo najbrž znatno povečala turistična privlačnost alpskega vrta, ki je in mora ostata zgolj alpinum, brez nepotrebnih vrtnarskih dekoracij in senzacij; močneje se mora povezati njegova prirodoljubna propaganda z vsem izletništvom, ki se razvija po dokni Soče in po Julijskih Alpah. Saj ravno skoz Trento hodijo mimo planincev tudi krdela »planincev« in med temi Homo sapientissimus radioperturbatus, ki velikokrat ne čuta in ne ve, kam gazijo in kaj mu steptajo noge, m ki ne vidi, kaj uničujejo njegove roke. Karnijske Alpe in Karnija DR. VIKTOR V O V K VII. SAURIS Ali veste, kaj je to, Sauris? Veste li, kje je Sâuris? O lepem, poznopoletnem vremenu smo na skalnatem vrhu Clapsavona veselo posedeli in uživali lepoto obširnega razgleda. Za sestop pa smo ubrali pot na drugo stran, izlet v dotlej nam čisto nov, povsem neznani svet. Eni pravijo, da je tudi tako lepo, če se z vrha vračaš po istih stezah v dolino, češ da je hoja vsakikrat nova, navzgor in navzdol, saj se planincu vedno in povsod sproti odkrivajo še nikoli prej videne stvari. Za avtomobiliste največkrat ni izbire, treba jim je po opravljeni turi vrniti se tja, kjer so bili pustili svoja vozila. Ce jim je prav ali ne, si morajo, kot se pravi, obrniti silo v dobro. Nam pa je bila takrat pogodu druga smer, premagala nas je nezadržna želja po novem in neznanem, navdajalo nas je pričakovanje nečesa, za kar še nismo vedeli, česar še slutili nismo, a je moralo priti in nas je pričakovalo. Anglež Irving, znameniti alpinist, je pisal o planinstvu v Ameriki. Takole pripoveduje: »Amerika ima eno izmed potrebnih osnov za alpinistiko, ker ima Američan čut za cudênje, sposobnost čuditi se neznanemu ali nenavadnemu, tisti smisel, ki ga imajo otroci. V Evropi velja že kmalu za razumnika, kdor je ta čut izgubil, kar nam pričajo številni romani. Vsekakor če želite najti Evropejca moških let, ki bi si bil ohranil to prednost detinstva, ga morate iskati med tistimi, ki ljubijo planine.«1 Torej v zdržnem iskanju prigodkov smo se z vrha spustili na Sâuris. Slo je najprej v zapadno stran navzdol po strmi rami, zdaj po grušču, zdaj čez trave, pa smo prišli v lepo krnico med Clapsavonom in goro Lagna2. Naprej se je vila komaj spoznavna steza čez pašnike, deloma je šla po robu strme gru-ščanske porebri, prešli smo kratek oster greben in dospeli v mično škrbino Forcella Chiansavei, 2051 m, široka vrata v grebenu severno od Clapsavonove gmote, vrh konca doline Val Ciana. Potem smo krenili v severno smer, hodili nekaj po travnatem nekaj po skalnatem svetu pa prišli na lepo plan, razsežno planino Chiansavéi (1695 m) sredi krasnih zelenic3. V planini je bilo že vse mrtvo, le izza staje je v samotni tišini stopil spravnik, suhljat, dolgovezen možakar,'ki je pospravljal in se pripravljal, da hišo za čez zimo zaklene, kar je bil že včeraj storil na sosednji planini Casera Mediana. Polenta je bila pravkar skuhana, ponudil je malico tudi nam trem, teknila nam je dobro, ko smo že bili potrošili svoje popotje. Po furlanskih planinah se lahko popotnik domala povsod okrepča, navado imajo potrebnemu človeku postreči z dobro, pač furlansko polento, in okusnim sirom, a redkokje manjka tudi čaša črnega vina. Lastnica obeh velikih planin, Chiansavei in Mediana, kot tudi obsežnih gozdov naokoli je furlanska občina v dolini, Socchiève (furl. Soclêf) odondod so 1 R L G Irving- »The Romance of Mountaineering«, v franc, prevodu: »La conquête de la montagne«, Payot, Paris, 1936, stran 290. »Sens du merveilleux«, piše tSm 2 Izg- lanja. Dolec 2020 m. Območje Clapsavoma je na glasu zaradi svoje flore. Rastejo ondod zanimive vrste rastlinja, gl. Marinelli — Gortani: »Guida della Carma e del Canal del Ferro«, 1924—25, stran 688—689. , , . , „ , 3 Prav malo nad planino je nekakšno rdečkasto skalovje, znano med geologi zaradi izredno pestre, zanimive amonitske favne. tudi mezdárji, kmetje, ki imajo živino v planini in dajejo spravniku, ki je pa Sauričan, za njeno oskrbo in pažnjo planinščino ali stójino, kot pravijo ponekod tejle odškodnini. Spravnik jemlje obe planini v zakup za poletno pašo in plačuje občini lastnici zakupnino, mezdarjem pa kolikor jim gre za mleko, ki ga namolze od njihovih krav. Na koncu planinske dobe, v septembru, nese spravnik župniku v Saurisu di Sotto, kjer je občina in fara za vse sauriško ozemlje, hleb sira za poklon, ker je bil župnik spomladi, ko so na obe planini prignali, planini in živino blagoslovil. To je oddavnaj udomačena navada, pa tudi ta, da pridrži župnik spravnika na kosilu.4 Pokrepčali smo se in razgovorih, planincu ni zmanjkalo besede, pa si je na nosilo naložil nekaj ostankov, raznovrstne ropotije, na vrh pa še pričvrstil hleb sira, pogasil glavnjo in nazadnje skrbljivo zaprl. Strumno smo vsi štirje odrinili v dolino. S planine je šla revna steza na severovzhod strmo navzdol po lepem gozdju, ki je po barvi in svetlobi že zbujalo občutje bližajoče se jeseni. Cez plitvi potok Rio Auen5 je bilo nabrane nekaj znesi, po njej smo prestopili vodo, a na drugi strani je peljala nekakšna pot spet strmo navkreber in smo prišli ondod na ljubko planjo Casoni Piazza, 1540 m, kjer je bila v starih časih planina in stoji zdaj tam kolibica za gozdarje. S plane je šlo na vzhod po gosto poraščenem dolgem grebenu nad zaprtima doloma Auen in Lumiéi navzdol do potoka Lumiéi, ki smo ga po skakalicah preskakali in prišli po temnem gozdu v globoko, odljudno, zelo tesno drago, temačno brezno, kjer se stekajo trije potočki in pravijo temu kraju »le čase«, časi »i mulini«, ah tudi Molino Pez-zacucco6. Eden od potočkov je Thalenbáchle, Rio Pezzacucco7, čezenj smo stopili po romantični brvci, dvoje suhih bukovih debel, in zdaj smo bili v dolini, v dnu. Ko sem kasneje vso to pot prehodil navzgor, sem si vsakikrat mislil, da bi ne bili prišli zlahka sem dol sami, brez domačina, ker resnično se nevešči človek le težko znajde skozi tiste gozdove, skoz grape in globeli, čez struge in žlebove, vseskozi brez kaj vidnih steza, koder nas je bil varno vodil dobri gazda s planine. Od mlinov smo imeli do vasi še tričetrt ure hoda skoz strmo, spočetka zelo grdo globačo, ki jo domačini imenujejo »ris8«. Hoje smo imeli tisti dan že zadosti, zato nam je bilo niže spodaj, po hladni tesni, prestopanje vzkreber že odveč. O, ta ris! Z njim mora človek zmerom računati, kadar je ondod na potéh. Za hribolazca je ta strašni strmec prava pokora, ali zla nadloga tudi za domačine, pravzaprav domačinke, ki se skozenj težko otovorjene mučijo vse svoje žive dni. Ko smo pa prispeli više, se je svet razmaknil, čedalje svetlejše je bilo, čez zelene rebri, pravijo jim Rickelen, po katerih so bili posejani nešteti seniki, so se dobrotljivo poigravali poslednji žarki zahajajočega sonca. 4 Za izraze iz življenja na planini gl. Turna: »Planina Zapotok«, PV 1922, stran lo4—158. Besede spravnik, mezdar, planinščina, stojina ima tudi Pleteršnikov slovar. Za ta in še druga imena iz planinarstva gl. Fr. Erjavec: »Iz potne torbe«. »Letopis Matice Slovenske« 1882—83, stran 213, 262. I Tako se piše, pa je istorečje. ker ital. rio pomeni isto kar nem. Au, Aue — potok. V novejšem času pišejo tudi Rio d' Aven. Tudi nad našo Sorico je potok Auen Kraj ima višino 1125 m. Le case — hiše. i mulini — mlini. Pezzacucco je last-nisko ime. Zdaj m tam nobene hiše več. komaj so vidni sledovi nekdanjega mlina ali mlinov, če jih je bilo več. 7 Sušeč Lumiéi, po domače Mitterpoche ali Mittelbach = srednji potok, globoka erozijska draga, je večidel brez vode, suh. ker mu voda presiha. Takrat pa je bilo po deževju in je bilo vode v strugi kar dovolj. Njegova glavna pritoka sta Auenbach in rnalenbachle = potoček v dolini, ki ga pišejo in tiskajo tudi Thálmbachte, Telem-pechte, Tassenbachle, Temberle, Temberte in bogve kako še drugače s Nemški: der Riss = rega, reža. Na planini Olbe. Gorstvo Monti del Ferro - Passo del Mulo Foto C. Prato „ . P^Pihali smo že pod vas in še v klancu došli nekaj žensk, ki so se z naloženimi oprtniki na plečih hudo sopeč počasi pomikale krebri. Je neverjetno kai te ženske Kamjele, telesno zmorejo. In kaj trpljenja zahteva od njih že 'tako borno življenje. Naš spremljevalec jih je ogovoril, oslonile so ob zid svoje koše» m zdaj smo mi trije doživeli ono nepričakovano, nesluteno, zakaj ti ljudje so govorih, so živahno čebljali v nam docela neumetnem jeziku. Kar vrele so jim besede iz ust. Vendar smo mogli po zvoku govorice razumeti, da imajo nemško ali nemškemu podobno narečje. Kmalu smo spoznali, da je Sauris osamljen nemški jezikovni otok v Karniji, eden izmed treh v območju Karnijskih Alp10 Tako smo prišli na vrh klanca in tu se nam je na vse kraje odprl lep. zelo lep od gora m hribov, ki ga na tesno obrobljajo, vase zaprt, v skrivnostni preproščini kar svojevrsten planinski svet. Bilo nam je, ko da še nismo videli kaj takega. Ko da smo otroci, nas je prevzelo čisto veselje. Zdajci smo v vasi, Sauris di sopra, najviše ležečem naselju v Karniji v Furlaniji nasploh». Čudovito selo. Hiša pri hiši, več jih je zidanih v dvoje nad- 9 V Saurisu pravijo oprtniku ali oprtnjaku, košu na oprt, oprtnemu ali oprtav- t U' r\SG n°Si "a °prtu' pravijo mu: koša< fem- Oni dan sem pa slišal v starodavnem Interneppu, revni furlanski vasici kraj jezera Cavazzo, v Spod- nji Karniji, za tako pripravo besedo »koš«, mase. »Met ju el koš«, odloži koš je rekla mati hčeri, ko smo se tam pred hišo pogovarjali. ... 10 ,dva sta Timau - Tischhvang in Sappada - Bladen. Timau je v Kar- niji, v Furlaniji v videmski pokrajini, tako kakor Sauris, medtem ko je Sappada v belunski pokrajini Provincia di Belluno, Cadore. . Višina je 1380—-1400 m, tako jo navaja G. Marinelli: »Guida della Carnia«, II. izdaja, Tumec G. B. Ciani, 1906, stran 384. Višina cerkve, ki stoji najviše od vseh cerkva na Furlanskem, je tam označena s 1363 m. E. Castiglioni. n. m. str. 51, 500 ima za kraj višino povprek: 1362 m. ' stropij, vse iz lesa, čez vse pročelje dolg balkon, bele, skodlaste strehe m pov od živina povsod seno. Sredi vasi je širok prostor, ploc ali povden, tam stoji veliko napajališče, vsenaokoli so starinska, zelo značilna poslopja, v eni teh his je gostilna, edina v vasi. Kako skromna je bila o našem prvem obisku, a se danes ne bo. kdor je velikega vajen, v njej našel vsega, česar si zazeli. Z možakarjem s planine smo vstopili, pri mizi se je razprtil in na nase povabilo naročil za vsakega šilce žganja. »Glaižle prompan-«, smo ga slisali šepniti ^tm gospodinji ki je tako živahno gostolela v svojem narečju, da sem jo kai zavidal zaradi njenega znanja. S planšarjem smo se še nekoliko pogovorih, poučil nas je 0 marsičem, potem je vzdignil svojo krošnjo, se poslovd pa se napravil proti domu. v Sauris di Sotto. še slabe pol ure hoda navzdol po tistikrat se zelo skromnem kolovozu. Do večerje smo posedeli na klopi pred hišo. Težkih korakov so se ljudje vračali z dela domov, večidel ženske, ker moških še ni bilo nazaj iz tujine. Hrupno -o čez ploc štorkljale v coklah s colo dolgimi zobci, tem coklam pravijo kaišpn in kejšpn13, dälmine po furlansko. Vsevprek so govorih, nam pa vse tuje. Nekateri so se ustavljali pred hišo, zelo prijazni ljudje, tile Sauričam, po prijateljsko smo se z njimi sporazumeli, kajti moški znajo tudi italijansko m furlansko, ta ali oni še'za silo nemški, kdor je kdaj delal po nemških deželah. Ali ženske, posebno starejše, ki niso imele šole, niso znale nič drugega kakor samo domači idiom. Včasih je bila cerkev nemška, pravzaprav so po saunsko opravljali cerkvena opravila, kadar je bil župnik domačin. Zdaj pa sta italijanska 1 cerkev i šola. Tako pa sem že vedel, kaj je Sauris in kje na svetu stoji ta prečudni kraj. Presenečenje. Doživljaj. Kakor nekoč v avstrijskih Alpah. Delali smo zimske ture v gorstvih Retikon in Silvretta po vorarlberško - švicarski meji. Tostran, na Avstrijskem vse nemško. Po vrheh, po gorah mejnicah pa se srečamo z zamejci, Švicarji, ki so se, ko da bi čivkali, veselo pogovarjali med sabo. Velika novost za nas, kajti nobene besede, kar so govorili, nismo mi Slovenci razumeli. Švicarski smučarji so bili Retoromani, Retorumantschs», od treh ladmskih rodov tisti, ki je najbolj na zapad pomaknjen. Živijo pa v vzhodnem ko u Švice v Engadinu, v porečju gornjega toka reke Inn, v kantonu grizonskem , na ozemlju, ki je na daleč znano kakor veliki paradiž za alpiniste smučarje, turiste vseh vrst. Kdo od nas še ni slišal o slovecih središčih, ki jih poznajo zvečine le z nemškimi imeni, kot St. Moritz (retoromansko: San Mmezzan), Potresina (Puntraschigna) in toliko drugih. Kakšne veličastne ture so tam okoli, Piz Tä, Piz Öni, med njimi najvišji Piz Bernina z vsem svojim mogočnim go-rovjem. J-^Neim: Gläschen Brantwein. Prav kakor v Saurisu bi temu po starem rekli tudi Soričani. . . ,im - Pleteršnik ima košp in košpa = der Holzschuh ter omenja itaL cospo z ^ pomenom. V Sorici pravijo košpa. V Koritnici ob Baci Roclice s »košpen - bešlagerji«, kar piše Simon Rutar v »Zgodovini Tolminskega , str. 79—80. Beseda bi pomenila coklarji, coklarski kovači. 14 Franc.: romančhe, ital.: romäncio. is Chantun Grischun, nem.: Graubünden, franc.: Grisons, ital : Gngioni Od švic. kantonov je ta največji. Svet je pretežno gorat, bogat z Palü in toliko drugih), voda, slapov, gozdov in travnikov. Pa niso v kantonu samo Retoromani, ker prebivajo v posameznih predelih Grižonov tudi Nemci (Chur, Arosa, Davos) ali Italijani (Poschiavo, Bregaglia idr.). Zürich pišejo Retoromani »Turich«. 