fit. 81- V Gorici, v soboto dno 10. oktobra 1903. Tečaj XXKIM. izhaja trikrat na teden v detttih ladaajlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Is-danje opoldne, režemo bdenje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami er s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-omanal ali v Gorici na dom pošiljaoa: Vse leto.......13 K 20 h. al! gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......8 * 40 .... , 1-70 PosamiCne Številke stanejo-10 vin. •- Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic 5tv. It v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oL % do 12. ure. Na naročila brez doponUne ¦aro««ine »e ne oziramo. Oglasi 1» poslani«* so racunijo po petit-vretafi' 56 tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeCkrat po pogodbi. — Večjo orko po prostoru. —^eHaine S spiai v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek.!« Dr. K. Lcvrid. TredniStvo* se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v I. nadstr. L urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniilvo si nahaja v Gosposki uliti Si. 11. S»ro8nino !n oglaso je v !*catl loco Borlea. D„pi,| n-.J se urtfljajo \* uredništvu. NaroSnina, reklamacijo in druge re5i, katere no padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le 'ipravnlfitvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisro oi tBooo> veak pet*k in' stane vse lato 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSo8a» in «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi hi Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrentHB na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. >Gor. Tiskarna c A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Krojaška zadruga". Lahek je odgovor na vprašanje, zakaj so zaCeli klerikalni roatadorji sami kričati o slabem stanju .Krojaške zadruge*, tako, da je moral biti vsakdo uverjen o nje-.,0111 propadu. — Klerikalni glasili sta sami jasno in glasno povedali vzrok takemu skrajno nepremišljenemu počet; >, namreč: izne» biti so se hoteli bivšega poslovodje potem, ko je .izvršil v zadrugi veliko nalogo... t. j. ko je dvignil trgovino na nepričakovano višino. Gospod B. ni hotel trobiti v klerikalni rog, ni hodil pet v pokleri-kaljeno Čitalnico, za kar ga je vzel g. Mer-cina grozno na piko, pae pa je bil tako drzen, da je ostal izvršujoč član .Sokola" in pevskega društva, je sodeloval pri narodnih veselicah ter je šel v svoji predrznosti tako daleč, da je za Sokolove zabave in za vel ko narodno Javnost v Kanalu delil vstopnice in vabila celo v prodajalnici. Pokojni dr. Pavlica je pustil g. Bisailu v takih rečth prosto roko, ker je dobro čutil, da tika delavnost poslovodjo je »K. z.- le v neprecenljivo korist. ¦ Po njegovi smrti pa so hoteli klori-ka'ci pomesti iz ,K. z." vse, kar ni strogo njihovo, kar le količkaj diši po naprcdnjašlvu, in v prvi vrsti poslovodjo, ki jim je bil napoti. Toda ogromna večina odjemalcev so bili U vražji naprednjaki, kar sta morala klerikalna lista sama pripoznati, in tem niso hoteli zapreti durij. To je naravno! Zato je bilo treba nasproti slovenski javnosti nekako opravičiti spremembe v ,K. z.*, in v zadrugi je postalo nakrai vse slabo; kriv ali nekriv: za vse pa so dolžili edinole poslovodjo. Ni moj namen, zagovarjati morebitne napake, katere je zagrešil bivši poslovodja. O tem se da govoriti t Toda njegovo ogromno delo ob ustanovitvi in prve čase daleč nad-kriljuje poznejše poroankljivosti, katere bi se bile takoj odpravile, ako bi bili v načelstvu in nadzorstvu pravi možje. Prve čase je poslovodja delil od zgodnje do pozne ponočne ure ter bil v zadrugi — vse, veliko več nego bi bila njegova naloga in — po moji misli — veliko več nego bi se mu bilo smelo naložiti. Tisti plus močno nadkriljuje morebitni poznejši m i n u s, ko je morda smatral prenapenjanje za nepotrebno, ker je ves aparat lepo tekel naznačeno mu pot. — Toda g. Bisaila je bilo treba odsloviti, naj velja, kar hoče, in zato udri po njem z bevikanjem o ,.. zanemarjanju, o nerodnosti, o velikanskih težavah, v katere je b;l spravil ,K. z." s... preobilim blagom, ki je postalo .pofel*, da se oglašajo zalsgatelji s terjatvami, pa ni denarja, da grozijo tožbe, sploh, da je zadruga v hudih škripcih, ki napovedujejo polom. Tudi jaz sem verjel, da grozi Zadrugi nesreča, saj mi je prišel to povedat sam njen predsednik na moje stanovanje (•— nisem ga klical t —) ter vabit me, naj bi se udeležil sejo, v kateri naj bi se pogovorili, kako bi zadrugo rešili preteče nevarnosti. — Da sva z dr. Tunio dala že takrat edino pravi odgovor, sem že povedal, t. j, rekla sva, da Centrifuge dolžnost je, ne tožariti, ne rubiti, ker tak korak podi zadrugo v konkurs, marveč o tvori naj jej pot rob ni kr.-d i t, da polagoma izplača zalaga-t e 1 j c in zapadle račune. S pametnim gospodarstvom si bo potem zadruga že pomagala ! — Niso naju slušali, marveč nastopili so drugo pol, ki je uničila tK. z.* Centrifuga je naposled pa vendarle morala storiti isto, kar sva z dr. Turno zahtevala že meseca januvarja: izplačala je vse upnike, postali tako jedina upnica in naposled jedina lastnica -vsega blaga. Očitali so bivšemu poslovodji, da je nakupil preveč blaga, tako •— kakor sta rekla klerikalna lista — da je imela zaloga pokvarjen želodec s .preveč blaga", vsled cesarje bilo... .mnogo dolga in nič denarja/ Tako očitanje je krivično I Poslovodja ni kriv, ako je imela zadruga svojega denarja le bornih 30.000 K, a prodajalnico so držali vsled zahtev občinstva tako, kakor da imajo vsaj še dvakrat več svojega denarja. V razmerju prejšnjih let se je morala zadruga pripraviti z zalogo tudi za preteklo zimsko dobo. Toda vsled slabe letine je bila kupčija y jeseni in pozimi tako slaba, da ni zadruga sama, ki je prišla vsled svoje zaloge v de- narne težave, marveč jo v Gorici več trgovin naravnost propadlo, ker lastniki niso imeli denarne opore, na katero bi se mogli nasloniti. Toda ,K. z." jo je imela, in to je Centrifuga, ki je bila dolžna, pomagati zadrugi iz zagate, saj so vsi gospodje bili prepričani, da je zadruga aktivna, kar so končno pokazali (udi v računih za I. 1901. Komu pa naj pomaga Centrifuga, ta centralni klerikalni zavod, ako ne svoji zvesti članici, ki je po vrhu še aktivna?! Tisti .preobilo blaga* v slučaju, da je Centrifuga izpolnila svojo dolžnost, bi bil zadrugi celo v srečo, ker bi prinesel prav lep dobiček 1 Centri fugarjem, ki so danes srečni trgovci z manufakturami, je pač znano, da so od letošnjo spomladi vso bombažev i ne za okroglo 10% dražje, in vsi založniki štejejo za imenitno trgovsko špekulacijo, ako so si napolnili zalogo z bombaževino že v jeseni ali da so vsaj napravili celoletne sklepe. — tK. z." pa iiun glavni del svoje zaloge v bombaževim, na kateri bi morala pridobiti prod prodajo V čistih 10%. Ali je kdo v ,K. z.", ki opazuje take trgovsko premembe, ne vem, to pa trdim, da so vsi pravi trgovci računili tako, kakor sem povedal. — Ako bi bila torej Centrifuga tudi odprla še kakih 40.000 K novega kredita, bi .K. z.* bila rešena vseli težav, a z označenim dobičkom bi bile obresti več kot pokrite. »K. z." je zbobnala vkup vse deležne glavnice nekako 30.000 K, toda založila se je z vsakovrstnim blagom tako, kakor da ima vsaj 90.000 K. — Ali ni to naravnost blaznost, ako je izkazovala vrednost zaloge do 150.000 K, v katerih je bilo deležne glavnice komaj 30.000 K?! In temu razmerju gotovo ni kriv poslovodja, marveč krivo je edino le načektvo z nadzorstom. Poslovodja je naročal blago, kakoršno so odjemalci -ahtevali, skrbeti je moral za bogato zalogo, ker- so bile take zahteve in ker so kolovodje zadruge kričali, kakor delajo zdaj Gsntrifugarji, o bogatih zalogah, kakoršnih sploh ni v Gorici. — Razmišljati o tem, ali je zadruga finančno dovolj podprta, je btla pač naloga edino le načelstva in nadzorstva. Čemu vraga pa sta bili tu ? Saj mari ne le radi tega, da so posamični člani-krojači postopali po Stacuni ter čakali na odjemalce, katere so potem hočes-nočeš vlekli v svoje delavnice I Naloga načelstva in nadzorstva torej je bila, omejiti trgovino samo na nekatere stroko v mejah 30.000 K glavnici, aH pa iz-poslovati od članov novo glavnico, s katero bi se naročila plačevala per eatis. Vsak trgovec z manufakturami danes ve, da dobi od plačil v gotovini v roku dveh mesecev celih 5% popusta. S tem popustom bi bila morala ,K, z.* kriti vso režijo, a ves dobiček od prodaje bi ostajal, Iz mojih člankov, podprtih edino s števili iz zadruginih računov, je razvidno, da je bilo postopanje Centrifuge naravnost zločin nad »K. z.*. — Najprej, dokler je niso uničili ter potegnili v CentriAiglno bisogo, so kričali na vso grlo, kako slabo stoji zadruga, da so izpodili poslovodjo, iztožili in »rabili vse blago, dobili vrlega cenilca, ki jo cenil zalogo le na 41000 K, — a poleni, ko so so Cnnlrifugarii polastili vsega imetja, pa na-krat kažejo vse dručne račutu, ter kriče, da... »K. z.* reši jo l Ša za dobrotnike so nam proglašajo, za skrbno prijatelje tistih revežov, ki so zaupali zadrugi deleže, katere hočejo rešili! Hinavci! Aktivno zadrugo ohraniti aktivno, ni nikaka posebna umetnost, zlasti ne pri takem podjetju, kakoršno jo bila med goriškimi Slovenci ,K. z.*. In ako se tK. z.* res reši vsaj v tem smislu, da člani ničesa ne izgube, to ni in ne bo zasluga Centrifuge, ki je postopala proti zadrugi naravnost goro-slasno, kajti zadruga je bila po zimi in je še po računih v avgustu — aktivna. Centrifuga pa bo kriva, ako nastane v zadrugi res — polom, kajti Cenlrifugarji so storili vse mogoče (— škandalozne polemike v .Gorici* in »Prismojencu«, rubežen vseh165 dolžnikov, strupeni napadi na občnem zboru, bedasto izključcnje iz zadruge itd. —), da mora iti trgovina rakovo pot. Jaz jej tega ne želim in sem jo podpiral posredno in neposredno z naročili še celo po — izključenju. Toda klerikalci so naredili res vse mogoče, da so odpodili odjemnike. Odgovornost za morebitni nevspeh v bodočnosti bo nosila Trye mušketirji. Napisal Alexaiulre Diutias. (Da^je.) Ah, ah,c nadaljuje opazovalec, »torej ne prihaja k njemu skozi vrata, ampak skozi okno; ah, obiska je pričakoval. Evo, okno se odpre, in ona vstopi v osvojeni grad. Izborno!« Toda v veliko d'Artagnanovo začudenje zunanje okno ostane zaprto. Še ved; luč, ki se je posvetila za hip, izgine, in vnovič nastane popolna tema. D'Artagnan si misli, da ne more dolgo ostati tako, ter naprej opazuje s celimi očmi in posluša s celimi ušesi. Imel je prav; za nekaj sekund se odzoveta od znotraj dva močna udarca. Mlada žena na cesti odgovori z jednim samim udarcem, in zunanje okno so odpre na pol. Gitatelj naj sodi jam, če je d'Artagnan gledal in poslušal napeto. Žalibog je bila luč prenesena v drugo sobo. Toda oči mladega moža so bile vajene . Sne teme. Sicer pa imajo Gaskonci, kakor se govori, mačje oči in zmožnost videti tudi sredi noči. D'Artagnan je torej videl, kako je odtegnila mlada žena iz žepa bel predmet, ki ga je hitro razvila, bil j© Žepni robec. Nato pokaže osebi, s katero je govorila, ogel tega razvitega predmeta. To spomni d^rtagnana na robec, kateri je našel pri nogah gospe Bonacieux, kateri ga je spomnil na oni, ki ga je našel pri nogah Aramisa. Kaj — vraga — je vendar značil ta robec? Od tam, kjer je bil, ni »v.;gel videti Aramisovega obraza: mladi mož namreč ru čisto nič dvomil, da z damo, ki je stala pod oknom, govori njegov prijatelj; radovednost premaga previdnost, in d'Artagnan izrabi napeto pazljivost, s katero ste osebi pri oknu opazovali robec, zapusti svoje skrivališče, pohiti tihih korakov, toda z bliskovito hitrostjo do prvega zidu ter se stisne za ogel, od koder je mogel njegov pogled videti naravnost v d'Artagnanovo sobo. Toda prišedši na mesto bi bil skoro zaupil vsled presenečenja: z nočno obiskovalko ni govoril Aramis ampak neka ženska. D* Artagnan je sicer videl toliko, da je spoznal njeno obleko, a ne dovolj, da bi razločil poteze njenega obraza. V tem hipu potegne žena v sobi iz žepa drug robec ter ga zameni z o~im, ki ga ji je pokazala mlada žena. Nato ženi spregovorita Še nekaj besed. Končno se okno zopet zapre. Mlada žena pod oknom se obrne ter odide v razdalji kakih štirih korakov mimo d' Ar« tagnana, devaje si Čez obraz svojo kapuco; toda bilo je prepozno, d'Artagnan je že spoznal gospo Bonacieux. Gospa Bonaeieux! Slutnja, da-bi to mogla biti ona, se mu je porodila že preje, ko je vzela iz žepa robec. Toda kako je bilo mogoče verjeti, da oi gospa Bonacieux, ki je poslala po gospoda de La Porte, da bi jo spremil nazaj v Louvre, zvečer o polu polnoči sama blodila po pariških ulicah ter se izpostavljala nevarnosti, da jo vjamejo drugič. Šlo je torej gotovo za kaj zelo važnega; in kaj je ženi s petindvajsetimi leti zelo važno ? Ljubezen. Toda ali se je izpostavljala takim nevarnostim zaradi sebe same ali zaradi kake druge osebe ? Tako je vprašal samega sebe mladi mož, ki ga je v srcu že kljuval demon ljubosumnosti, nič bolj in nič manj, kakor če bi bil že priznan ljubček. Sicer pa je bilo zelo lahko izvedeti, kam gre gospa Bonacieux: treba ji je bilo slediti. To je bilo tako lahko, da je d' Artagnan storil čisto naravno in instinktivno. Toda ko gospa Bonacteux zagleda mladega moža, ki se je odločil od zidu, kakor bi stopil kip iz svoje izdolbine, in začuje njegove korake, zakriči in zbeži. D'Artagnan steče za njo. Dohiteti žensko, ki jo je pri teku oviral še plašč, pač ni bilo težko. Nesreč-nica je bila popolnoma onemogla, ne morebiti vsled napora, ampak vsled strahu, in ko ji d'Artagnan, ki jo dohiti že za nekaj korakov, položi roko na ran; j, omahne na koleno in zakliče z zadušenim glasom: »Ubijte me, Če hočete, a vendar ne izveste aičesar.