2e Turna nam je povedal, da je Zürich grižonski še »turič«.16 Sorazmerno ni dolgo, kar je bil ta majhni narod, švicarski Retoromani, še v vsem siromašno ljudstvo. Toda s časom so se opomogli, poglavitno s turistovskim prometom. Posebno zimske športe so najširše razvili in oskrbeli svojo lepo deželico z vsem, kar ustreza sodobnemu tujskemu prometu. Tako so v zadnjih desetletjih sila obogateli in žive zdaj tudi oni v pravem švicarskem izobilju. Toda — za Švico bi človek tega ne bil rekel — še do nedavna so se kot levi borili za svoje narodnostne pravice. V roki imam časopis »Fögl d'Engiadina«,17 komaj četrt stoletja star, pisal je kaj bojevito za obrambo »našega jezika« — »la defaisa da nossa lingua retorumauntscha, in sia fuorma rumauntscha u ladina, figlia directa dal latin« — za rešitev retoromanščine v njeni romanski ali ladinski sestavi, tiste retoromanščine, ki je hčerka latinskega v prvem kolenu. Z močnimi gesli so se bodrili, zaupajoč v bodočnost svojega jezika: »granda fiduzia i' lavegnir da nossa lingua«. Še ni dolgo, kar so 16 Razlagal je takole: »Turič, tura = der vorgeschobene Berg ali Joch le iz slovenskega razumljivo, »Pomen in razvoj alpinizma«, str. 274. Prav tam je našteval in tolmačil še druge toponime iz švic. kantona Grischun: Polanče, Cernec Piz Plavna 3169 m. Piz della bieppa 3125 m = krepa, Graiča = Grajčica, Val Rašic = Rašica Gatschkopf = Gače, Vil Uršaj = Vršič, Prute = Prod, Illauzalpe = Jelovec, Laver-alpe - Javor. Tako je pisal Turna. Velikokrat mi je pripovedoval, da je bil na kraju samem, pa skrbno poslušal domačine, ki so izgovarjali ime znamenitega zimsko športnega sredisca Parsenn natančno tako, kakor imenujejo Cerkljani naš Porezen Zgolj kot kuriozum bi jaz še iz svojega pristavil imena iz Grižonskega kantona: Planca Sija, Kočna (Gotschna in Cotschna, 2288 m), Raschitsc, Jenaz, Rone in Roncaletsch' Patesch, Strela 2640 m in Strelapass 2353 m. Še dosti drugih je takih. 17 Engadinski list. Sauris pozimi vztrajno in hrupno zahtevali od državne oblasti priznanje ter znanje in utrjevanje jezika retoromanskega, »tschertschen da confirmer e consolider la con-scienza lingüistica dais Retorumauntscha«. In tarnali so v časnikih: »Nos rumauntschs chi'ns laschains da las voûtas devier da la defaisa da nossa lingua, quista nobla lingua retica uschè richa ed uschè sonora e chi stu esser chera a tuots Svizzers .. .18 Ogorčeni so bili, ko je takratni švicarski minister neresnično razglašal: »Nus nu cugnuschains üngün cumbat traunter las linguas in Svizzera«,19 pa so naprej naštevali napake zvezne uprave : »... ün ho commiss erruors in Svizzra, per exaimpel puella dad indicher ils bíiros da posta in terra rumaunt-scha cul nom tudasch«.20 In kasneje je list optimistično pisal: »Nus assistins ad ün salüdairel renaschimaint dal rumauntsch chi conserva sieu rang scu lingua uffiziela in Grischun (red.: e spraunza in avegnir eir aint- illa confederaziun)-«.21 Pa vsepovsod si videl natisnjena spodbudna gesla, prav pogostoma tole: »A vos liuguach, vossa vallada, figls! O nos figls, restai fidels!«" V borbi so zmagali. V zelo veliki meri se je za njihove narodnostne pravice, za njihovo enakopravnost med švicarskimi ljudstvi, zavzemal Mussolini, prav tisti, ki je v svoji državi potlačil vsako težnjo tudi Ladincev, namreč Furlanov, ko so si tudi le-ti prizadevali doseči jezikovno enakopravnost v Italiji. Bili so časi, ko si v Furlaniji na vsak korak videl napis: »Furláns, fevelêt furlán!«28 Take napise je črni diktator prepovedal, dosledno je preganjal vsakršno samosvojo miselnost Furlanov. Danes so Retoromani v švicarskem kantonu Grischunu kot ljudstvo z ostalimi tremi enakopravni. Oni so v Švici le quatrième peuple, das vierte Volk, četrto ljudstvo, četrti narod. Šolstvo, uradni jezik — vse imajo retoromansko.24 Kakor sem po mejnih gorah v Silvretti za presenetljivo čudo spoznal švicarske Retoromane, Ladince iz Grischuna, prav tako iznenada sem doživljal 18 Mi Retoromani, ki se puščamo zapeljati s pota obrambe svojega jezika, tega plemenitega retijskega jezika, ki je tako bogat in tako zveneč in ki bi moral biti ljub slehernemu Švicarju. 19 Ne poznamo med jeziki v Švici nobene borbe. 20 Delajo se napake v Švici, za primer je tale, da se na retoromanskem ozemlju označujejo poštni uradi z nemškimi imeni. 21 Doživljamo čvrsto poživitev retoromanščine, ki obdržava svojo veljavo kot uraden jezik v Grižonih (opomba uredništva: in v upanju, da jo bo zadobila tudi v konfederaciji.) 22 Svojemu jeziku, svoji dolini, sinovi, o naši sinovi, ostanite zvesti. 23 Furlani, govorite furlanski! 24 V davnih časih je prebivalo v Alpah ljudstvo Retijcev, ki so ga nekateri šteli za enega izmed etruških rodov. Ko so prišli Romani, so deželo temeljito romanizirali in je vetij ski jezik polagoma izginil, zapustil pa je krajevna imena, katerih pomen nam je še danes večidel nerazumljiv. Na Vorarlberškem npr. se je govorilo latinski, sčasoma pa noter do XVI. stoletja ladinski. Nešteto je po Vorarlberškem in v sosednjih delih Tirolske toponimov, ki ostro razodevajo romanski, pravzaprav ladinski izvor. Tako piše dr. L. Steub: »Ueber die Ortographie der Alpenkarten« v »Zeitschrift des deu. u. osterr. A. V.«, 1876, str. 284. Idealni smuški kraj Galtiir v gorenji dolini Paznaunertal na Tirolskem (je že zelo blizu vorarlberške meje) je bil cultura, to je trebež, iztrebljen svet. Pa Gaschurn, Schruns in toliko drugih v dolini Montafon. Vse ladinsko. Tu seveda ni mesta za daljše razpravljanje o teh, vsekakor precej zanimivih stvareh. Veliko je o Ladincih in posebej o švicarskih Retoromanih, o dolomitskih La-dincih in o Furlanih pisal jezikoslovec, znameniti glotolog Graziadio Isaia Ascoli, po rodu Goričan. Od njega izvira skupna označba »Ladini« (od latinus) za vse tri etnične skupine, ki se teritorialno med sabo ne dotikajo in niso imele nikoli v zgodo- vini nič skupnega, ne v upravnem ne kulturnem in niti jezikovnem oziru. nova izkustva na turah po Dolomitih. V tem prelepom gorskem svetu prebiva srednja veja Ladincev, to so dolomitski Ladinci, ali bolje samo: La-dins de la Dolomites. Prihajal sem vsega neveden, a sem se vračal obogaten z nanjem in poznanjem. Pelješ se z brzcem dolgo pot, vse je nemško, z vsakomur se lahko pogovoriš. Pa pride zadnja postaja, denimo Brunico — Bruneck — Bur-nech v Pustrici, izstopiš, zunaj te čaka avtobus, ki te bo pripeljal do konca. Kar naenkrat, glej, čisto nov svet. 2e samo videti jih, so kar drugačni ti ljudje, sopotniki v avtobusu, ki nas popelje po dolgi dolini Val Badia v Ladinijo, v Corvaro, v osrčje Dolomitov. Tukaj so doma pravi in pristni dolomitski Ladinci. Nobene besede ne razumem. Poslušati jih, mi je pa zelo vseč. Ondod se delajo klasične spomladanske ture, na Marmolado, na Piz Boe,25 na nekoliko manjše, kakor Sett « . , „,x c , , . . _ , Starinske hiše v Saurisu doJgih ma"evrih. Premikih v desno, nazaj, naprej - smo v luknji vsi triie S J.° pokrivamo vhod, proizvaja neprijetne zvoke, ko se drgne s snegom' t seJ.e za?tla ? 2 nj0 tisto' zaradi česar smo jo čakkli. Zabrundamo pefem teremo araside, šklepetamo z zobmi. Svečka, za katero smo po velikem™udu naS "eukaj ^blCnn'hHfn"nKetr0V Pi°®tora' spreminja naš bivak v molilnico versko blaznih oblaka Sa?fvn, S ' ^T8* SG ,°d Časa do časa P™seče oziramo, je brez pii.S',^ 5 se i® prav mal° pomaknil izza grebena. (To nam je ura ker ie f^T^l^li S°del0Vanje Pri biV3kU)- P"amo se o ^SeS nncofn SVj^m Smo na Rjavčkem vrhu. Bolj zaradi razgibavanja kot oa zaradi kof kiifhHiViUSeiJa- K° gIedam° V dolino' ki * še brez luči, in kot, kjer brli, morda ze na avstrijski strani, svetla točka, nam je topleje Barve nn vega dne so lepše od palete kateregakoli slikarja. Nebo sepočSi pre?apl a v modrino" v dohni°e P 3lU Z3Žarele V SOnCU" Jutr° je Ne g^mo naprej ampak vabljfva^koTna^^^nj^^sneg^i!^^0^ " * " "am kljub ~ zdi Na vse strani enako daleč, drevi jutru v roke seže. LEOPOLD STANEK Na razgledih Vršac vršacu blizu, bliže, dno zakriva meglenica. Lepo je biti na vrhu in gledati prehojeno pot. Pota zvezd nad tabo, v tebi breme je brez teže. FOTISTOM! Fotoamaterje, ki se ukvarjajo z barvno fotografijo, obveščamo, da želi propagandna komisija pri PZS izpopolniti svojo zbirko diapozitivov. Za odkup pridejo v postev kvalitetne kolekcije barvnih diapozitivov z zaokroženo vsebino, predvsem tako, ki je nasa sedanja predavanja ne obravnavajo. Take teme bi bile: Flora favna zaščiteni gorski predeli, značilno stavbarstvo posameznih gorskih predelov, sedanje in nekdanje gospodarske dejavnosti planinskih področij, prikaz zaokroženih gorskih predelov: Pohorje, Kamniške planine, prirodne znamenitosti gorskega sveta, itd Posamezno predavanje naj obsega 120—150 diapozitivov in primeren tekst za predavanje. Za vse informacije se obrnite na propagandno komisijo pri PZS društvene novice PRVI PREGLED (SMOTRA) PLANINSKEGA PODMLADKA JUGOSLAVIJE NA KOZARI Prireditev je v dneh 23. do 25. 7. t. 1. organizirala Planinska zveza Jugoslavije. Za to prvo srečanje planincev so izbrali legendarno Kozaro (okrog 900 m nadm. višine), ki je prišla v našo zgodovino po herojskih bojih leta 1943. Tedaj so namreč naši maloštevilni borci prebili sovražnikove vrste in se skoraj vsi rešili, na varno pa pripeljali tudi skoraj vse številne begunce, ki so se pred okupatorjem umaknili iz svojih naselij na Kozaro. Dogodke iz teh slavnih borb so mladim planincem pri tabornem ognju ali pri izletih na Krvavec, Rdečo peč in ostale vrhove, kjer so se vršili ti boji, pripovedovali narodni heroji iz Kozare z Obradom Stiševičem na čelu. V celoti je dala Kozara 24 narodnih herojev. Zletni prostor je bil tudi sicer zelo dobro izbran. Velika prostrana jasa s številnimi raznobarvnimi šotori in mladim vrvežem je dala kaj pestro sliko. Taborišče pa je še posebno zaživelo zvečer ob tabornjem ognju. Na programu so bila razna tekmovanja, med njimi skok v višino, vlečenje vrvi, tek v vrečah (v obeh primerih je zmagala slovenska ekipa), odbojka, orientacijski pohod, recitacije in pesmi. Posrečena je bila točka »kaj veš, kaj znaš«, v kateri so morali mladi planinci odgovarjati na razna vprašanja v zvezi z borbami na Kozari (po pripovedovanju narodnih herojev ob tabornem ognju in izletih). Pri orientacijskem tekmovanju je doseglo vsa prva tri mesta planinsko-smučarsko društvo Stražilovo iz Beograda. Srečanja mladih planincev se je udeležilo okrog 500 pionirjev, zastopane so bile vse republiške zveze. Iz Slovenije je bilo 77 pionirjev. Mlade planince so pozdravili številni krajevni predstavniki OLO in Ob Lo Prijedor, ZB, SZDL, ZK in drugih organizacij ter predsednik Planinske zveze Jugoslavije tov. dr. Marijan Brecelj. Tabor so obiskali tudi predstavniki PZS s predsednikom tov. Fedorjem Koširjem na čelu. Za zares odlično organizacijo te prireditve sta poskrbela domačin — PD Prijedor in načelnik Mladinske komisije pri PZJ tov. Veljkovič. IV. ZLET PLANINCEV HRVATSKE Planinska zveza Hrvatske je organizirala svoj IV. zlet v čast Dneva vstaje hrvatskega naroda v dneh 27. do 29. 7. t. 1. na Jesenaku v Gorskem Katarju. Rdeča zastava na vrhu Kleka, neposredno nad Ogulinom, kjer se je bil sovražnik utrdil, je bila ponosni simbol odpora in borb ljudstva tega kraja. Zlet se je vršil pod pokroviteljstvom tov. dr. Zlatana Sremca, predsednika Izvršnega sveta Ljudske skupščine Hrvatske, na planinskem travniku ob lovskem domu v Jasenku, kjer so bili postavljeni za udeležence številni šotori. Prostor za tabor je bil posebno dobro izbran, sam tabor pa odlično organiziran. Slovesni otvoritvi zleta so poleg planincev prisostvovali tudi številni gostje ter borci in prebivalci ogulinskega okraja. V imenu PZJ je zbrane pozdravil njen predsednik tov. dr. Marijan Brecelj. Po oficielni otvoritvi zleta so se vsi skupaj podali v vas, kjer so pred spomenik padlih borcev tega kraja položili vence. Slovesnost je bila zaključena s petjem in z godbo na pihala. Nadaljnji program zleta je obsegal podelitev častnih znakov PZJ in PSH, republiško orientacijsko tekmovanje za člane in posebej za seniorje in pionirje, razdelitev nagrad zmagovalcem orientacijskih tekmiovanj ter krajše in daljše izlete kakor na Bele stene (1335 m), Samarske stene (1302 m), na Bjelolasico (1533 m), na Klek (1182 m) in v Mrkopalj ter njegovo okolico. Vsak večer so kurili tudi taborni ogenj, kjer se je redno vršil tudi zabavni program. Zleta so se udeležili tudi predstavniki PZS, zbor pa je oficielno pozdravil njen predsednik tov. Fedor Košir. VI. ZLET PLANINCEV SRBIJE NA BELJANICI Na pobočju Beljanice pri planinskem domu Suvaja se je vršil od 4. do 8. julija letos VI. zlet srbskih planincev, na katerem so sodelovala planinsko-smu-čarska društva iz Srbije s preko 1000 udeleženci. Na programu so bila razna tekmovanja kakor orientacijsko prvenstvo Srbije za vse kategorije in tekmovanje epik GRS v planinah, taborni ognji z umetniškimi programi in planinskim veseljem. Nešteti udeleženci zleta pa so se tudi povzpeli na okoliške vrhove ali pa si ogledali razne jame ter druge znamenitosti Beljanice in njene okolice. Beljanica je s svojimi izviri, slapovi in s svojimi jamami nudila planincem široke možnosti za razvedrilo. Posebno so planince privlačile podzemeljske jame, ki jih ima Beljanica preko 150, pa je še malo raziskanih. Najbolj znane so Bušna pečina, Radoševa pečina, Velika in Mala Atula, Ledenica in Je-larče. Na dan vstaje srbskega naroda so organizirali velik miting, na katerem sta med drugim govorila predsednik PZJ tov. dr. Marijan Brecelj in predsednik okraja Svetozarevo tov. Vita Petkovič. Kot gosti so bili na zletu navzoči: tov. Koča Jončič, podpredsednik PZJ, Dare Džambas, predsednik PZ Makedonije, Stjepan Brlečič, tajnik PZ Hrvatske' predstavniki SZDL Svetozareva. Paradna, Čuprije in Resavice ter številni tamkajšnji prebivalci. PD OBRTNIK MARIBOR. Planinsko drustov Obrtnik Maribor je 1. maja 1961 slavilo pomembno delovno zmago in sicer otvoritev planiskega doma Kozjak na Tujzlovem vrhu. Za normalno obratovanje so najprej usposobili kletne prostore, pritličje in prvo nadstropje. Dokončna ureditev podstrešja je bila odložena na poznejši čas. Čeprav je bilo v izgradnjo doma vloženih le 16 milijonov, je njegova stvarna vrednost ca. 50 milij. dinarjev. Ta razlika je v dotaciji Obrtno komunalne zbornice za okraj Maribor, v prispevku Obrtno-na-bavno-prodajne zadruge Maribor kot tudi v prispevkih raznih delovnih kolektivov in zasebnih obrtnikov ter v številnih prostovoljnih urah članov. Končni obračun poslovanja pa je pokazal, da uspeh doma ni bil tak, kot so pričakovali. Na to so vplivali razni objektivni in subjektivni činitelji (težave z upravnikom doma, slaba cesta itd). Da bi društvo izboljšalo finančno stanje so adaptirali bivšo gostilno Sober in jo preuredili v planinsko okrepčevalnico — bife. V društvo je bilo v letu 1961 vključenih 457 članov. Glede na to, da je bil upravni odbor zaposlen le z izgradnjo doma, članstvu niso posvečali dovolj pažnje. Skupno s KUD Obrtnik so priredili izlet v Vrata ter na planinski dom Kozjak. Lepe uspehe je pri svojem delu dosegel mladinski odsek, ki je štel 184 mladincev in 69 pionirjev. Odsek je okrepil planinsko dejavnost na osemletki Boris Kidrič in v Kamnici. Organizirali so 14 predavanj, ki so bila dobro obiskana. V počastitev 20-letnice vstaje so izvedli 4. mladinski planinski tabor na Kozjaku. Organizirali so pohod od Logarske doline do Vrat ter pohod Smre- občni zbori kovec—Bele vode—Šoštanj. Udeleževali so se tudi proslav na Ribnici, Peci Jezerskem in drugod. Najpogosteje so se sreča vali z mladinci iz Koroške, Celja in MO koordinacijskega odbora Maribor. Na seminar KO Koroške so poslali kandidate, ki so uspešno opravili izpit. S pomočjo članov alpinističnega odseka so izdali 4. redno številko revije »Gozdovi in stene.« Omeniti moramo, da so tudi mladi planinci sodelovali pri markiranju poti in nameščanju smernih tablic, kot tudi pri urejevanju propagandnih omaric, ki pa zaradi pomanjkanja slikovnega materiala nista bili često menjani. Številne so bile tudi prostovoljne ure, ki so jih člani odseka izkoristili za pomoč pri gradnji doma in ureditvi okolice in pri otvoritvi doma. V alpinističnem odseku se je udejstvo-valo 11 članov in 22 pripravnikov. Za pripravnike so priredili razna krajša predavanja s področja planinstva in alpinizma. Izvedli so večje skupne izlete pripravniki pa so se udeležili plezalne sole na Uršlji gori. Skupaj z ostalimi člani so opravili 62 letnih in 12 zimskih vzponov. Poleg tega je odsek zabeležil uspehe v Bolgariji v pogorju Rile planine in v Franciji v masivu Mont Blanca. Člani odseka so se udeleževali raznih delovnih akcij pri zaključnih delih gradnje planinskega doma, pri obnovi markacij ter sodelovali z mladinskim odsekom. Kot smo že omenili, so pomagali mladinskemu odseku pri izdaji revije Gozdovi in stene. V sestavu društva deluje tudi marka-cijski odsek. Markirali oz. obnovili so poti, ki drže od Šober-dvora do Tujzlove-ga vrha, Kamnice do Kamniškega grabna kot tudi od Prekove glave do Tujzlovega vrha. PD Obrtnik Maribor ima v svoji sredi odlikovanca, ki sta za svoje požrtvovalno delo v planinskem društvu prejela vidno priznanje in sicer srebrno planinsko značko: predsednik Alojz De Corti in Lojze Petelinšek. PD DOVJE MOJSTRANA. Plan dela, ki so si ga postavili člani alpinističnega odseka, je bil v celoti izpolnjen. V odseku je delovalo 8 članov in 7 oziroma 6 pripravnikov. Smrtna nesreča je pretrgala nit življenja enemu najboljših pripravnikov in zelo aktivnemu mladincu tov. Pavlu Peternelu. Člani odseka so izvršili 128 letnih in 10 zimskih vzponov. Pohodov je bilo 57 poleti in 14 pozimi po gorah, ki so bile višje od 2000 m. Organizirali so tudi odpravo v Wališke Alpe. Silno neugodno vreme je zahtevalo veliko truda, da so lahko izvedli celotni načrt. S prostovoljnim delom so tudi pomagali članom mar-kacijskega odseka. Poleg tega so organizirali plezalno šolo ter se udeleževali raznih spominskih slovesnosti. Zelo pohvalno je bilo tudi delo postaje GRS. Postaja je imela 11 verefi-ciranih reševavcev in 3 pripravnike, ki so kos samostojnemu reševanju iz težkih sten. Osnova dejavnosti društva je gospodarski odsek. Že 12 let uspešno upravljajo Aljažev dom v Vratih. Naraščajoča motorizacija in lani med sezono vpeljana avtobusna zveza v Vrata je še povečala obisk Doma. Za kočo so nabavili Dieslov agregat in s tem dokončno rešili problem razsvetljave doma. Število v društvo vpisanih članov se je v lanskem letu povečalo, posebno iz vrst mladine. Pionirski odsek je tudi zaživel, manjkal pa je sposobni voditelj, ki bi vodil delo mladih planincev. PD JEZERSKO. Češka koča je bila izključno odvisna od oskrbnika koče ter tajnika društva. Ker je to ena najstarejših planinskih postojank, zahteva vkljub precejšnji adaptaciji v zadnjih letih vedno nova popravila. V društvu je marljivo deloval mar-kacijski odsek. Rezultat njihovega dela je obnovljena pot od Češke koče proti Vodinam, pot Jezersko — Češka koča in Češka koča — Grintovec — Kočna — Češka koča. Na novo je bila markirana planinska pot Jezersko — Veliki vrh ter obnovljena markacija na odseku poti Grintovec — Kočna. Iz organizacijskega sestava društva je razvidno, da je v društvo včlanjenih pri 180 članih 25 mladincev in 58 pionirjev. Člani mladinskega odseka so sodelovali pri raznih smučarskih tekmovanjih, ki jih je organiziral smučarski klub Jezersko, nadalje pri raznih proslavah v čast 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Na koncu občnega zbora so v znak priznanja za dolgoletno delo v planinstvu izvolili tov. Franca Borštnar in Antona Ekar za častna člana društva in jima izročili diplome. PD PREVALJE je v letu 1961 povečalo število članstva za 16,9%, tako da šteje 897 članov. Od tega odpade na starejše člane 487, 210 je mladincev in 200 pionirjev. Še vedno gonilno silo društva predstavlja alpinistični odsek, ki šteje 35 alpinistov in pripravnikov. V tem odseku delujejo tudi štirje člani iz Mežice in 1 član iz Slovenjgradca. V lanskem letu ni bilo prostega dneva, da se ne bi alpinisti in pripravniki v spremstvu mladincev udeleževali raznih pohodov in tur. Za mlade alpiniste so organizirali plezalno šolo. V spomladanski kakor tudi v letni sezoni se je odsek pripravljal za odpravo v Centralne Alpe. V tem času so registrirali 142 plezalnih vzponov raznih stopenj in to v Julijskih in Kamniških Alpah. Redno so obiskovali tudi ostenje Raduhe, Pece in Uršlje gore. Kondicijsko dobro pripravljeni so se v Avstriji povzpeli na Venediger, Gros-glocner, Sonnblick in v Lienške Dolomite. V zimskem času je odsek opravil 43 zimskih plezalnih vzponov in to v Kamniških Alpah, Raduhi, Peci in Urslji gori. Bilo je tudi več smučarskih pohodov. Člani alpinističnega odseka pa niso delovali samo na svojem področju dela, ampak so bil aktivni tudi pri delu v GRS, pri vzgoji mladega planinskega naraščaja in pri reševanju gospodarskih vprašanj planiske postojanke na Urši j i gori. Pereče vprašanje preskrbe z vodo postojanke na Urši j i gori so rešili z zgraditvijo novega bazena. Člani društva so sodelovali pri gradnji. Od skupno 3856 prostovoljnih ur je bilo porabljenih za dela pri postojanki okoli 3225 ur. Da je bilo delo mladinskega odseka v preteklem letu res uspešno, nam dokazuje 1. mesto v tekmovanju Gore in mladina. Odsek je v štirih letih dosegel kar trikrat prvo mesto. Od ustanovitve odseka je uspešno opravilo vodniške izpite 22 mladincev in mladink. Ustanovili so tudi foto odsek. Ker niso imeli možnosti organizirati daljših izletov, so se omejili na prirejanje krajših izletov na bližnje vrhove in Pohorje. Nekaj članov odseka pa se je udeležilo alpinistične odprave v Avstrijo. Propagandist pri mladinskem odseku je z raznimi članki in fotografijami iz naših kot iz tujih gor seznanjal občinstvo z doživetji mladih planincev v gorah. Da pa je bila vsebina res pestra, dokazuje često menjavanje stenčasa. (43 x). Mladinski odsek je v okviru marka-cijskega odseka sam obnovil planinsko pot na Hum. Za predsednika planinskega društva je bil soglasno izvoljen sedanji predsednik tov. Raj ko Vute. PD PTT MARIBOR. Delovanje planinskega društva PTT Maribor je bilo usmerjeno predvsem na organizacijo IX. zbora planincev PTT Jugoslavije in partizanskega marša planincev planinskih društev PTT Jugoslavije. Zbor planincev PTT Jugoslavije se je vršil pri postojanki pod Plešivcem. Organizirali so tabor za 339 udeležencev iz vseh krajev Jugoslavije. Ob tej priložnosti sta dve planinski patrulji počastili z vencem spomenik Pohorskega bataljona in spomin koroškega pisatelja Prežihovega Vo-ranca. Partizanski marš planinskih društev PTT Jugoslavije je potekal od Maribora preko Pohorja in Slovenjgrad-ca do koče pod Plešivcem. V počastitev 20-letnice vstaje naših narodov je 6 članov društva odneslo spomenico od koče po planinskih poteh preko Smrekovca Raduhe, Korošice. Planjave, Okrešlja. Grintovca, Storžiča in dolenjskega gričevja. Na Mirni gori pri Črnomlju so se sestali z ljubljanskimi poštarji ter skupno odnesli spomenico slavnostnemu zboru slovenskih poštarjev v Črnomlju. Pri koči pod Plešivcem so zgradili nujno potrebno klet v skupni površini 24 m2. Prizidek je pod zemljo in je stal društvo le 197 453 dinarjev, vse ostalo pa so prispevali člani društva s prostovoljnimi urami. Od Ravnjaka do doma je bila speljana tretja električna faza. Propagandna komisija je priredila vrsto skupinskih izletov, ki so se jih udeležili številni člani. Velika ovira večje zasedbe izletov je delovni čas poštarjev. Na resolucijo skupnosti JPTT. da bi bile pošte v sobotah popoldne zaprte, je prišel ponovno negativen odgovor. Društvo je imelo 303 mladince. 14. 2. 1962 je bil ustanovni občni zbor mladinskega odseka. Društvo je organiziralo za svoje člane eno planinsko predavanje. Pobudnik slovenske planinske transverzale profesor Sumljak je predaval o planinstvu in s 160 barvnimi diapozitivi popeljal številne poslušalce po slovenski planinski transverzali. Člani društva pa so se tudi udeleževali predavanj, ki jih je organiziralo PD Maribor. Markacijska komisija oz. komisija za planinska pota je pred IX. zborom planincev obnovila markacije od Slovenj-gradca preko vrha Plešivca do Križana in iz Kotelj do Poštarske koče pod Plešivcem. Na občnem zboru je bil podeljen članu društva tov. Stanetu Knezu za prizadevno delo srebrni častni znak PZS. PD MARIBOR. Planinsko društvo Maribor je s svojimi 3798 člani drugo najmočnejše društvo v Sloveniji. Ima 2334 članov, 995 mladincev in 519 pionirjev. Članstvo je napram preteklemu letu naraslo za 1303 novih članov. V upravi društva je pet planinskih postojank in sicer Ribniška koča. Mariborska koča, koča na Žavcarjevem vrhu. koča na Pesniku in zavetišče na Urbanu. Vse navedene koče razen na Zavcarju so izkazovale rentabilno poslovanje. Na občnem zboru je bilo tudi precej polemike o usodi Mariborske koče. Končno so se zedinili, da koča ostane še nadalje v upravi društva. Potrebna so pa na tej postojanki velika popravila (odpis vrednosti postojanke je 50 %). Društvo je ustanavljalo planinske skupine po posameznih tovarnah in gospodarskih organizacijah. Te skupine so se tako razvile, da so presegle svoj okvir in so se v nekaterih teh ustanovila že samostojna planinska društva: v tovarni avtomobilov in motorjev v Mariboru, v Tovarni železniških vozil Boris Kidrič in v Mariborski tekstilni tovarni. Danes delujejo v sestavu društva planinski skupini v Predilnici in tkalnici s 115 člani in v Kapli z 69 člani. Organizirali so 32 izletov in filmsko predstavo s predvajanjem planinskih filmov. Izšla je tudi publikacija Planine ob meji, ki jo že vrsto let urejuje tov. Lojze Strašnik. Iz poročil je razvidno, da je alpinistični odsek prebrodil večletno krizo in združil v svojem odseku 13 članov in 15 pripravnikov. Izvedli so več skupinskih plezalnih vzponov in skupnih pohodov v Raduho, Kamniške in Julijske Alpe. V glavnem pa je bilo delo odseka usmerjeno na pripravo pripravnikov ter so v ta namen organizirali plezalne vaje na Urši j i gori in Lobnici ter zimske vaje na Pohorju. Na republiški plezalni tečaj v Vrata so poslali pet pripravnikov. Med letom so organizirali tudi tradicionalni smuk preko Pohorja. Mladinski odsek društva je uspešno deloval. Na rednih tedenskih sestankih, ki jih je bilo 45, so mladinci obravnavali tekoče zadeve odseka, planirali izlete, ocenjevali izvršene izlete ter poslušali razna predavanja o planinstvu. Odsek je priredil številne izlete na Boč, Šmohor, Peco, Urši j o goro, Kozjak, Raduho, Tri kralje ter v Kamniške in Julijske Alpe. Poleg tega so se udeležili pohoda po poteh XIV. divizije, ob žici okupirane Ljubljane, slovesnosti v Titovih Užicah kot tudi orientacijskega tekmovanja na Tuj zlo vem vrhu. Trije člani odseka so bili poslani na sedemdnevno taborjenje na Smrekovec. Redno so skrbeli za izmenjavo propagandnega materiala v omarici ter pomagali pri tedenski dostavi živil v kočo na Žavcarjevem vrhu in pomagali so tudi pri odkritju spomenika na Jezerskem vrhu. Pripomniti je treba, da v sestavu društva deluje komisija za zaščito Pohorja. V prizadevanjih za zaščito zelenega pasu se je povezala z vsemi odločilnimi forumi. Na novo so markirali poti kot od Kamnice do Sobra, Žavcarjev vrh