« D'Artagnan jo dvigne kvišku, toda ko na teži njenega telesa začuti, da je na tem, da omedli, ji prične zagotavljati svojo udanost. Ta zagotavljanja gospej Bonacieux ne pomorejo nič, kajti taka zagotavljanja more človek dajati \y\ najslabših namenih na svetu; a glavno je bil glas. M idi ženi se je zazdelo, da ji je ta glas znan: z$to odpre oči, vpre pregled v Centrifuga. Slovenska javnost ve iz klerikalnih ust in računov, da je sprejela Centrifuga precej dobro aktivno zadrugo, in ako bo sledil polom, bode temu kriva edinole klerikalna objestnost, podprta z največjo porcijo nesposobnosti in nevednosti. ; Rešitev je mogoča, toda le tedaj, ako zaCno klerikalci, ^opravljati dosedanje grehe. Predvsem pa a«;* *jo priti do spoznanja, da boj na gospodarskem polju utegne škoditi tu jedni, tam drugi politiski stranki aH nje pristašem, toda vselej — Slovencem, dočim se tega vesele skupni narodni sovražniki. Boj, celo bojkot na gospodarskem polju med sorojaki pa so pričeli klerikalci. Ako jih v tem pogledu sreča pamet, oprta ob iskro rodoljubja, odpade vsaj jeden del medsebojnega tihega boja, pod katerega udarci bi utegnila prva pasti »K, z." A, GabršCek. Kaj je z brezohrestflimi posojili? Z dežele, 7. okt. 1908. Današnji dan, ko želi vsak človek, da bi si olajšal in zboljsal svoje stališče, se sliši vedno: Ti ubogi kmet! i tebi se mora stališče zboljsati, kajti sam si ne moreš pomagati. So politične stranke, ki obljubujejo kmetu deveta nebesa, ko dosežejo svoj namen, pa se ne zmislijo več nanj, ampak puste ga celo na cedilu. Pri današnjih političnih bojih trpi v prvi vrsti nas kmet, kar se vidi na Kranjskem in tudi pri nas, v glavnem pač, ker klerikalna stranka ali se naravnost igra s potrebami kmeta ali pa ga zanemarja na celi črti, po-vsodi, tudi tam, kjer je ona v premoči ter bi prav ona morala pomagati u se potegniti za koristi kmeta. Imamo državne in deželne poslance, aH nimamo pripomočnikov, ki bi se potegnili za to, da bi se vsaj enkrat rešile prošnje za brezobiestna posojila. Leto dnij in Se več leže* te prošnje na c, kr. namestništvu v Trstu in Se ni nade, da se jih reši. Kaj je temu krivo, ni znano; nekoji govore, da marljivost uradnikov na c. kr. namestništvu, ali zopet drugi, da prepir, ki vlada med deželnim odborom in c. kr. namestništvom radi tega, ker deželni odbor bi rad sam oddajal ta posojila, da bi v tem slučaju delal, kakor njemu ljubo. —• Tretji pa zopet trde,, da ni denarja. Gotovo, ker tu se mora kmetu dati, in radi tega ni denarja! Za vsako drugo potrebo je denar, ie ko gre kmetu pomoči, ni denarja. — Ne trdim, da je eno ali drago resnično, ali pravim te, da tako govori ljudstvo. Ubogi kmet! Ako greš pr*šat na deželni odbor v Gorico, kaj je s prošnjami, se ti odgovori: Mi nimamo nič v rokah; ako pa greš na c. kr. namestništvo v Trst, tam pa skoro niti ne vedo, o čem se jih praša, m ne dobiš navadno niti odgovora. Žalostno! Kmet je vložil prošnjo v nadi, da se mu da podpora, da s tem svoje vino- grade nasadi z amerikanskimi trtami, sedaj pa vidi, da niti rešitve ni od nobene strani, in mora, volens nolens, na to podporo popolnoma pozabiti! Zi.kon veleva, da se morajo prošnje za brezobrestna posojila najhitreje reševati, aH vidi se, da zakon je le na papirju, in zakaj ? Zato, ker tu je dati kmetu, torej kmet naj le čaka. Še to malo, kar se je določilo v ta namen, se noče dati, torej ne ostaja dragega nego potrpeti, da pride čas, ko kmet ne bode mogel več trpeti in bode zahteval s silo svoje pravice in kar mu gre. Kmet je oni, ki vzdržuje v prvi vrsti človeštvo, a kaj ima za to? Nič nego delo in večno trpljenje. Pride čas, ko bode morala dežela in država vpreti svoje oči v kmeta, ali to bode prepozno, kajti kmet poprej obnemore in mu ne bode več pomoči. Žalostno a resnično. — Več nego teto dni, a Se ni slišati, da bi se prošnje rešile!! Državni in deželni poslanci, kaj ne morete Vi nič pomagati?! V imenu prizadetih zahtevamo od c. kr. namestništva in deželnega odbora, da se ta zadeva enkrat reši, kajti ako pojde tako naprej, zgubi kmet veselje do dela, uvidevši, da se mu noče pomagati. Tudi noben slovenski list ne spregovori že dolgo o tem besedice. Pred meseci se je čitalo neko zadostilo, in je bila nada, da se prošnje kmalu rešijo, a to je bilo le pesek i oči! Morda se oglasi kak vladni mož, ki bode zopet zadevo zagovarja), ali jaz mu ne bodem odgovarjal, ampak kličem: ProSnje naj se takoj rešijo inpodele posoj iia, kaj ti časa je bilo zadosti, da so se prošnjepre-gledale in da so se storili potrebni koraki. DOPISI. IJublJana, 4. oktobra 1903. (Lahar-narjeve ,P 1 a ninke" in kritik g. D. Fajgelj.) — V »Gorici* št. 70. t. 1. je vzel g. Fajgelj g. Laharnarja in pesmi »Pla-ninke8 v zaščit, in pri tej priliki robato po meni vdaril, boleč me s tem pred javnostjo kot kritika in glasbenika blamirati. Fajgelj piše, da se iz mojega referata v »Ljubljanskem Zvonu" št. 7. vidi, da krvavo malo umejem o glasbi. Jaz namreč trdim tam, da so pesmi nezanimive, brez umet. duhovitosti, da ne prinašajo melodično nič posebnega, da so harmonično skoro šablansko prirejene in modulacija borna in da Laharnar ponajveč rabi »Trugschluss", in sicer vedno na eden in isti način, kar dolgočasi. Fajgelj pa pravi, da mora vsak izvežban glasbenik priznati, da je prav nasprotno resnica, torej so pesmi zelo zanimive, duhovite, melodično in harmonično nekaj posebnega. O »Trugscblussu* ni v zbirki ne duha ne sluha! Pasja noga, ti dve kritiki sta si res popolnoma nasprotni, in moram biti aii jaz res tak nevednež, ali sem hotel L. »Planin-k&m* namenoma škoditi ali sem bil morda jaz pijan, ko sem to oceno pisal) Poglejmo! Lastnih glasb, zmožnosti ne bodem navajal, le toliko rečem, da sem bil dosedaj mnenja, da g. F. mnogo več zna in razume. Tak glasb, revček pa vendar ne morem biti, sicer bi se mi glasb, referati v Ljubljani ne poverili, in bi ne bil doživel časti, da so se tudi moje skladbe pele na najodličnejsem mestu — »Glasb. Matici" in drugod. — Ali sem g. Laharnarja (katerega osebno niti ne poznam) napadel? Nasprotno — uvaževal sem pošteno, kar je »Planin-kam* v prilog, osebe g. L. se pa nisem dotaknil (le glasbe) in se nisem o tem izrekel kaj zna ali ne zna. O pijanosti pa molčimo rajSe, kaj ne, g. F.? Iz naslednjega se pač spozna, da sem jaz prav trezno pesmi pregledal in preučil, zato pa nisem mogel iztakniti one duhovitosti v njih kakor protikritik. O umetniški kvaliteti »Planink* mora biti sodba vsakega boljšega glasbenika (ne navadnega vaškega organista) Ie ena, da niso ,PI." nič posebnega. Priznani tukajšnji glasbeniki, katerih F. ne doseza, so le v naglici »Pl.* prelistali (ne na klavirju) in se čudili, da se F. zde umet. duhovite i. t. d.; nasprotno so potrdili, kar sem jaz o njih pisal — in še hujšo sodbo izrekli. »Pl." niso pesmi, ki so v enem ali drugem obziru nekaj novega, umet. zanimive, dopuščajo različno naziranje, sodbo po okusu kritika ! Tako različno so ocenjevali svoj čas (in še deloma danes) slavnega Wagner-ja — ali to je vse nekaj dragega. Iz dosedanjega torej ne more še slediti, da o glasbi krvavo malo razumem 1 Preostajajo še »Trugschluss-i", katerih jaz (v vsaki pesmi — razven v dveh) toliko vidim, o katerih pa pri F. ni ne duha ne sluha t Bravo sior mestri!, tukaj ste se pa prav hudo vrezali, ako ste sploh ,PI." v rokah imel' po dnevi ali pri luči — in ne v temi! Vse vrline »Pf.* ste videli, in teh ne! Boljše mnenje sem vendar dosedaj imel o Vaših zmožnostih, sedaj Vam pa moram reči: Pojdite se prej učit, kaj je »Trugschluss*, in potem podučujte druge! Sicer poglejte stran 210 Richter-Harmonielehre (to najbrže imate), tam stoji: Der Trugschluss ist die AuflSsung des Dominant-Dreiklangs resp. des Domi-nant-Septimenakordes in einen anderen als den tonisehen Dreiklang (den man eigentlich erwartet). V »Pl.* rabi L. vedno najnavad-nejši slučaj iz dominantnega trizvoka v 6. stopnjo, dasi je vse polno drugih načinov mogočih, in to sem po vsej pravici omenil, ne kot pogrešek, ampak kot znak šablone. S:cer pa označujejo »Trugschluss" na isti način tudi Jadasohn, Lobe in drugi (in gotovo g. Laharnar sam temu pritrdi), ali pa vprašajte katerega profesorja na konserva- torijih! Vem, da so slučaji, katere se različno tolmači, ali ta — ne -—, je in ostane čist navaden »Trugschluss", kateremu pravimo slovenski po Foersterju »krivi izvod", — ne samo varani izvod, kakor se Vam je poljubilo me podučiti; uvede se najbrže tudi še boljši izraz »prevarka"; terminologija naša še ni tako neovrgljiva, zato sem rabil gornji izraz. Vaši nevednosti in čudnemu razlaganju so se pa zelo čudili in smejali glasb, veljaki! Še nekaj! F. me hoče učiti tudi logike ! Ker pravim, da bodo pesmi dobrodošle vaškim zborom, ker so polnodoneče, vsklikne F. »evo logike", kakor bi bilo to v protislovju s prejšnjo' oceno. Harmonika je tudi polnodoneča, na tesnem glas pri glasu! Tudi v »Slovencu* je branil g. Bevk »Planinke", ali bolj pohlevno; »prevarke* in druge hibe je pa videl, in predbaciva le, da se pesmi cenijo z višjega umet. stališča, da imajo pa po narodnem duhu svojo vrednost i. t. d. G. Bevku ni posebnega odgovarjati — odgovor posname iz zgornjega lahko sam. Sicer pa je težko hvaliti in zagovarjati .Planinke", z umetn. stališča že celo mogoče. Iz tega na; čitatelji aarai razsodijo, kake barve kritika je v »Ljub. Zvonu" ali pa v »Gorici". Da sem se tako pozno oglasil proti kritiki g. F., je krivo to, ker sem bil za časa, ko je izšla, na tujem na dopustu, in sem Seie pred kratkim po prijatelju za njo zvedel, in si jo preskrbel, Iker se mi lista »Gorice* ni doposlalo. L. Pahor. Iz Dcvlna. — Podpisani odbor pošilja sledeče vrstice kot komentar k zadnjim dopisom iz Devina v »Soči* , 'rimorskem listu«. Odločno potrjujemo dejsto, da smo Culi tudi od g. dekana besede? »V nedeljo je praznik in na tak dan imajo Devinci veselico in zraven tudi ples*. Ali ne zadostuje to? Gospod dekan in g. kaplan lahko bi rekla v cerkvi: »Devinci, v nedeljo je veselica v prid slov. otroš. vrtca; nesite tudi Vi one bore vinarje v podporo. Po veselici pa pojdite domu in ne na ples!