do Duka in pot od koče pod Rogljo do Mi-slinje. Nadalje so bile pregledane vse planinske poti na območju društva ter nabavljene nove table in napisi in izdelan je bil orientacijski zemljevid. Na občnem zboru so z enominutnim molkom počastili lani umrle člane društva tov. Pepco Dolinšek, Mirka Lorger, Fer-da Soršaka in Franca Lešnika. Sprejet je bil predlog, da se planinsko društvo Maribor preimenuje v planinsko društvo Maribor — matica. Za častne društvene člane je občni zbor soglasno izvolil: tov. Franja Ma-jerja, dr. Jožeta Bergoča, ing. Friderika Degna, ing. Cirila Jelenca in prof. Ivana Šumljaka. PD CRNUCE po številu članstva je planinsko društvo Črnuče eno manjših društev. V društvo je včlanjenih 309 planincev, od tega je vključenih 106 mladih pionirk in pionirjev osnovne šole Maksa Pečarja, 60 je mladincev. V društvo sta vključeni tudi planinski sekciji v gospodarski organizaciji Elma in Energoin-vest. Društvo je organiziralo pet predavanj, spremljanih z barvnimi diapozitivi, poslušali so jih mladi planinci in planinke. Člani mladinskega odseka so se udeležili tudi raznih prireditev, ki jih je organizirala Mladinska komisija PZS. Pomagali so tudi pri pripravljanju ku- riva za postojanko, očistili so rezervoar ter opravili nekaj manjših popravil. Da bi poživili delovanje odseka, so se vključili v novoustanovljeni koordinacijski odbor ljubljanskega okraja. Društvo ima na Mali planini v najemu postojanko, ki pa je v precej slabem stanju. Čeprav je kapaciteta koče majhna — za 20 oseb — jo je v minulem letu obiskalo ca. 1000 planincev. Društvo jo je želelo odkupiti in obnoviti, vendar pa do odkupa ni prišlo. Zato bodo s prejeto dotacijo občine zgradili lastno postojanko na Mali planini. Planinska sekcija Elma, ki šteje 60 članov, se ni izkazala. Aktivni pa so bili člani planinske skupine Energoinvest, V to sekcijo je vključenih 32 članov, ki so v manjših skupinah obiskali izletniške točke kot izvir Soče, Vršič, Triglav, Bohinj, Pohorje, Logarsko dolino; največ pa so se mudili v Kamniških planinah, predvsem na Veliki planini. Občni zbor je sklenil, da se društvo preimenuje v Planinsko društvo Cene Stupar. PD KAMNIK društvo je bilo ustanovljeno pred 69 leti. Število članstva se je dvignilo na 1290. Oi-ganizacija društvenega dela je razdeljena na alpinistični, gospodarski, mladinski, propagandni, markacijski in gradbeni odsek. Najuspešnejši je bil alpinistični odsek. Vanj je bilo vključenih 9 članov in trije pripravniki. V pripravah za daljše in težavne j še vzpone v stenah Centralnih Alp so člani odseka opravili doma številne zimske in letne vzpone. Le na ta način so lahko v ledenih stenah Mont Blanca uspešno izvršili 24 zahtevnih plezalnih vzponov. Hkrati je bila to tudi prva jugoslovanska odprava, ki se je resno spoprijela z vsemi težavami, ki jih predstavljajo ledene stene. Pregled vseh vzponov v domačih in tujih stenah v letu 1961 prikazuje 44 izvršenih zimskih vzponov do IV in 102 letna vzpona do VI. Težke vzpone so nadvse uspešno premagovale tudi ženske naveze (Čopov steber v severni steni Triglava, Centralni steber v severni steni Dedca nad Korošico, Centralna smer v Koglu, Glava Planjave, Dular-jeva zajeda v Jalovcu itd.) Člani odseka so organizirali 10 dobro obiskanih predavanj. Sodelovali so tudi pri urejanju okolice Starega grada, v Titovi štafeti in pri pohodu po partizanskih poteh. Delovanje gospodarskega odseka je bilo osredotočeno na oskrbovanje posto- jank na Kamniškem in Kokrskem sedlu na Stan grad in urejevanju zavetišča na Kratm. V postojanki na Kamniškem sedlu so delno uredili sanitarije in popravili streho. Priprave za gradnjo žičnice na Kokrskem sedlu so v teku in se bo v kratkem pričela adaptacija te postojanke. Čeprav se je društvo trudilo, da bi dobilo v svojo upravo Dom v Kamniški Bistrici, mu to m uspelo. Zato so začeli s preurejanjem Doma na Starem gradu in odprli novo zavetišče na Kratni. Mladinski odsek ni bil preveč agilen z izjemo planinske skupine na osnovni' delaia W je marljivo in uspešno Propagandni odsek ni v celoti izpolnil sprejetih nalog na prejšnjem občnem zboru. Neuspesno je bilo tudi delovanje gradbenega odseka, ki ni opravil zaupane mu naloge v zvezi z adaptacijo postojanke na Kokrskem sedlu. • je bil mai'kacijski odsek, ki je obhodil m pregledal vse planinske poti na svojem območju in podal obširno poročilo o stanju poti kot tudi predloge za napravo novih poti, odnosno odsekov poti. Člani odseka so poleg tega udarniško sodelovali pri delih na Starem gradu in se udeležili štafete mladosti ter pohcda po partizanskih poteh. V okviru društva deluje zelo uspešno tudi postaja Gorske reševalne službe. vlhL nr^t0Janke- Ceprav ima dom vel,ke možnosti pri pridobivanju sredstev, jih zaradi prevelike obremenjenosti personala (nepravilen način na- SSnSa) "L mogel doseči■ Reševanje finančnih problemov pa je istočasno one- tudf°np°^ ?a bi Uspešno delovalo tudi na drugih delovnih področjih Predvsem so zanemarili delo s članstvom, ki beleži padec nasproti prei- "Jr ?mŠtV0 je ob koncu leta 1961 vključevalo le še 260 starejših članov in 152 mladincev ter 46 pionirjev. Kvaliteta dela v alpinističnem odseku se stalno zboljsuje. Odsek je vključe- n Lan°V' kl SO °Pravili 68 zimskih SnJn^Ai VZP?n.°V vseh težavnostnih ^f" ;, Alpinistični cdsek je v lanskem «nim?™ tUdi skoraj vse turistično zanimive pon v Polhograjskih Dolomitih ter pri tem opravil 280 delovnih ur Mladinski odsek je organiziral izlet na Valvazorjev dom pod Stolom sestdnevni izlet v Julijske Alpe V na Janče- °dsek J'e biI vključen v tekmovanje Gore in mladina, kjer je dosegel sedmo mesto. Kot poseben uspeh n/iV6. ^^ zabeležil gradnjo ceste Medvode-Slavkov dom. Mladinska lovna brigada je izkopala, prevozila in splanirala 3331 m» zemlje od III do IV kategorije Vrednost opravljenih del znaša najmanj 142 000 dinarjev. PD MEDVODE. Reševanje gospodar-sko-financnih problemov pri upravljanju Slavkovega doma, kamionskih prevoz h m investicijskih delih je dalo društveni SkurTi feCej d6la in tvornosti. ?fEnn f promet se dvignil na nje leto dinarJev> 86 /0 več kot prejš- Sklep lanskega občnega zbora je bil da se lotijo zaključne faze v gradnji' Slavkovega doma. Med letom pa so se bistveno spremenili pogoji, ki so terjali drugačno rešitev. V letu 1961 je bil nam- na relaciji Medn^-Golo brdo zgrajen motel, ki je bil poleg tega moderno opremljen m lahko dostopen. Zato je društvo sklenilo, da prvenstveno ured! obstoječe prostore. V ta namen so bila izvršena naslednja dela: Ojačen je bil elektncm vod od glavnega voda do doma, m S° UrediIi sanitarne naprave n položili nov pod v postojanki. Nabavili so nov hladilnik, glasbeno omaro Dieselov motor za kamion ter razširili cesto do postojanke na vseh ozkih mestih. Zaiadi pomanjkanja finančnih sredstev pa se ni bila zadovoljivo rešeno vprašanje preskrbe z vodo in vzdrževanje PD RAŠICA-ŠENTVID. V minulem letu je društvo dobilo svoje poslovne uPSnii jih SiC- deli * 2 ~ češ1^ fr. Vsi naČrti SO bili °vrženi\ cesda je na istem mestu v načrtu tu- novCnT^m V V1'+ednOSti CCa 100 nov. Take investicije pa društvo ne more prevzeti. I1L Društvo je sodelovalo pri proslavi 20 letnice vstaje narodov in za to priliko napeljalo nov elektrovod do stolpa na V minulem letu je bilo prirejenih nekaj skupinskih izletov in to pr^vsem na Golico Julijske Alpe in Jalovec. Planinske sekcije v Iskri-Pržanj v in ZZRM V Gameljnah' so samostojno organizirale številne izlete. Na občnem zboru je društvo v zna-»oznanja za požrtvovalno delo podelilo članu Slavku Novaku pohvalo in spominsko darilo. CRrJOMELJ. Gospodarska dejavnost tega društva je obsegala upravljanje Doma na Mirni gori, gostišča v Črmošnjicah in gostišča v Črnomlju. Realizacija prometa teh treh postojank je narasla na 22 milijonov dinarjev. Poleg težav za urejeno knjigovodsko poslovanje je imelo društvo težave tudi s personalom postojank. Po vpisni knjigi je bilo ugotovljeno, da je Dom na Mirni gori obiskalo preko 4000 ljudi. Ob finančni pomoči OLO Novo Mesto, ObLO Črnomelj in gospodarskih organizacij kot Rudnik, Belt in Zora je bilo zgrajeno približno pet sto metrov ceste ter popravljen ves ostali del poti tako, da je sedaj prevozna za osebne avtomobile in motorna kolesa. K nadaljevanju gradnje doma jih priganja tudi gradnja relejne televizijske postaje na Mirni gori. Največji problem postojanke je vprašanje preskrbe z vodo. Društvo šteje sedaj 277 članov, od katerih je 34 mladincev in 19 pionirjev. PD KRANJ. Lanski uspehi Planinskega društva Kranj so se odražali v uspešnem gospodarskem poslovanju, veliki gradbeni aktivnosti in nadpovprečno močnim dotokom mladine. Gospodarski odsek je skrbel za redno poslovanje štirih postojank in sicer Doma na Kališču pod Storžičem, Doma na Krvavcu, Koče ob Žičnici in Koče na .Šmarjetni gori ter za nadaljevanje gradnje Doma na Krvavcu in ureditev postojanke na Šmarjetni gori. Gradnja Doma na Krvavcu ni potekala po načrtu, ker niso bili pravočasno dostavljeni detajli k načrtu, urejena pa tudi ni bila finančna stran. Kljub temu je bil v letu 1961 zgrajen vmesni trakt s stopniščem, montaža vodovodnih, električnih in grevnih naprav. Vrednost vgrajenih investicij znaša že 76 199 milj. dinarjev. Po presledku celih 9 let se je društvo tudi ponovno lotilo postojanke na Šmarjetni gori. Obstajala je že nevarnost, da bo svoječasno vloženih 20 milj. propadlo m da bodo številni obiskovavci Šmarjetne gore ostali brez ustrezne postojanke. Z razpoložljivimi sredstvi so v minulem letu uredili prostor pred novim domom, ki bo primeren za letno obratovanje, sezidana je bila večina opornih zidov, napeljan vodovod, na starih temeljih sezidan višji del stavbe kot turistični del objekta z razgledno ploščadjo. Vrednost investicij vloženih v to gradnjo znaša 61 030 milj. din (v tem znesku je zapopadena vrednost gradnje cd začetka t. j. od leta 1952). Pripomniti moramo, da v to gradnjo niso angažirana lokalna sredstva občine in okraja. Računajo, da bosta obe postojanki dograjeni konec leta 1962. Ko bo Dom na Krvavcu dokončan, bo pridobljenih 80 sodobno opremljenih ležišč in prostor za 120 gostov v zaprtem in 150 gostov v odprtem prostoru. Dom na Šmarjetni gori pa bo razpolagal s 40 ležišči ter 300 sedeži v zaprtih in 400 sedeži v odprtih prostorih. Pri Domu na Kališču so izvršili nujna zavarovalna dela in pleskanje lesenih oblog in vrat, ker ta dela niso bila izvršena že pred otvoritvijo postojanke, Zaradi večjih zadolžitev pri gradnji Doma na Krvavcu se ni nadaljevala adaptacija Koče ob Žičnici. Da ima Planinsko društvo Kranj delovne člane, priča tudi dejstvo, da so prejeli nekateri člani društva priznanje od PZS (srebrni častni znak PZS je prejelo 8 članov) in PSJ (častni znak PSJ je prejelo 12 članov, srebrni častni znak pa 5 članov društva). V društvu je vključenih izmed 1907 članov preko 700 mladincev. Čeprav je mladinski odsek pred leti dosegel dobre uspehe, je zaradi raznih težav v zadnjem času njegovo delo precej zamrlo. Delo so obnovili v letu 1961 ter so pri tem dosegli kar lepe uspehe. Organizirali so dvodnevni seminar za vodje skupin mladih planincev po šolah ter sodelovali pri vseh političnih manifestacijah. Alpinistični odsek je štel 25 članov in 8 pripravnikov. Organizirali so alpinistično odpravo v pogorje Komovi v Črni gori in Grossglockner v Avstriji. Alpinistični odsek je v letu 1961 organiziral 15 predavanj po šolah in dijaških domovih, 4 predavanja po vaseh in eno javno predavanje. Oskrboval je oglasno omarico s slikami in članki o opravljenih plezalnih vzponih ter pomagal matičnemu društvu v kritičnih dneh pri poslovanju postojank. Clam odseka so se tudi udeležili raznih političnih manifestacij ter pohoda po gorenjski partizanski poti. To pot je izdelalo PD Kranj v povezavi z okrajnim odborom Zveze borcev in vsemi gorenjskimi planinskimi društvi v počastitev 20 letnice ljudske vstaje. V izdelavi^ so spominske diplome, kontrolne knjižice in vodiči za to slikovito pot. PD SLOVENJGRADEC. Društvo je na občnem zboru podalo pregled dela za dve mandatni dobi, t. j. za čas od leta 1960 naprej. Vzrok, da se v letu 1961 ni vršil občni zbor, je bil v glavnem v tem. da se je društvo nahajalo v zelo slabem finančnem stanju ter da ni imelo ljudi, ki bi prevzeli funkcije v društvu. Društvo upravlja Kočo na Kremžar-jevem vrhu in Grmovškov dom pod Veliko Kopo. Zaradi slabega prometa teh postojank društvo ni imelo možnosti za odplačilo anuitet niti za redno obnovo teh postojank. Šele s pomočjo kredita PZS so na novo prekrili streho Grmov-skovega doma. Vremenske neprilike pa so pokazale, da tudi na novo s pločevino prekrita streha ne ustreza in da so potrebna dodatna popravila. Velika oddaljenost te postojanke od običajnih planinskih poti in slaba propaganda je bila vzrok, da je bila koča zelo slabo obiskana ter je poslovala z izgubo. V zelo slabem stanju je tudi Koča pod Kremžarjevim vrhom. Potrebna so velika popravila in s tem v zvezi tudi finančna sredstva. S pomočjo kredita PZS so nabavili vodovodne cevi, ki jih bodo montirali v letošnjem letu.' Hkrati pa bodo uredili sanitarne naprave. Značilno za društvo je, da mu ni uspelo v zadnjih 17 letih pridobiti še druge mlade moči, ki bi delale za razvoj planinske organizacije. Čeprav je v društvo včlanjenih 107 mladincev in 171 pionirjev, mladinski odsek sploh ni zazivel. Od celotnega propagandnega odseka je ostal le en delovni član. Ta je skrbel za redno menjavanje materiala v oglasni omarici. Organiziral je predavanje o vzponu na Trisul, v glavnem pa je bilo njegovo delo osredotočeno na propagando za obisk obeh planinskih postojank. Propaganda je dosegla svoj namen posebno v zimski sezoni, ko je bil Grmovškov dom popolnoma zaseden. Vse planinske poti na območju društva so bile dobro vzdrževane in markirane, posebno pa pot, po kateri poteka Dlamnska transverzala. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso namestili zimskih markacij. PD POL JČ ANE. V preteklem letu je društvo aktivno delovalo predvsem na organizacijskem in gospodarskem delovnem področju. V svojo režijo je prevzelo celotno poslovanje planinskega doma na Boču. Društvo ima velike težave s to postojanko (pomanjkanje vode v letni sezoni, težave s personalnim osebjem postojanke, pomanjkanje finančnih sredstev.) Dom na Boču je v minulem letu nudil gostoljubje številnim obiskovalcem, zlasti članom nekaterih hrvaških društev. S finančno pomočjo ObLO Šmarje in deloma z lastnimi sredstvi je uspelo društvu nabaviti nekaj najbolj potrebne opreme in inven- tarja za kočo. Glede na to, da leseni razgledni stolp na Boču zaradi dotrajanosti ne more več služiti svojemu namenu, so ustanovili poseben odbor, ki je zbral denarna sredstva za postavitev novega železnega stolpa. Y, P]aninsko dejavnost je vključenih 62 članov, 20 mladincev in 6 pionirjev Ustanovljen je bil tudi mladinski odsek,' ki se ze lahko pohvali z nekaj uspehi. V pridobivanju članstva je imelo društvo uspehe v Rogaški Slatini in v Šmarju pri Jelšah. Število članstva v teh krajih zahteva, da zaradi lažjega dela ustanovijo tamkaj planinske skupine. PD LUČE OB SAVINJI. Delovni uspehi tega društva so bili bolj skromni vendar zadovoljivi. Vključilo je več novih članov, zlasti iz vrst mladine, večjo ali manjšo dejavnost pa so pokazali tudi na ostalih delovnih področjih. Z mladinskim odsekom imajo že od njegove ustanovitve stalne težave, ker ne dobijo človeka, ki bi se posvetil mladini in jo vodil v gore ter na druge planinske akcije. Delo odseka je oživelo po uspelem predavanju, izletu v Matkov Škaf in taborjenju pionirjev na Raduhi. Markacijski odsek lani ni markiral poti, temveč je trasiral novo pot od Bele peči oziroma Vodol na Javorje, ki bo zlasti prijetna za starejše obiskovalce. V oskrbi društva je Koča na Loki, ki je svoje poslovanje zaključila z bolj skromnim finančnim uspehom. Zatočišče je nudila predvsem onim planincem, ki delajo planinsko transverzalo. Pomanjkanje finančnih sredstev je bilo vzrok da društvo v minulem letu ni investiralo ničesar v postojanko, čeprav bi bilo potrebno izvršiti marsikatero nujno popravilo in nabaviti novo opremo. Društvo je zgradilo okrepčevalnico v Igli, ki naj bi pripomogla k turistični in planinski afirmaciji tega kraja. Propagandno delo društva je že dalj časa pereč problem. Organizirali so dve planinski predavanji. Manjše skupine članov so pridno obiskovale Savinjsko-Kamniške in Julijske Alpe. Z velikim odobravanjem so navzoči člani sprejeli odlikovanje tovariša Ježa Petra, predsednika društva, kateremu je skupščina PZS podelila za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delo srebrni častni znak z diplomo. Izročil mu ga je predsednik PD Celje tov. Tine Orel. Enako odlikovanje je prejel tudi zaslužni tov. Jakob Robnik, ki zaradi bolezni ni bil na občnem zboru. PD ORMOŽ. Dne 26. marca se je vršil ustanovni občni zbor planinskega društva Ormož. Izmed 334 članov društva je bilo navzočih 110 članov ter 140 mladincev in pionirjev. Ob zaključku občnega zbrora so z velikim zanimanjem sledili predavanju o lepotah Julijcev, spremljanem s prekrasnimi barvnimi slikami. Sodeč po navdušenju društvenih funkcionarjev, ki so vzeli v svoje roke vajeti tega novega društva, z vso upravičenostjo lahko upamo, da bo društvo uspešno vršilo svoje naloge. PD KRIŽE. Planinsko društvo Križe je v lanskem letu vse svoje delo usmerilo izključno v planinsko dejavnost. V svoji upravi je obdržalo Kočo na Kriški gori, planšarsko zavetišče na Mali Poljani, zavetišče Gozd in Trstenik, opustilo pa je gostišče v Kokri, ki mu je delalo samo preglavice. S pomočjo občine Tržič so nabavili nekaj opreme za Kočo na Kriški gori in začeli z gradnjo gospodarskega poslopja, kjer naj bi bile tudi sobe za obiskovalce koče. Knjiga obiskovalcev je namreč pokazala, da se je obisk precej povečal. Številni planinci so obiskali tudi planšarsko kočo na Mali Poljani. Ker še ni urejeno lastništvo tega zavetišča, društvo ne vlaga sredstev v to kočo. Število članstva je padlo nasproti letu 1960 za 34 tako da sedaj šteje le 233 članov. Padlo je predvsem število naraščaja na šolah v Dupljah in Goricah. alpinistične novice JUGOVO GRAPO v severni steni Triglava so 3. julija plezali Sandi Bla-žina, Franci Savenc in Janez Rupar (vsi Akademski AO). AKADEMSKI AO je 16. julija po starem običaju z izletom v Tamar otvo-ril letošnjo plezalno sezono. Številne naveze so ta dan plezale v stenah Jalovca, Kotove špice in Travnika. JUŽNO STENO Kotove špice sta 15. julija plezala v novi smeri Lojze Šteblaj in Ljubo Juvan. TRIKOT v Dolgem hrbtu sta konec julija plezala Barbka Lipovšek in Peter Ščetinin (oba Akademski AO). Ista dva sta ponovila tudi smer Dolar-Avčin v Šitah. NAVEZA ŠTEBLAJ-JUVAN je _ v drugi polovici julija obiskala Wališke Alpe. Taborila sta na Roten Bodnu (2780 m), 1000 m nad Zermattom. Od tu sta obiskala vrhove: — Monte Rosa (Dufourspitze 4638 m) po normalni smeri čez Spodnji in Zgornji plato na sedlo in po grebenu na vrh. — Zermattski Breithorn (4171 m), severna stena, greben Triftje. Višina stene 1000 m. Na turi je navezo spremljalo slabo vreme z nevihtami. Razmere v steni so bile neugodne za plezanje. Na strmih odsekih je bil led brez snega, tako da sta bila prisiljena sekati stopinje. Pri izbijanju klinov sta izgubila kladivo (zlom ročaja). V megli sta zašla v levo smer in bivakirala. Ponoči je zapadlo precej snega, ki pa na strmem ledu ni obstal. Naslednji dan sta izstopila na koto 4160. Po grebenu sta dosegla v megli glavni vrh in sestopila čez sedlo Theodul v dolino. — Riffelhorn (2931 m) po severni steni, sestop po grebenu. — Lyskamm (4478, 4538 m), greben-sko prečenje iz sedla Felik čez oba vrhova na sedlo Lvs. Ta tura je po lepoti med prvimi v Waliskih Alpah. Po turi sta se plezalca preselila a Zermatt in opravila še vzpon na Mat-terhorn po grebenu Hômli v zelo slabem vremenu. KOMISIJA za alpinizem pri PZS je od 21. do 28. julija organizirala začet-niški plezalni tečaj v Vratih. Vodil ga je Marjan Keršič-Belač. Na tečaju je bilo okrog 25 mladih plezalcev, ki so pod vodstvom 12 inštruktorjev izvršili večje število vzponov v stenah Triglava, Ste-narja, Pihavca, Dolkove špice in Dov-škega Gamzovca. Prvi dan so vsi opravili vzpon Vrata—Bovški Gamzovec—Stenar-ska vratca—Rušje—Vrata. Tečaj je povsem uspel, saj je vsak tečajnik opravil na tečaju 3 do 4 plezalne vzpone. lj BOLGARSKI ALPINISTI V SLOVENIJI. 28. 7. je na povabilo PSJ pripotovala v Slovenijo ekipa šestih bolgarskih alpinistov (vodja Milko T. Minčev, mojster športa Angel G. Petrov in alpinisti I. reda Aleksander V. Pavlov, Pavel D. Pavlov, Ilija A. Georgiev in Hristo I. Prodanov), potem ko so se udeležili tudi Zleta hrvaških planincev v Gorskem kotarju. V Sloveniji so najprej obiskali dolino Vrat, kjer so v družbi s slov. alpinisti preplezali slovensko smer s Zimmer Jahnovim izstopom in dolgo nemško smer ter stopili na vrh Triglava. Nato so odšli v Tamar, kjer so preplezali Hor-novo smer in raz Jalovca (varianto Co-mici), na koncu pa so si ogledali še Vršič in Martuljkovo skupino. Ker imajo pri njih le kratke smeri (stene so visoke od 150 — 450 m), so jih naše stene, posebno Travnikova in triglavska močno impresionirale. Zato ni nič čudnega, če so na zaključni večerji, kateri so prisostvovali tudi člani UO PZS, izrazili željo, da bi prihodnje leto izvedli zamenjavo, tako da bi lahko njihovi alpinisti izvedli tudi nekatere težje vzpone (kot je razbrati iz njihovih pogovorov predvsem v Travnikovi steni m Sitah ter Čopov steber). Grupo bolgarskih alpinistov so v imenu Komisije za alpinizem spremljali Franci Savenc, Drago Zagorc, Janez Rupar in Vanč Potrč. Od 7. do 18. septembra bo Bolgarijo obiskala grupa naših alpinistov, ki se bo udeležila letne alpiniade. Iz Slovenije bosta šla Sandi Blažina in Ljubo Juvan. F. Savenc iz planinske literature DE BERGGIDS, Tydschrift van de Koninklyke Nederlandes Alpen Vereni-ging 1962. Glasilo holandskih alpinistov je ohranilo tradicionalno obliko, spremenilo pa opremo in to v primeri z letom 1961 na bolje. Izhaja na 96 straneh letno in objavlja poleg običajnih rubrik kakih deset avtorjev, ki opisujejo večji del vzpone v Alpah, predvsem v Dolomitih, v Švici in v Franciji. V letošnjem letniku naj omenimo van der Leekov opisov holandskega vzpona preko Gervasuttije-vega ozebnika na Mt. Blanc de Tacul. T. O. GUIDO MONZINO: »KANJUT SAR«, izd. Martello, Milan, 1961, 32 X 25, 342 strani, platno, cena 8000 lir. Dalj časa pričakovano, je zdaj izšlo to odlično alpinistično delo. Avtor je Guido Monzino, eden od najvidnejših asov sodobne alpinistike. S svojo knjigo nam je pokazal nedosežno lepoto doslej neznanega nam Kanjut Sara, velike gore v srednjeazijskem Karakorumu. Kanjut Sar je visok 7760 m in obvladuje območje razsežnega ledenika Hispar. Monzinova odprava na Kanjut Sar je štela dvanajst mož, vsi Italijani, večina Aostanci, med njimi so nekatera že dobro znana imena, kakor Jean Bich, Leonardo in Marcello Carell, Pacifico in Pierino Pession. Ca-millo Pelissier, Piero Nava, Paolo Cerre-telli. Ko držim knjigo v roki, imam občutek. da je to prej album kot pa navadna knjiga, izvrsten, resnično reprezentativen album. Že s samim formatom knjige je hotel avtor poudariti vrednost in pomen njenega prvega dela, ki obsega 217, torej skoro dve tretjini vseh strani, samih slik, pa kakšnih slik! Na izvrstnem papirju se nam druga za drugo predstavljajo nepopisne fotografije. Čudovite so tiste barvne, zlasti tipi ljudi iz onih odljudnih, nam tako zelo tujih, s čisto posebnimi čari obžarjenih krajev. V krasnih slikah se nam podajajo šerpe, nosači, ljudstvo pri domačih opravilih in na raznih pohodih. Pa tiste pokrajine, visoke planote s svojevrstno floro in favno, ledena gorstva, prostrani ledeniki, vse to nam v fotografijah razodeva povsem s svojevrstno tehniko, vse je izredno fino, barve tako žive. da se tem slikam ne moreš zadosti pre-čuditi. Drugi, manj obsežni del knjige, vsebuje besedilo. Zanimivo nam avtor podaja monografijo o Karakorumu, našteva nam bogato bibliografijo, posebna razprava pa obdeluje fiziološka, klinična, psihološka opažanja z alpinističnega pohoda v azijsko velegorje. Na koncu knjige imajo udeleženci odprave vsak svoj življenjepis in so dodane še nekatere, v vsem zanimive nadrobnosti. Vsebinsko bogata in kaj lična je ta knjiga. Ko smo jo prelistali in prečitali, jo odložimo, obogateni po užiti lepoti. Odložimo pa samo tako, da nam ne bo ostala daleč od rok. V. K. MOUNTAIN CRAFT, London, zimska številka 1961/62, četrtletno izdanje Mountaineering Association. — Revija zastopa v britanskem planinstvu alpinistično smer in je kljub ozkemu obsegu vedno zanimiva. To pot s svojimi poročili ne posega ne v Himalajo ne v Ande. Članki dokazujejo, da se člani združenja in Angleži sploh še vedno zanimajo za Alpe in da so zlasti Centralne Alpe še vedno zelo pogost cilj njihovih alpinističnih podvigov. Tako opisuje Tom Carruthers vzpon po severni steni Matterhorna. Prvenstveno turo v tej smeri poleti sta opravila že 1911 brata Schmid z enim bivakom. Avtor pravi, da spada stena med najtežje od šestih najtežjih sten v Alpah ne toliko radi objektivnih težav temveč zaradi padanja kamenja in krhke skale. Seveda je severna stena Eigerja bolj razvpita, pač pa je Matterhornova resen tekmec sicer ne v popularnosti pač pa v nevarnosti nenadnih viharjev in padajočega kamenja. V tej steni klini ne primejo. — Turo je avtor opravil v navezi z enim tovarišem po enem bivaku v dveh dneh. Prvotno je sicer nameraval vzeti vodnika, ker tovariša takrat še ni bilo, pač pa je turo z vodnikom opustil že poprej, ker vodniki zahtevajo po običajni smeri 15 funtov. Celo petičnemu Angležu se je zdelo to preveč. Pod naslovom Route Major podaja A. Smythe kratek pregled vzponov po jugovzhodni steni Brenva na Mt. Blancu, ki je bila prvič preplezana 1927 po prof. Grahamu Brownu in avtorjevem očetu F. F. Smytheju in je dobila ime Red Sen-tinel Route (smer rdeče straže — po neki rdeči skali), naslednjega leta pa bolj v smeri proti sredini stene (Route Major). Avtor je dosegel greben med Mt. Blanc de Courmayeur in Mt. Blancom. Kaj posebnega se pa na turi ni pripetilo. Revija prinaša pregled in opis opreme za navadne planince, posebej pa za alpiniste in v posebnem članku na široko opisuje tako zvani Zdarskega šotor za bivak, ki ga je izumil že pokojni Zdar-sky, izpopolnil ga pa pozneje Ted Warr, predno ga je vzel s seboj na ponesrečeno ekspedicijo. Po svojem temelju je šotor plahte pravokotne ali kvadratične oblike, ki se obesi nad dva alpinista v varstvo zoper padavine in veter, sicer pa nosi vsak svoj del kot nekako ogrinjalo ali pelerino. Gre tedaj za nekako dve šotor-nici vojaških šotorov za dve osebi. Pa ni poceni, ker stane v Munchenu najmanj 4 funte. n p razgled po svetu KANGCENGYAO (6889 m) je vrh v masivu Kangčendzonge v verigi Dong-kya. Že 1. 