* — Ali se g. kaplan ne spominja, ko je pred »burgom* rekel Rudetu Bridarjevemu in drugim, da ne sme na veselico in tudi drugim naj pove!? Ali niste rekli mežnarju v Štivanu, naj si raje kupi nov klobuk, kakor pa plačevati v društvo! Se-Ii ne spominjate tega, gospod kaplan? Res je, da je g. dekan oznanil po pro-povedi, da ne smejo šolski otroci na veselico. Ako bi bil g. kaplan pri veselici, ne bi videl nobenega, kajti šolsko vodstvo je že poprej opozorilo podpisani odbor, da je treba za-braniti otrokom vstop. Zakaj pa je prečastita gospodična Marjana, kuharica g. dekana, na »ulici" udrihala po veselici z besedami: »tojepetljarija*. Ali ni slišala mogoče teh besed v farovžu, kajti njena bulica ni pogruntala teh bp'..,J. (Dalje v prilogi.) mladega moža, ki jo je tako prestrašil, in ko spozna d'Artagnana, radostno vsklikne. Ah. vi ste, vi!« pravi. »Moj Bog, hvala ti za to!« »Da, jaz sem,« pravi d'Artagnan, »jaz, ki me je poski Bog, da bi čuval nad vami.« »Ali ste mi morebiti sledili s tem namenom?« vpraša z nekoliko koketnim smehljajem mlada žena, ki je postala zopet živahna, odkar je spoznala, da je človek, ki ga je imela za sovražnika, prijatelj, in jo je minul ves strah. »"Ne,« pravi d'Artagnan, »priznati moram, da ne; slučaj me je pripeljal k vam. Videl sem, kako je stopila neka ženska k oknu mojega prijatelja., .c »Vašega prijatelja ?« ga prekine gospa Bonacieux. »Gotovo; Aramis spada med moje najboljše prijatelje.« »Aramis! Kdo je ta?« »No, ali hočete reči, da Aramisa ne poznate ?« »Zdaj slišim to ime prvič v življenju.« »Ali ste danes prvič prišli pred to hišo?« »Gotovo.« »In ne veste, da stanuje v nji mlad mož?« »Ne.« »Mušketir ?« »Nikakor ne.« »Torej niste iskali njega?« »Najmanj na vsem svetu. Sicer ste pa vendar videli, da je bila oseba, s katero sem govor* U*., ženska.« »To je res; a ta ženska je gotovo Ara/nisova prijateljica.« »Jaz ne vem o tem ničesar.« »Saj vendar pri njem stanuje.« »To mene nič ne briga.« »Ali kdo je ona?« »Ah, to ni moja skrivnost.« »Ljuba gospa Bonacieux, vi ste vabljiva, toda ob jednem tudi najskrivnostnejša ženska...« »Ali*mi to kaj škoduje?« »Ne, ravno rasprotno: vredni ste oboževanja.« »Torej mi dajte svojo roko.« »Prav rad. In zdaj?« »Zdaj me spremite.« »Kam.« »Kamor sem namenjena.« »Ali kam greste?« »Videli bodete, ker me morate pri vratih zapustiti.« »Aii naj vas potem počakam.« »To je nepotrebno.« »Ali se vrnete sama ?« »Morda da, morda ne.« »Toda ali vas bode od tam spremljal mož ali žena ?« »Zdaj še ne vem.« »Torej hočem izvedeti.« »Na kak način?« »Počakam vas, da pridete nazaj.« »Torej z Bogom!« »Zakaj vendar?« »Ker vas ne potrebujem.« »Ali sama ste prosila...« »Varstva plemiča, ali ne zalezovanja špijona.« »Beseda je precej ostra.« »Kako imenujemo ljudi, ki sledijo komu proti njegovi volji ?« »Indiskretne.« »Beseda ne pove vsega.« »^ojdiva, milostiva, spozna! sem, da moram storiti vse po vaši volji.« »Zakaj mi ne marate takoj storiti usluge?« »AH ni kesanje že tudi nekaka usluga ?« »Ali pa vam je res žal?« »Ne vem, toda vem, da hočem storiti vse po vaši volji, če mi dovolite, da vas smem spremljati do konca vašega pota.« »In me potem zapustite?« »Da.« »Ne da bi čakali mojega povratka?« »Ne bodem vas zasledoval« »Častna beseda?« »Kakor gotovo sem plemič.« »Vzemite torej mojo roko, in pojdiva.« D'Artagnan poda gospej Bonacieux svojo roko, in ta položi na njo svojo, pol smehljaje in pol tresoč se. In ko prideta na vrh ulice de la Harpe, se mlada žena prične obotavljati, kakor se je že v ulici de Van-girard. Toda po gotovih znamenjih spozna neka vrata, stopi k njim in pravi: »In zdaj sem na mestu, gospod; tu imam opraviti. Tisočera hvala vam za vaše cenjeno spremstvo, ki me je rešilo tako mnogih nevarnostij, katerim bi bila izpostavljena, Če bi bila sama. Ali prišel je tre« notek, da storite, kar ste obljubili: jaz sem prišla do svojega smotra.« »In se li na svojem povratku nimate bati ničesar?« »Bati se imam samo tatov.« »Ali to ni nič?« »Kaj naj mi vzamejo, ko nimam v žepu niti vinarja?« »Ali pozabljate na vezeni robec z grbom.« »Na kateri ?« »Ki sem ga našel pri vaših nogah in ga vam vtaknil nazaj v Žep.« »Molčite, molčite, nesrečni človek!« vsklikne mlada Žena, »ali me hočete pogubiti?* (Dalje pride). Prilma „Sttt" il. 81. i im 10. oktobra MM. Gospod dopisnik »Prim. Lista* pravi, da je »Ladja« dala glas od sebe, da Se životari. Preidimo za eno leto nazaj! Ali se niso favno društveniki .Ladje" največ brigali o prihodu Škofa? Niso li oni delali vse za sprejem; vprašajte tajnika in blagajnika, ali ni društvo imelo gmotne škode? Takrat so bili g. kaplanu društveniki dobri, ko so dekli razne table, slavolok itd. No, no, saj kaj takega se lahko'pozabil • r- Cerkveni pevci, kateri so ob enem društveni pevci, so odpovedali cerkveno petje edino le radi Vaše protiagitacije za veselico in pa, ker je prečastita gospodična Marjana (katera ima glavno besedo) govorila na .ulici?, da jih g, dekan misli odsloviti. Da ne bi bilo tega„ treba, so sami opustiH Jtak nehvaležno delo in se raje