1912 je bil na njem dr. A. M. Kellas. Ekspedicija, ki jo je vodil H. V. R. Jengar iz Kalkute, je prišla le do 6250 m. — Talung — Peak (7349 m) se še vedno brani, amerikanska ekspedicija pod R. Leejem mu lani spet ni mogla blizu. — V dolini Mingbo, južno od Ana Dablama, je del Hillaryjeve ekspedicije 1960/61 v višini 4970 m in 5900 m raziskoval aklimatizacijo človeka na himalajsko zimo. Imeli so v tej višini montažni hišici in to 6 fiziologov, 1 glaciolog in dva alpinista. Obiskoval jih je helikopter iz Katmanduja, ki je dosegel višino 6100 m. Blizu njih se je dvigal Puma Dablam, manjša izdaja Ama Dablama, ene od najizrazitejših gora v Himalaji. Oba vrha sta se Hillaryjevi ekspediciji podala, kakor smo že poročali. Vzpon na Ama Dablam primerjajo »direttissimam« v Alpah s to razliko, da so na Ama Dab-lamu iskali najlažjo možnost, v Alpah pa sestogradisti poiščejo najtežjo. Poročali smo že, da je Hillary zbolel in so ga morali pod zdravniškim vodstvom evakuirati. Pri vzponu brez kisikovih aparatov na Makalu je dobil pljučni infarkt Mul-grew v višini 8350 m. Bolnika je iz višine 4330 m rešil helikopter. Mulgrew je imel poleg infarkta take ozebline na nogah, da so mu amputirali obe nogi pod kolenom. Strašna katastrofa, ta Makalu za Angleže, posebno v primeri s Francozi, ki so, imenovali to goro »montagne heureuse« — srečno goro, vzpon nanjo so primerjali običajnemu vzponu na Mt. Blanc. Višina nad 8300 m je brez kisikovih aparatov nevarna tudi za dobro aklimatizirane. Aklimatizacijska ekspedicija je to spoznanje pač predrago plačala. NAJVIŠJE LETALIŠČE je menda pri Mingbo, v vznožju Ama Dablama. Naredili so ga zaradi evakuacije tibetskih beguncev, ki so preko prelaza Nang pa La bežali v Khumbu. Da bi jih čimprej eva- kuirali, so angažirali švicarska letala Pilatus Porter in zanje na hitro v višini 4700 m priredili letališče. Vodja organizacije je bil dr. Toni Hägen, Švicar, o katerem smo že nekajkrat poročali. Tibet-ske begunce so v Nepalu zaposlili, v Khumdzungu so jim celo sezidali šolo in to pod Hillaryjevim nadzorstvom. Pomeni, da ta himalaizem ni daleč od politike. Da je tako, kaže tudi to, da se iz leta v leto množe indijske ekspedicije in da se spravlja nanje že Pakistan. Kaj naj rečemo h kitajski ali celo k ženski kitajski ekspediciji v višino 7595 m na vrh Kongur — tjube — tagha, ki sta ga po agenciji »Nova Kitajska« dosegli le dve Tibetanki? A propos: Legenda o devetti-sočaku na Kitajskem v masivu Anne-Mačin se je res izkazala za lug-ente. Odprava geološkega instituta v Pekingu pod vodstvom Pai-Cin-Hsiao je ugotovila, da ima ta bajni desettisočak komaj 7160 m višine, torej 1688 m manj kot Everest. VELIKI SV. BERNARD nosi zdaj srednjeveško ime, ki dokazuje, da je človek že od nekdaj iskal prehode čez visoke gore. Obstoje dokazi, da so tudi razne rimske ceste držale preko Alp. naj-sibo široke ali ozke, prometu so služile. Sedanje alpske ceste tudi niso take, da bi jih bila tehnika vesela: Nekaj dni snežnega viharja in že ni sledu o 7 m široki cesti, razmere so take, da jim tudi moderni snežni plugi ali bolje motorne snežne vevnice (chasse-neige) niso kos. Vedno bolj grunta j o, kako bi ceste preko visokih prelazov spravili v predore pod zemljo. Predor Mt. Blanc med Italijo in Francijo je prvi tak pojav velikanskega obsega. Medtem je Švica kar na tihem zastavila pri dveh zvezah med severom in jugom San Bernardino v Graubiin-denu in Vel. Sv. Bernard med Wallisom in Italijo (Aosta). Drugi predor bo letos ze odprt, prvi je v začetnem štadiju. Vel. Sv. Bernard je visok 2469 m. kot prelaz znan že v antiki. V 11. stol. pa je tu Sv. Bernard Mentonski ustanovil hos-pic. Do 17. stol. je bil prelaz splošno znan, od 1. 1900 je spet prišel v modo. ker so čezenj zgradili cesto. Zaradi ostrih serpentin in slabega pregleda so jo šteli za nevarno. Zato sta kantona Waad in Wallis in mesto Laussanne forsirala predor v višini 1900 m. Za denarna sredstva ni bilo težko, saj gre za investicijo v cvetočo turistično industrijo. Predor je dolg 5855 m, visok je 4,50 m, cestišča je 7,50, širina sicer 9,30 m! Ima ventilatorski kanal in naftovod iz Genove v Wallis. Zrači se motorno, izrabljen zrak črpajo na se- vernem vhodu, na južnem pa ga potiskajo v predor. Sredi predora je 358 m visok dušnik prereza 17,5 m2. Med tem dušmkom in severnim vhodom je še 170 m visoka cev premera 4.5 m za dovajanje svežega zraka. Vzpon od severa 3 ,oo na 2935 m dolžine, od tu do izhoda na jugu 1,69% spusta na 2920 m. Težave so^ bile velike. Samo ena galerija je dolga 9,7 km, odprta seveda, za varstvo pred plazovi, viadukt pri Etroubles je visok 86 m. Torej orjaška investicija, ki so jo terjala moderna prometna sredstva in seveda napredek turizma, s katerim je Švica zaživela v eno najbolje živečih dežel na svetu. Orjaške galerije so potrebne zato, da se bo avtomobilski promet odvijal tudi pozimi, to pa pomeni za Švico podaljšanje in krepitev zimske sezone, pomeni pridobitev tudi za Italijo, naftovod pa je najbrž vključen v zahodno gospodarsko integracijo. Stara cesta bo tedaj služila le še tistim motoriziranim planincem, ki bodo hoteli na Sv. Bernard zaradi vzpona na gore, pristopne s tega znamenitega prelaza. Sv. Bernard bo torej postal tišji samotnejši. MATTERHORN je res edinstvena gora, ne samo po svoji individualni, fantastični prikazni, temveč tudi po zgodbah okoli nje, pred 100 leti in danes. Naj zabeležimo nekaj novinarskih v februarju in januarju 1962 ob treh poskusih v severni steni: »Boj za Matterhorn je neokusen cirkus, ki ga vprizarjajo gospodje alpinisti iz čisto osebnih ozirov. Govore da plezajo iz čistega idealizma, da jih je gora začarala. Kdo naj jim še verjame! Ze zaradi Eigerja je bilo dosti hude krvi. Nato so stali pred sodiščem, zdaj pa se ovešajo na kline v Matterhornu.' Naj bi raje ostali doma, da ne spravijo v sramoto alpinizma.« Ta očitek je munchen-ski list naperil na Hiebelerja. Ponovimo-Von Al Imen — Etter; T. Hiebeler — Kinshofer — Krempke — Mazeaud; Adolf in Franz Huber — Sedlmayer. V časopisih stoji: »Drama na Matterhornu?« »Ušli iz belega pekla«. Hiebelerjeva izjava: »Bilo bi nespametno kljubovati slabemu vremenu, Avstrijci pa tudi niso imeli opreme, kakršno sem uporabljal jaz pri svojem poskusu.« In še ena: »Bili so za ta podvig premalo pripravljeni. Niso imeli niti vestonov niti transistor-skega aparata niti barometra. Pod pono-šene hlače so si ti trije Štajerci obuli plastične vreče... In imeli so komaj 85 franklijev za vožnjo in za bivanje...« Neue Zuricher Zeitung pa je isti dan (29. I. 1962) zapisala: »V soboto so zer- mattski vodniki demonstrirali zoper list »Blick«, ki je smešil dejanje treh Avstrijcev v Matterhornu. Vodniki so se zbi-ali na vaškem trgu in zažgali »Blick«. Ljudstvo pa se je rogalo Toniju Hiebelerju in Krempkeju, ki sta soglašala z »Bli-ckom«. Društvo zermattskih vodnikov je izdalo proglas, v katerem obsoja ponižanje in žalitve treh Avstrijcev, ki so preplezali kljub borni opremi najtežji del stene. Društvo jim iz srca čestita.« Priznajmo, žurnalpinizem ima že kar precejšnjo besedo. Morda že lahko trdimo: Marsikako veliko dejanje v gorah zadnja leta bi ne bilo izvi-šeno, če bi časopisi o tem molčali. Kaj pa planinstvo kot masovno gibanje? Paul Bauer, danes plezalski senior, nekoč pa med vrhovi alpinizma, ni mogel molčati na Hiebeler-jevo pisanje o plastičnih vrečah in po-nošenih hlačah. Spominja se časov po prvi svetovni vojni, ko so v ponošenih vojaških mondurah in škarpetih bile narejene še danes spoštovanja vredne ture. Za množico planincev res ne pridejo resno v poštev tisti, ki gredo v Eiger kot manekeni xy športne hiše, ki izberačijo najnovejšo opremo, da bi jo kot izposojeno »preizkusili«. Za planinstvo je važno, da so še idealisti, ki gredo v steno brez podpore sekcije ali AO, za svoj denar in za svoj užitek, ki ne jemljejo s seboj »zveznega moža« za časopise in mu naročajo, naj iz vsakega njihovega koraka naredi senzacijo. — Bauerjeve besede je treba dati v premislek tudi pri nas, seveda mutatis mutandis. H0LLOCH se imenujejo podzemeljske jame v Muotatalu in Hintertalu pri Schwuzu v centralni Švici. Obisk je možen tudi pozimi — 70 km pod zemljo. Te jame sodijo med najveličastnejše pri-rodne znamenitosti v Evropi. 30 MILIJONOV GOSTOV je prepeljala skromna žičnica iz Schneeferner-hausa na Zugspitzegipfel v zadnjih 30 letih. Premaguje višinsko razliko 300 m. NAJHUJŠI MRAZ je na Antarktiki na koti 3660 m, ki so jo odkrili sovjetski raziskovalci. Živo srebro je tu padlo na —90° C. ZIMA 1960^61 je nekaterim ledenikom pridelala nekaj prirastka posebno v vrhnjem delu. Hidrološko leto 1960/61 se je začelo z zelo spremenljivim oktobrom in novembrom. Vetrovi so se križali, a posebno v novembru je prevladoval fen. Od začetka oktobra so bile gore nad 2000 m že zasnežene, v decembru je bila snežena odeja že debela, februarja pa je spet padlo ogromno snega, marca dvakrat, vendar je bilo vmes toliko toplo, da je sneg ostal samo v večjih višinah. Tudi v aprilu in maju je še močno snežilo, tako da se je ablacija snega v višinah začela šele sredi junija, julij je bil sorazmerno hladen, avgust nestanoviten, september pa povprečno najtoplejši, kar opazovalci doslej še niso zabeležili. Povpreček temperature je bil v mnogih krajih — opazova-liščih večji kot od 1. 1901—1940, tudi debelina snežne odeje je bila najdebelejša doslej. 900 000 ŽIVALSKIH VRST je na svetu, od tega 660 000 žuželk. Sem niso vštete izumrle živali, ki so jih ugotovili paleontologi. V Alpah pa živi danes komaj 70 sesalcev in 325 ptičev, insektov pa je, pravijo, več tisoč. In še en podatek: Leta 1958 in 1959 je bilo na našem planetu registriranih 65 061 potresov. Na Pireneje, Alpe, Karpate, Krim in Kavkaz odpade 14 večjih potresov. Nedvomno se marsi-kaka skala sproži in skotali v dolino zaradi teh pojavov, nam pa se zdi, da gre za golo naklučje ali za druge vzroke. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJ A NA NOVI GVINEJI je večje podjetje, nekaka individualna Harrerjeva akcija, kakor smo poročali. V ekspediciji je tudi ho-landski alpinist Huizinga. Šteje 125 mož in 125 nosačev. Baza je v dolini Illagha. Oskrbujejo jih z letali, ki startajo iz raznih misijonskih postaj. Nova Gvineja je za Groendlandijo največji otok na planetu, s površino 831 700 km2, iste kamenine kot Avstralija, iz mezozoika. RIMSKI CESAR HADRIJAN je bil baje prvi alpinist. Povzpel se je na Etno, da bi z nje užival sončni vzhod. Bil je sploh nagnjen k potovanju, obiskal je vse rimske province, mikal ga je vsak hrib. Bil je tudi na Džebel Ahai. Po Hadrijanu do X. stoletja ne poročajo o nobenem vzponu. V tem stoletju pa je šel na Mont Genevre grof Turin, vendar ne zaradi gorske lepote, marveč zato, ker je mislil, da so na vrhu skriti zakladi rimskih cesarjev. Njegov vzpon je bila pravzaprav procesija: pred njim je šla s križem na čelu množica menihov in duhovnikov, ki so z liturgičnim petjem in blagoslovljeno vodo s poti odganjali hudiča. Na pol pota jih je zajela nevihta s tako silo, kakor da se je hudič z verige odtrgal, in vsa procesija jo je na vrat na nos pocedila v dolino. Humanist Dante pa je gledal na goro že z očmi esteta in celo športnika. »Pojdite v Alpe,« pravi, »tarn boste našli moč, lepoto, zdravje in krepost.« V 15. stoletju pa je Alpe odkril veliki Leonardo da Vinci kot slikar, pa tudi kot turist in prijatelj narave. Iz antičnih časov se poroča, da je grški filozof Empedokles našel smrt na Etni; baje je skočil v žrelo, da bi bil bliže bogovom. O Filipu III. Macedon-skem poročajo, da je 1. 181 st. e. stopil na 3000 m visoki vrh Emo. 100 LETNICA OAV pomeni tudi stoletnico organiziranega planinstva na evropski celini. OAV so ustanovili 1. 1862 na Dunaju Edmund v. Mojsisovics, Paul Grohmann in Guido v. Sommaruga. L. 1869 se je združil z DAV. ki so ga tudi ustanovili Avstrijci. O proslavi 100-letnice bomo še poročali. SAMOHODEC V EIGERJU bi bil res najredkejša prikazen. To je najbrž zvabilo 22 letnega Adolfa Mayra konec avgusta 1961 v Grindelwald in to direktno iz plezalnega tabora na Norveškem. Nikomur ni povedal, kaj namerava, le dva Švicarja, eden od teh je bil von Allmen. sta po naključju zvedela, kaj mu roji po glavi. Ob treh zjutraj je vstopil in v 12 urah že dosegel »likalnik« nad drugim snežiščem. Tu je bivakiral, ker se je bal, da bi s tretjega snežišča utegnilo v poznem popoldnevu padati zapadno kamenje. Ob devetih zvečer je z baterijo signaliziral Švicarjema, da je vse v redu. Naslednji dan je hitro opravil s tretjim snežiščem in s tem na »rampi« pustil za seboj najtežje partije stene. Kazalo je. da bo opoldne že zunaj in na Scheideggu so se že pripravljali, da ga bodo na vrhu slovesno sprejeli. Toda nekaj minut po osmi uri je Mayr zdrsnil in padel v globino. Kdo naj bi vedel, zakaj! Vsekakor je kot samohodec v Eigerju prišel najviše, dotlej so vsi obračali nekje pri Hinterstoisserjevi prečnici npr. Hans Worndl. Mayr je bil znan plezalec Začel je plezati s 17 leti v Totengebirge s Krenmayrom, nato pa v Zillertalskih in Otztalskih Alpah naredil več prvenstvenih zimskih tur. Sam je zmogel zahodno steno Totenkircla, Dulferjevo smer in južno steno Schusselkarspitze, sam je plezal greben Zmutt in Hornli, sam vzhodni greben Welisshorna in Rothorn m preko teh prišel na Zinalrothorn. L. 1961 je kot samohodec treniral v Wilder Kaiser in Karwendlu. deloma v družbi s Hiebelerjem in Pokorskim. V eni sami uri je sam preplezal Pallavicinijev ozebnik, sam zmogel severozahodno steno Wiesbachhorna in severno steno Eisko-zela. TRETJA SCHNEIDER JEVA EKSPEDICIJA v Nepal je odpotovala iz Avstrije v začetku aprila 1962. Podprla jo je nemška industrija, ÖAV in DAV, torej nekak himalajski anšlus. Ing. Schneider bo nadaljeval s kartografiranjem, ki ga je začel pred nekaj leti, uvedel pa bo v delo dva mlada geodeta iz Stuttgarta in Münchena. Ekspedicijo vodi dr. Hellmich iz Münchena. Potovali so z avionom, imeli so tri tone prateža. Ekspedicijo je podprl tudi baron Heinrich Thyssen, ime ki je vsemu bližje kot himaiaizmü Pa vendar, zašlo je tudi sem, do Kathman-duja. V pripravi je že četrta avstrijska ekspedicija te vrste. CESTA NA GERLOSS bo iz Krimmla potekala preko Krimmlerplatte na tirolsko mejo. Načrt zanjo je naredil ing. Wallack, tvorec glocknerske ceste. Stala bo 150 milijonov šilingov, dosegla višino 1629 m, prevozna bo vso zimo, največja strmina 9 °/o, decembra letos bo že odprta. NEPAL je od jan. 1962 spet uvedel strožje ukrepe za ekspedicije. Nepalsko zunanje ministrstvo je objavilo: Vsaka ekspedicija mora imeti zveznega oficirja, ki ga imenuje nepalska vlada, oficirju je treba povrniti vse potne stroške in dati 320 nepalskih rupij dodatka k njegovi plači na mesec. Poleg tega mu pripada popolna oprema, tudi spalna vreča in popolna oskrba. Permit (dovoljenje) se vsak čas lahko ukine, četudi ekspedicija še ni končala z delom. Kratko poročilo mora ekspedicija predložiti takoj po zaključku dela, izčrpno poročilo pa v šestih mesecih po vrnitvi, vselej pred objavo. Ekspedicija mora predložiti načrt dela in se ga mora natanko držati. Za orožje, municijo in radijske zveze je treba imeti posebna dovoljenja. Ce je šerpa ali kuli ranjen, je ekspedicija doižna odšteti zavarovalnino: Za smrt zveznega oficirja 5000 rupij, za smrt nosača pa 2000. Vsako fotografijo, namenjeno za objavo je treba prej predložiti vladni cenzuri. Za Dhaulagiri, Everest, Lhotse, Makalu, Co-Oju, Manaslu, Kangčendzon-go, Annapurno je taksa 4800 rupij v dolarjih ali v funtih, za gore preko 25 000 čevljev visoke 3200 rupij, za gore nižje od teh pa 1600 rupij. Znanstvene ekspedicije s štirimi in več osebami morajo odštet! 1600, manjše ekspedicije pa 800 rupij. Polovico te vsote je treba položiti en mesec po sprejemu »permita«, ostalo polovico pa pri vstopu v deželo. Vsa obvestila mora ekspedicija pošiljati preko vlade. Ekspedicija mora imeti priporočilo vlade svoje dežele. Pri vstopu v deželo je treba natančno navesti, katero blago se bo potrošilo v Nepalu, katero pa bo ekspedicija vzela na povratku s seboj. Za prvo je treba plačati carino, za drugo pa položiti kavcijo. Preden se vse to uredi, mine precej časa. Nepalska birokracija ni hitrih rok. SEDEM EKSPEDICIJ 1962 ima na sporedu Nepal. Indijci imajo pred seboj najveličastnejši cilj Everest, Avstrijci Dhaulagiri, Francozi Jannu, Zahodni Nemci Pumo skupaj z Nepalci, Japonci pa so prijavili kar tri ekspedicije v Langtang, Jugal in Mukut Peak. To so večje ekspedicije, poleg njih še vrsta manjših. Eno takih vodi grofica Gra-vina, voditeljica ženske ekspedicije na Co-Oju 1959, na Gandula Peak v zahodnem Nepalu. ANGLEŽI V PAMIRU, to je v 1. 1962 s političnega stališča najzanimivejša ekspedicija. SZ jim je dala 65 dni časa, da pridejo na Peak Stalin (7495 m), najvišji vrh v Pamiru. Dvanajstčlansko moštvo bo vodil Sir John Hunt in bo skušal priti na Peak Stalin po zahodnem grebenu, doslej še neprehojenem. AIGUILLE POINCENOT je gora v skupini Fitz-Roy v Andih. Januarja 1962 so se povzpeli nanjo Angleži pod vodstvom Don Whillansa in Tonyja Kava-nagha. Gora ima ime po Francozu Poin-cetonu, ki se je pri vzponu na Fitz Roy smrtno ponesrečil. NEMŠKA EKSPEDICIJA DIAMIR 1962 je od 30. aprila 1962 na poti. Pripravil jo je Nemški institut za raziskovanje inozemstva (Der Deutsche Institut fur Auslandsforschung). Ekspedicija nadaljuje delo diamirske ekspedicije iz 1. 1961 na severozahodnem pobočju Nanga Parbat in sicer alpinistično in raziskovalno. Glavni cilj je vzpon preko 3000 m visokega strmega pobočja Diamir. Ekspedicija 1. 1961 je tu čez prodrla do višine 7150 m in že dokazala, da je Diamir premagljiv. Nemci so prišli v direktni smeri skoraj pod vrh. V višini od 5000 do 7000 m so plezali v strmem ledu in več odstavkov navpične skale, čeprav so iskali po-ložnejše prehode. Ekspedicija 1962 se bo verjetno lahko še poslužila fiksnih vrvi pod taborom II, v višini 5000 pa so lani pustili manjše skladišče opreme. Oskrba aklimatizacijskega tabora v višini 6100 m je olajšana z ročno žičnico. Nad višino 7150 m težavnost ni več tako velika, tako da letošnja ekspedicija računa z uspehom. Vrh Nanga Parbata meri 8125 m. Štirje člani ekspedicije 1962 so bili v Diamirju tudi lani. Ekspedicijo vodi 46 letni dr. Karl Maria Herrligkoffer, ki je letos že tretjič na Nanga Parbatu. L. 1954 je vodil tudi prvo ekspedicijo na Broad Peak (8047 m). Njegov namestnik in ekonom je Anderl iz Bad Tolza, 46 let star. Mlajša sta Kinshofer (27 let) in Siegfried Low (28 let). Prvi je znan iz zimskega vzpona preko severne stene Eigerja in poizkusa v severni strani Mat-terhorna, drugi je eden najvidnejših ekstremistov zadnjih let. Tudi ostali člani ekspedicije so mladi, 22 do 27 let, in spadajo med najboljši nemški alpinistični naraščaj. Sturm iz Munchna ima za seboj en šesttisočak v peruanskih Andih, Mannhardt je bil s Kinshoferjem v Eigerju, pa tudi Schmidbauer in Erden-kaufer sta znana. Ekspedicijo je izdatno podprla nemška industrija z materialom, denarna sredstva so zbrali privatniki, dve tretjini vseh sredstev pa udeleženci sami. Primanjkljaj 20 000 DM bodo krili s pozdravnimi dopisnicami, na katerih bo naslovnik prejel sliko Diamirja, podpise vseh udeležence, prstni odtis pakistanskega poštnega kurirja in žig ekspedicije. V 2400 km dolgi himalajski gorski verigi je še mnogo ciljev. Mnogo je dolin, ledenikov in vrhov, na katere še ni stopila človeška noga. Evropski narodi štejejo za nacionalno dolžnost, da odkrijejo Himalajo do kraja, pridružujejo se »mladi« azijski narodi. Nemški delež pri tem odkrivanju je izredno velik. Tudi ta ekspedicija je bila kronana z uspehom. DŽEBEL TOUBKAL (4165 m) je glavni vrh v Visokem Atlasu v severni Afriki. W. Heybrock, samohodec, ki pozna Tatro, Pireneje, Kavkaz, perzijske, skandinavske in korziške gore, pripoveduje, kako se je povzpel preko Marakeša in Agadirja v njegovo območje. Izhodišče mu je bilo berbersko naselje Asni. Pravi, da so ga tu in v višje ležečih vaseh otroci spremljali s kamenjem, ker so ga imeli za Francoza. Od 2250 m dalje dobi pokrajina visokogorski značaj, v tej višini pa stoji znamenito muslimansko svetišče Sidi šamaruš. V višini 3200 m so francoski alpinisti zidali »Refuge Neltner«, v višini 3700 m je že sneg, prava zima, v kateri je Heybrock doživel neusmiljen bivak. Na vrhu Džebel Toubkala mu je termometer pokazal —46° C, snega je bilo do kolena. Domačini ta vrh po božje časte. Prvi Evropejci so bili na njem 12. junija in sicer Berger, Dolbeau in Segonzac. Na povratku si je Heybrock zlomil nogo in stin dni sam v bolečinah, žeji in gladu čakal na rešitev, ki je le po naključju pnsla. Rešila sta ga dva Berbera, ko je bil ze skoraj sklenil z življenjem. V HINDUKUŠ so bili 1. 1961 priredili ekspedicijo Traunsteinci, med njimi nemški smučarski reprezentant Wagner-berger. 25 dni so rabili za pot do Kabula preko Avstrije, Jugoslavije. Turčije in Perzije. Iz Kabula so se peljali do Jurma m odtod prišli v centralni Hindukuš ki je se dokaj neraziskan. Pešačili so 160 km v Sahram in Deh Ambi ob reki Munjan v Darah-i-Deh Ambi pa so postavili bazo. ¿>e isti dan so po 8 urnem napornem vzponu po moreni na ledeniškem jeziku v visim 4750 m bivakirali, po dveh dneh pa dosegli vrh Kollae Pierjach (5620 m) vrh lezi v skupini Ahmed Baba-e-Deva-na. V tej skupini so se povzpeli še na stin pettisočake. Potem so se lotili skupine Koh-i-Marčeč in tu prišli na 6060 m visoki Sarguna. Najtežjo preiskušnjo pa so prebili na Koh-i-Kabuda (6100 m) ker so v grebenskem plezanju v višini 5500 m do 5800 m morali premagati več mest IV. stopnje, pri grebenskem sestopu pa so se morali čestokrat spuščati z vrvjo 57 ur je trajal vzpon in sestop. Ko so tako pospravili lepo število pet in šest-tisocakov, so po 200 km maršu spet dosegli Kabul in se z letalom vrnili domov Svoje avtomobile so pretopili v Afganistanu. enom,rano ime. Ima več prvenstvenih, J. 1931 severno steno Trioleta z André Rochem. Organiziral in vodil je več ekspedicij v Mexico, Groenlandijo, v A.nde/. Vsekakor imenitna in sijajna alpinistična kariera! 390 NOSACEV so najeli Francozi za pohod proti Jannu (7710 m), v začetku marca so odšli iz vasi Darhan, proti koncu aprila prispeli v bazo, en mesec trenirali in se adaptirali. Vzpon se jim je posrečil. J V ClLU so orografi zabeležili velike spremembe višin po strašnem potresu od ¿1. maja do 22. junija. Potresni center je bil y cilenskih Andih med Calbucom in Quetrubillanom. Novo kartografiranje je pokazalo, da se je svet dvignil na daljavo 40 km, da pa se je drugod ponižal na daljavo 450 km. Nastale so nove konfiguracije, druga oblikovitost tal Največ škode je bilo v dolini Rio San Pedro kjer se je razlilo jezero Rinhu in poplavilo dolino 80 km daleč. Odprlo se je 9 novih vulkanov, ki so izmetali mase lave t + /Ltrpi zaradi P°tl-esov že stoletja: leta lo70, 1575, 1657, 1751. 1835, 1939 .Posebno okoli mesta Concepcion je bilo v teh letih veliko škode, druga leta pa je bila prizadeta Valdivia. Lahko si je mi-, j je Pret,"Pelo prebivalstvo leta r jko so v enem mesecu zabeležili 21 nudih potresov. 88 ALPSKIH ŠTIRITISOČAKOV je odbral znani ženevski alpinist Robert Greloz Zadnji, ki mu je stopil na teme, je bil Lauteraarhorn (4042 m). Gréloz je WALTER BONATTI je eden najiz-jemnejsih plezalcev vseh časov, poleg tega pa zelo preprost in skromen Na spomlad 1962 je priredil več predavanj v bvici — na povabilo seveda in je govoril predvsem o klasičnih vzponih čez Brenvo, torej o tistem, kar kot cour-mayeurski vodnik zelo dobro pozna V našem »Razgledu« ga sicer spremljamo ze vec kot deset let, vendar navedimo še enkrat njegova najbolj znana dejanja v gorah: • vzhodna stena Grand Capu- «na (20. do 23. julija); 1. 1954 K> (8611 m)-i. 19o5 sam jugozahodni steber Petit Druja (17. do 22. avg.) Steber je po njem dobil ime. L. 1956 presmuča Alpe od jugoslovanske meje do Nizze; 1. 1957 prvi Pilier d'Angle du Mt. Blanchi. 1958 pozimi Patagonija; poleti Ga-serbrum IV (7980 m); 1. 1959 prvi vzpon na Pilier Rouge du Broullaird v Mt fian,cj Prvenstvena v jugovzhodni steni Mt Maudit; 1. i960 prvi vzpon na Chandelle, vzhodno steno Tacula; 1. 1961 prvenstvena zimska na Sentinelle Rouge na Mt. Blancu; prvi vzpon na Pic Rondoy Nord v Peruju. Pravijo, da Bonati zadržuje v sebi najpopolnejšega tehnika, ki ne pozna ovir, in kontemplativca — razmišljajo-cega človeka, ki se odpove vzponu samo zato, da bi spoznal divjo lepoto gora vsakokrat z enako čustveno močjo Ta intimna povezanost z gorami mu ' je ta-korekoč potrebna za moralno in fizično ravnovesje. Je neverjetno odporen in spreten. Vse najtežje smeri v Alpah ie zmogel sam. J Bonatti ima samo v območju Brenve 16 prvenstvenih smeri. Pred kratkim je v francoščini izšla njegova knjiga »Le mie montagne« (v franc. A ma montagne) Zanimivo je, da se Bonatti ne loti zimskega vzpona v Grandes Jorasses. Tu so letošnjo zimo poleg mednarodne zveze v kateri je sodeloval tudi naš Aleš Ku-naver, poskusili tudi trije Francozi, na celu z renomiranim Puiseuxom. Nekaj misli k delu literarnih odsekov TONČEK STROJIN Literarna potreba je bila že dolgo časa živa v naši planinski praksi. Svoj prvi izraz je dobila že 1. 1932 v literarno-znanstvenem odseku SPD. Takratni odsek je vodil nestor slovenskega kulturnega alpinizma dr. H. luma, ki je v dr. A. Brileju našel zvestega in ne: utrudnega sodelavca. Kasneje, 1. 1936, je tudi »Planinska matica« v mladostnem poletu izdala svoj prvi sad - četvero knjig iz poljudno-planinskega področja. Zal je bilo načrtov preveč, denarja pa premalo. Po vojni je zamisel znova prodrla na Površje in že 1. 1946 na I. skupščini PDS slišimo predlog po ponovni ožitvi literarno znanstvenega odseka. Visoke vsote in kadrovski problemi so odseku branili, da bi njegovo delo našlo v javnosti širši odmev. Da bi vsaj v neki meri zadovoljevala - iz široko Ranega delokroga omenjenega odseka - je PZS sklenila ustanoviti Planinsko zalozbo, kot našo centralno planinsko založbeno ustanovo. Težnja po ponovnem organizacijskem prerodu literarnega odseka PZS - program dela Jse je skozi vse čase le malo izmenjal - je Ponovno izšla na raznih skupščinah P z S, posebno leta 1954 v Mariboru. Tudi pri PD Ljubljana-Ma-tica je bil ustanovljen literarni odsek. Organizacija in metoda dela Organizacija in metode dela zahtevajo širše poznavanje in poglobljen študij možnosti, ki se odpirajo pri delu literarnih odsekov. Takoj moramo poudariti, da so literarni odseki specifične oblike dela v planinskih društvih, organizirane le tam, kjer obstoji^zadosten razlog po njihovi potrebi Ta Potreba pa obstoji v programu in številu planinskih delavcev, ki so za taka dela na razpolago. Osnovno programsko vprašanje, ki se postavlja pred literarne odseke, je, ali spada njihovo delo v program propagandnega_ odseka ali pa zahteva samostojno telo. Miselni spor o tem ima svoje korenine na eni kot na drugi strani. Nesporno je, da je pisanje informativnih člankov v dnevno časopisje - ideološko vzeto - stvar propagande, čeprav po strokovni plati bolj nagiba k literarnim od-s6kor*"i. Po drugi strani pa je zaradi velikih finančnih sredstev potrebna razmejitev programske pristojnosti med kulturno-literarnim odsekom PZS kot duhovnim centrom in literarnimi odseki. ki so že ali še mislijo nastati. Medtem ko gre v prvem primeru za stvar-no-ideološko pristojnost, gre v drugem primeru za ožjo programsko pristojnost. Sodimo, da je pravilno, če v prvem primeru razsodimo v korist stroke t. j. literarnega dela, čeprav ne zanikamo propagandnih lastnosti tudi literarnim odsekom. Ze iz tehničnega vidika je delo novinarja v strokovnem smislu bližje delu pisatelja kot pa delo novinarja delu predavatelja, risarja, akviziterja, fotoamaterja etc. Glede ožje programske pristojnosti pa je dvotirnost dela očitno škodljiva, če ne ujame koordiniran korak s potrebami našega literarnega področja. Kriterijev za določitev ožje programske pristojnosti med kulturno-literarnim odsekom PZS in literarnimi odseki je več. Izstopata dva kriterija: 1. delitev na redno in občasno literarno del*2.'delitev na novinarsko, znanstveno-umet-niško ter drugo literarno delo. S finančnega kot s strokovnega stahsča kulturno-literamemu odseku PZS kot akademiji duhovnih sil slovenskega planinstva je prepuščeno izdajanje rednih publikacij m knjižnih del z znanstveno-umetniško podlago. V tem oziru tudi decentralizacija med literarne odseke ne bi smela iti predaleč, saj cepljenje finančne in kadrovske moči v kul-turno-literarni smeri prej škoduje kot pa koristi demokratičnemu planinskemu razvoju Kakor vsaka dejavnost v planinskem društvu mora tudi literarna delovati v nekem sorazmerju, ali bolje rečeno v kritju z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Zato mora vsak literarni odsek, ce hoče finančno utemeljeno delovati, imeti zaloznisko skupino, sestavljeno iz društvenih odbornikov in delavcev gospodarskega sektorja. Ta pod-odsek literarnega odseka bo imel malogo fi-nansirati in analizirati neko literarno delo kot amortizacijsko rentabilno, ne samo v vzgojnem temveč tudi v finančnem pomenu. Zanimati se mora za čim cenejšo in strokovnejšo pripravo in izdelavo programiranega dela m poskrbeti za čim ugodnejši sprejem dela v planinski dejavnosti. Gotovo je, da je založniška skupina temeljnega pomena za literarne odseke, ki morajo računati tudi na komercialne možnosti. Program dela Izkušnja uči, da mnogo idej in dejanj ne uspe, če nimamo jasno začrtanega programa. Stvar načelne diskusije je. da se na skupnem sestanku literarnih moči PZS pripravi poslovnik vključno detajlni načrt dela, ta razmnoži in razpošlje zainteresiranim društvom v obravnavo. Mnogokje so voljni dela - ne samo literarnega - pa ne vedo kako in kaj bi. ugotoviti moramo, da stoji instruktaža na vseh področjih planinskega uveljavljanja na zelo trhlih nogah. Literarni odsek PD Ljubljana-matica že ima svoj poslovnik dela, razčlenjen na uvodne določbe, organizacijski okvir, namen, program dela, personalno-kadrovsko zasedbo, proračun in prehodne določbe. Ker je program kulturno-literarnega odseka PZS tudi več ali manj določen in literarno zainteresiranim krogom poznan, so te načelne pripombe namenjene predvsem rasti novih literarnih odsekov. Za razliko od centralnega kulturno-literarnega odseka PZS je namen lokalnih literarnih odsekov - ki si jih lahko organizirajo le močnejša planinska žarišča - predvsem v obveščanju širše javnosti, o vsem, kar se v lokalnem planinskem društvu m ožjem planinskem področju zgodi novega in zanimivega, in v izdajah literarnih del lažje vrste t ] bil-tenov ob otvoritvah novih koč, društvenih jubilejih, lokalnih vodičev, planinskih prospektov i. p., skratka vsega. Iz 13. člena poslovnika literarnega odseka PD Ljubljana-Matica povzemamo, da je imenovani odsek prevzel kot_ svojo redno nalogo urejanje in zalaganje s Članki rubriko, »Planine in ljudje« v časopisu »Delo«. Osebno sem mnenja, da v Sloveniji ni časopisa ki bi se branil priobčevanja člankov s planinsko tematiko. seveda moramo takoj opozonti na vse-bino člankov, ki jih nameravamo objavljati. Dnevno časopisje ni namenjeno priobčevanju strokovnih sestavkov, ker imamo zato naše glasilo PV, temveč se morajo literarni odseki posluževati novinarskega načina pisanja član-r, l\ Prispevanja reportaž oz. novic iz PD Problem svoje vrste je, kateremu članu PD bo poverjena skrb za to vrsto literarnega dela Sodimo da mora biti to oseba, ki je planinskemu dogajanju v PD blizu, da dobi nov ce kolikor mogoče identične že iz prve roke izkušnja v matičnem društvu pove, da je za to delo najbolj primeren odbornik društva," ker s svojo navzočnostjo na upravnih sejah dru-za 'i310' kar v Solem zapisniku ni opremljeno s komentarjem, nasprotnimi nme-V manj ugodnih primerih pa se bomo morah zadovoljiti le s kopijami zapisnikov, ki jih bomo izročali osebi, kateri bomo poverili skrb za planinsko novinarsko delo. Poleg tega pa omenjena literarna dejavnost PD nič ne stane, propagandno pa mnogo velja ¡,Ho'?rUg^,recina nalo§a literarnega odseka je fdaa ciklostiranega društvenega biltena z iz-l'e,cnki. 12 P.0™«1 . društvenih odbornikov na občnih zborih Nejevolja, da se zaradi izčrpnih poročil odbornikov občni zbori predolgo °dpade' P°leg teSa Pa se članstvu nudi možnost, da se na konstruktivno diskusijo k poročilom vsestransko pripravi. Ce zmorejo skromna ciklostilna glasila že dijaške li- vn^l^J11^ tpo š°lah' zmore t0 tud* vsako o enkrat na leto Pred svojim občnim ,™r°m' S Pnmerno poslanico društva svojemu članstvu pred novo planinsko sezono, z ob-„Jit111^1 ,sP°redi izletov in predavanj, važ-^Š1H-,druStVenil? obletnic, proslav itd bomo vzbudili pri svojem članstvu odobravanje in letom marsikatero Pozitivno sodelovanje med Nazadnje je ena največjih nalog literarnega odseka akviziterstvo na PV in propagandi ,prt razprodaji literarnih in kartografskih del Planinske založbe, zbiranje gradiva za izdajo planinskih prospektov, sodelovanje pri izdaji planinskih vodičev v založbi kulturno-literarnega odseka PZS, iskanje zgodovinskih eksponatov iz življenja planinske organizacije in PD, urejanje društvene kronike evidentiranje planinskih zapuščin brez varuhov itd. Personalno kadrovska zasedba P°udarimo, da je ta problem izmed vseh najtežji. Delo v literarnih odsekih zahteva ze literarno izdelane planinske delavce ki jih ne druži samo veselje do planinstva in literarnega dela, temveč jih odlikuje predvsem široko poznavanje konkretne planinske problematike in novinarskega dela. Prav zaradi teh lastnosti so ti maloštevilni planinski delavci za slovensko planinstvo še posebej dragoceni v marsičem pa je kadrovska zasedba v odseku odvisna tudi od obsega dela, uspešno delo pa od načelnika odseka. Pripomniti je. da zahteva načrtno literarno delo mnogo organizacijskih sposobnosti, brez katerih si je delo odseka le težko zamišljati zato pozor - brez organizacijskega poleta pri vodstvu bo sleherno uspešno delo v odseku obstalo že pri načrtih. Seveda je nerodno če se potem tako literarno telo z načrti prične in pri načrtih ostane. Priročne planinske knjižnice Tesni društveni prostori in pa to, da knjižnice odprtega tipa zahtevajo organizirano poslovanje m knjigovodstvo, ovira ustanavljanje planinskih knjižnic pri planinskih društvih 2e s stališča družabnega življenja je primer- tipa ?atSmp°n Plani,,ske , knjižnice zaprTega upa v tistih PD. ki razpolaeaio 7 v«;ni mi»?i malnim društvenim prostorom £ lahko'v svo- za nlanSt"1 JnV:entarju doloeij° Pohce tudi knjige. Tu prihaja v poštev e o 'Th 0mHai,a Planinska literatura, k taml. lzda,a PJaninska založba pri pzs verzu m'prifa naj dost°Pna - priti rt ~ P1 edvsem mladini in alpinistom ki se aktivno uveljavljajo v PD. ' K1 kniiSda^nl-Por.ed!0g za.oživitev planinskih Knjižnic zaprtega tipa pri večjih PD - katere naj odloči kulturno-literarni odsek PZS P ZS^z z am t Fr e f,10 g 23 plenum ali skupš^no na k ,i n n ]^ia Sm°, spet storili korak više na kulturni lestvici slovenskega planinstva. Slovenski planinski muzej «fare swtfjffiMs: teriala, toda brez vidnejšega uspeha tako da ^ h° današ»J'ih dni ostalo samo prinjih sovaH -?1'6 Planinskemu muzeju pripi- sovati samo ožji pomen, se pravi samo težnie m naloge p aninske organizacije same sa? nil bi slovenski planinski muzej ohran i lik Jlo-f°rjanca' ki ga vknjižni oblfki že nnamo v Lovšinovi knjigi, postal naj bi del kulturnega zrcala slovenske dežele. Ta ustanova naj bi pričala o duhovnem izročilu - od preprostega pastirja in lovca do sodobnega alpinista in ljubitelja prirode - v vsej značfl- *Qt,Pri tej,.23™1311 bi bilo treba od vsega za- not kimnf/" n,a to' da je treba naj« pravo P°*V ta_n?J pritegne vso našo planinsko Skupnost Dokumentarno, slikovno in predmetno Sm°trn? Porazdeljeno v oddefke ki "t", seznanjalo sodobnika z vsem, kar je s planinstvom v zvezi. J nnmBilrafSke listine in iot°graiski material pomenijo vsepovsod anamnezo vsake organizacije in vodilnih organizatorjev ter pionir-fe in inia m planinskih spisov, izdana domača in tuja literatura o naših gorah, rokoDisi vpisane knjige z vrhov in koč8 raznoteri «! ' nf^o^ ° obi?ku in naraščanju članstva v Planinski organizaciji bi predočevali rast in razvoj te organizacije. Makete planinskih koč, razvoj markiranja, biografski podatki in slike ter vodniške knjižice gorskih vodnikov naj bi pričale o skrbi za planinčevo varnost in udobje. Književna in likovna dela planinske umetnosti, ki so izšla v okviru planinskih založb -in bi bila v primeru večjih zalog tudi naoro-daj, naj bi poudarjala duhovno stopnjo našega plamnstva. Planinska pesem in folklora, reševalna služba, gospodarstvo in planinstvo, zimska in letna oprema skozi stoletja, ostanki opreme ponesrečenih, klimatologija in glaciologija ter ne nazadnje tudi delo posameznih podružnic in društev in še in še, vse to bi sodilo v tako muzejsko ustanovo. Vsekakor je treba računati s tem, da bi ob takem, še tako smotrnem delu nedvomno za-Praznine, ki bodo s časom, če bomo odlašali, vedno večje. Iz kartoteke prvenstvenih vzponov južno steno Kogla sta prva preplezala Virens in Gombač. 20. oktobra 1937 sta preplezala novo skrajno težko smer Karel Tarter in Janez Gregorin. Smer sta opisala v Planin: ski matici leto 1937 stran 52. Plezalci po drugi svetovni vojni so večkrat skusali razvozlati, kje poteka ta smer, vendar jim to ni Povsem uspelo. Mnenja so deljena. 9. avgusta 19o0 sta France Zupan in Ksavo Semrov preplezala novo centralno smer. Po vsej verjetnosti so prvi trije raztežaji centralne smeri skupni s smerjo Tarter-Gregorin, nakar ta zavije desno v smer Virens-Gombač in po njej raztezaj nad gredino. Tu se od nje loči in se po treh raz-težajih težke stene zopet združi s smen° Zupan-Semrov. Po letu 1954, ko sta Igoi Levstek in Milan Sara preplezala rumeno zajedo, je Kogel precej pridobil na obisku. Stena je zaradi svoje iege zlasti prikladna za vzpone v zgodnji pomladi in pozni jeseni. SPOMINSKA SMER BOJANU ZAJCU IN DOMNU ŠOLARJU (na Sliki smer D). Prva preplezala Lojze Steblaj in Janez Rupar 15. oktobra 1961. Dostop: iz Kamniške Bistrice po poti proti Kokrskemu sedlu, nato desno po lovski poti v Gamsov skret. Pot se izgubi po travi in skrot-ju, pod steno je 3 ure. Opis: Vstop desno od raza stebrička levo od rumene zajede 40 m navzgor do plosce pod lusko. Za lusko do pokline med črnim m rumenim delom stene. Po poklini do strehe, levo ven navzgor do travnate police. Po njej do kota in preko previsa in stopničk na stojisče pod streho (možic). Levo ob strehi in nad njo v neizrazito zajedo, ki pripelje na steber, kjer izstopi rumena zajeda. Dalje nad gredino po Virensovi smeri nad rob stene. Ocena: IV+, A t. Višina stene 250 m, čas plezanja 4 in pol ure. Sestop: Ž vrha proti vzhodu po travnatih in skrotastih pobočjih navzdol in desno nad grapo (v smeri sestopa) v Gamsov skret. Dalje navzdol v Kamniško Bistrico, 3 in pol ure. KAMNIŠKA VARIANTA SMERI ZUPAN-SEMROV (na sliki smer B). Prva plezala. Tone Skarja in Pavle Šimenc poleti 1957. Dostop: Isti kot pri smeri Zajec-Šolar. Opis: Po smeri Zupan-Semrov še dva raztežaja nad gredino. Desno na stolpiček in po polici levo v zajedo. Po njej 2 raztežaja (k, k) in levo preko plati v lažji svet. Po njem raztežaj na dobro stojišče. Daije po previsni poči (k, k) do vrha in prestop desno preko plošče na obokano polico. Po njej desno okoli raza raztežaj in pol na rušnato stojišče. Od tu lažje navzgor na rob stene malo desno vrha. Ocena: V, VI. Višina stene 300 m. Cas plezanja 9 ur. Sestop: Isti kot pri smeri Zajec-Solar. Pojasnilo k sliki: A-smer Zupan-Semrov B-Kamniška varianta C-Virensova smer D-smer Zajec-Šolar E-Rumena zajeda Tovarna dokumentnega in kartnega papirja ««H i ■»■¿¿■U I ■♦♦■»■ ■«♦♦i Telefon: Radeče 81-950 Tekoči račun pri NB Trbovlje 600-29/1-11 Brzojavi: Papirnica Radeče Železniška postaja: ZIDANI MOST :83 PROIZVAJA : fr»H {4*■ »■»■i. y s vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov specialne papirje surovi heliografski in foto papir kartografski specialni risalni »Radeče« papirje za filtre itd. IZDELUJE : vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi RADEČE P Rl ZIDANEM MOSTU UWWM PROIZVAJA IN DOBAVLJA: Karbid za avtogeno varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo Apneni dušik in nitrofoskal — Ruše za gnojenje Ferokrom suraffine za jeklarsko industrijo Elektrokorund za bruse in brušenje Kisik in acetilen za rezanje in vgrjenje kovin Taljeni magnezit za elektroizolacijo Brzojavni naslov: Azot Maribor, telefon: Maribor 30-108 in 80-128, teleprinter: 03312 ' 604-11 Železniška postaja: Ruše - Industrijski tir. Tekoči račun: NB Maribor 1 105 Zvesti sopotnik v gorah: transistorski sprejemnik Bled ŽELEZARNA JESENICE SLOVENIJA okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato, šestoglato, osem- oglato in tračno jeklo debelo, srednje, tanko in fino pločevino vlečeno, luščeno in brušeno jeklo debelo, srednjo, tanko in fino žico hladno valjane trakove — od zelo širokih do finih cevi od 1/8"—3" bodečo žico in pohištvene vzmeti žičnike elektrode za avtogeno in elektro varjenje do plemenitih jeliei