oprimejo narodnega petja. Sedaj vsaj ušesa ne bole, gospod dekan, ko imate dva naSa ex-pevca in pa Se g. raež-narja, katerega ste sami uže siti do grla radi njegovega obnašanja. Sicer o tem drugikrat kaj povemo t — Pa takrat, ko so bile italijanske misijonske prepovedi, ali niso bili skoraj samo Slovenci navzoči ? Ako bi oni no prišli, bila bi cerkev prazna; isto je ob*nedeljah. Ko pa ne bode več »farSke gonje" v Devinu, bodemo ravno tako napredovali kakor sedaj, bode slov. otroški vrtec, s pomočjo raznih dobrotnikov, še nadalje odprt. Zahvaljujemo se Vam za prispevke, ki ne znašajo niti vinarja. Seveda vino in ajda to mora pa vsejedno biti, kaj ne ! Dopisnik »Prim, Lista" gotovo ne bode Devincem rešilna »Noetova* ladja. Vam gO' tovo ne dajo tega imena, katerega nočete" dati našej .Ladji*. Saj znamo: ako bi imeli samo »Slovenca*, »Gorico*, »Prira. List*, bi hitro zash/'.. to ime, kaj ne, gosp. dopisnik? Gospodu kaplanu pa to: Sedaj ko sle postati katehet šole »Lege* in bodete dobivali celih 600 R letne nagrade, priporočamo se Vam, da vsaj malo darujete na naš vrtec in potem Vas pa lahko exoffo imenujemo kapitanom »rešilne Noetove Ludje". Odbor društva .Ladja". Solkan, 5. oktobra 1903. - Šel je. Kdo in kam ? Dermastja iz Solkana v Plave, Vidi se, da g. Dermastja napreduje v vsakem oziru, ker je začel opuščali stare običaje, odšel je namreč brez vsakega slovesa iz Solkana. Nekateri Solkanci mislijo, da se g. Dermastja radi tega nič poslovilni, ker se je bal, da se ne bi n.u ljudstvo ob slovesu smejalo v obraz, mesto da bi jokalo, kakor se dogaja pri slovesih duhovnikov, kateri so bili svojemu ljudstvu res pravi dušni pastirji. Drugi menijo, da je g. Dermastja preohol in preponosen, da bi se tako ponižal ter rekel: ,z Bogom" onemu ljudstvu, katero je pripomoglo k temu, da si je svoj trebuh tako lepo zredil. Mislil si je samo: Solkanci, pišite me.....I Zapomnite si torej vi, Solkanci, kateri ste tako lepo redili kaplana Dermastjo in ste trpeli, da je med vami uganjal vsakovrstne budalosli ter preobračal politične kozolce Vam v škodo, da niste vredni niti onega malega slovesa »z Bogom", katerega si privoščijo med seboj celo večji neprijatelji. Mo- goče si je pa g. Dermastja domišljeval celo, i da se Solkanci o priliki njegovega odhoda j zberejo ob cesti ter tam sprejmi jo kleče nje- ! gov zadnji blagoslov, katerega jim je odrekel | v cerkvi. j Ljudstvo je ogorčeno radi tega prezi-ranja in ne bi bil posebno dobro vsprejet, ako bi se vrnil g. Dermastja, sicer nam je pa nekdo zagotovil, da je že v Plaveh dobro pa»H t>fr*t»,^eke-ae-rne «wnete.- •¦««...,„ Zgodilo se je pa še nekaj drugega. Na predvečer Dermastjevega odhoda so stikali nekateri gospodje glave skupaj na občnem zboru bralnega in podpornega društva in jdj-ugi. dan smo imeli deputauijo, katero je spremljala g. Dermastjo v Plave. Jeden teh gospodov je zastopal Jielo špansko občino, drugi vse solkanske mizarje, tretji bralno in podporno društvo, četrti solkansko posojilnico, peti otročiji vrtce, Sesti pa .tarok*, ali vsi na svojo roko, ne da bi bili v to po* oblaščeni ali da|bi sploh druga živa duša o tem kaj vedela. Vedite pa Vi, g. Dermastja in vi Piavčani, da mnenje teh petih .mandelcev* še ni mnenje celega Solkana. Vas »gospode zastopnike celega Solkana" pa prašamo: Kje pa imate korajžo, da se bodete branili proti onim, ki bodo hoteli vedeti, kdo Vas je pooblastil?! 1« Poduielca. (Veselica .Kmet- h k e Čitalnice" vPodmeicu.) — Veselica, katero je priredila čitalnici v nedeljo dne 4, i«. m. v proslavo go*'u Nj. Vel. ces. Franca Josipa I. v prostorih g. Sorlija-Jakca, se je obnesla v vsafcem oziru prav dobro. Gostov je bilo iz Tolmina in iz bližnjih krajev, Hvala jim! Vhod k veselici je kazal slavolok, napravljen jako ukusno iz smrečja, na katerem sli vihrali slov, Iroboj niči pod okriljem cesarske zastave. Pot do skednja, na katerem se je veselica vršila, so razsvetljevali balončki v narodnih barvali. Veselični prostor, skedenj, je bil ves v smrečju in jako ukusno napravljen, tako da nisi vedel, si-li v lepi dvorani ali res v skednju. Tamburanjo: »Slava Slovencem", »Na valovih jadranskog mora* in »Napried* se je vršilo točno in tamburaši, sami domačini, so bili burno aplavdirani, Podmelec ima svoj tamburaški zbor vedno pripravljen in izvež-ban, v tem prednjači našim naprednim trgom, jednako je s pevskim zborom. Učimo se od Poimelčanov! Nagovor g. naduč. Ferd. Jelinčiča nam je povedal, kake pravice nam je dala ustava, katerih pa nismo dobili mi Slovenci, ako se nismo posamezni zanje potegovali in se še dandanes, ko pišemo že l. 1903., moramo za vsako trohico istih boriti. Zavednemu Slovencu bodi sveta dolžnost, ne odnehati od istih, dokler nam ne dajo — kar nam tiče. Mešan zbor pod vodstvom g. Jelinčiča je zapel tri krasne pesmi: »Ljuoav*, »Zvezdicam"in »Svarilo*, na zahtevo so se morale ponovili. V prihodnje bilo bi želeti, da se nobena točka vsporeda ne r ^avlja, ker s tem se zavleče ves program a. vsled tega se mora marsikatera točka izpustiti, kar je bilo tu tudi z drugo igro »Mutec*, ker bila je ura že skoraj 10. Deklamacija Soči, ka- tero je dekl&movala g, uč. Pavsie, je občinstvu jako ugajala, izvršila je isto jako precizno. Vsa časti Igra: »To sem bil jaz* je izvabila obilo smehu, a bila je tudi v spretnih rokah. Domači diletantje gčč. učiteljica, poštarica, Ana Bremec ter gg. Podoreh Anton in Seljak Feliks so izvršili svoje uloge v zadovoljstvo vsega prisotnega občinstva. Vsa čast in hvala ter želimo, da nas v kratkem zopet razveselite. Po veselici je bT pleš. "Plesalo se je lep čas, ne da bi se kdo nad plesom spodtikal, kakor delajo nekateri vroči petelinčki! Veselica je ostala vsem v živem spominu, za kar gre vsa hvala njim, kateri se pripomogli, da je tako sijajno vspela; to naj jih bodri, da bi se kmalu zopet videli. Na delo torej! NA St. VISklgorI, 5. okt. — V sredo 30. pr. m«, se je vršila volitev novega župana v navzočnosti preblagorodnega g. c. kr, okr. glavarja v Tolminu. Zupanom je bil izvoljen bivši župan g. Matevž P i H h, podžupani pa so izvoljeni Anton Klemenčič, Sp, TrebuSa, Matija Kacin iz Polic, Fortunat Prvanja in Tomaž Lahar, Prapetno, Jakob Velikonja in Tomaž Laharnar, Št. Viška gora. Po izvolitvi in zaprisegi g. župana in podžupanov je odšel g, glavar v Tolmin. Klerikalci, ki so imeli toliko gradiva s Št, ViSkegore v zadevi županstva, kdo da bo župan, se pa zdaj prav lahko obrišejo pod nosom. Na vso njihovo ostudno pisavo pa smo si izvolili iz svoje srede poštenega moža za župana, ki nam vodi že nad 20 let županstvo pošteno, pravično, varčno in dostojno, in ta je nas novi in bodoči župan, naprednjak-poštenjak, stare dobre korenine, in izobražen mož. Dopisnik »Prim. Lista*, ki nam je vsiljeval svojega klerikalca za župana, naj ga zažene sedaj ovce past..... Oflimče In rum mvIcb. Današnja »NocV ima 4 strani prilogo, da smo lože vstregli raznim gg, dopisnikom. Osebne vesti. — C. kr. konceptna praktikanta dr, Viljem 13 a It i C v Pazinu in Oton Huber sta imenovana namestnistve-nima koncipistoma. Za »Sokolsko* zastavo je nabral brat N. N. pri razprodaji dveh razglednici K 40 v. »Pevsko In glasbeno društvo* v GorJcl opozarja, da bode imelo svoj redni občni zbor jutri ob 11. predpoldne v društvenih prostorih (hiša Marzinijeva I. nadstr.) s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Potrjenje računa za leti 1902-03 in proračun za leto 1903-04. 5. Volitev predsednika in odbora. C. Slučajnosti. Posebnih vabil se ne razpošilja. NadalJnI izkaz došllh mllodarov m bovške pogorelce tekom meseca septembra. — l. Velerodni gospod Bogomil Prinzig, c. kr. okrajni glavar v Tolminu, osebno nabral 1442 K 50 h, katere so darovali sledeči gg. darovatelji: V amerikanski tovarni. Začelo mi je biti dolgčas v New- Gorici. Prebrskal sem že vse časopise, oho, kaj pa je to: »Pred tremi tedni so odprli v sosedni deželi novo tovarno z lepo konstrukcijo, velikimi stroji in najnovejšo opremo. Pri otvoritvi sta bila navzoča Edison in duh Benjamina Franklina in se pohvalno izrazila. Tovarna izdeluje »ljudsko voljo*, dela po noči in po dnevi in najboljši odjemalci tega izdelka so in ostanejo zastopniki zamorskega ljudstva v deželnem zboru. Kdor si hoče ogledati zunanjo in notranjo opravo te tovarne, naj se zglasi pri Stefetu, zamorcu vseh zamorcev, kateri mu že iz prirojene vljudnosti razkaže vse natanko". Tako novico sem bral v obskumem listu, šel na pjstajo, vzel listek in se peljal z amerikanskim brz o vlakom naravnost v New-Lubiaine, kjer sem obiskal po malem zajutreku v Bonav«, .ur-skih ulicah -lavnega Štefeta. Koj pri vstopu sem moral dali malenkost za »škofovske zavode", za »misijone", za nove štacijone pri sv. Urht:, aa podporo onemoglega mežnarja, kateri je porabil pri zadnjem agitacijskem potovanju svoji nogi do kolen, in za kake morebitne poprave pri novih tovarniških strojih. Štefe — prijazen možiček! Čudil sem se njegovi črni barvi. Najprej me je peljal pred tovarno, pred ono velikansko poslopje. Imelo je pet nadstropij, ker je pet cerkvenih zapovedi, vsako nadstropje pa sedem oken, ker je sedem smrtnih grehov. V ozadju se je vzdigoval visoko pod oblake dimnik. Nad vhodom so se blestele besede, zlate besede: »Ljudski glas, božji glas!" .Vidite !" je začel Štefe »to stavbo smo napravili tekom enega tedna. Par dnij poprej smo imeli namreč tajno sejo reporterji, časnikarji in zastopniki ljudstva, kateri so rabili za bodoče zasedanje par tisoč pisanih pol »ljudske volje". Rešil sem jih jaz iz te zadrege in obljubil, da postavim tekom enega tedna tovarno, ki bode izdelovala »en gros* ljudsko voljo. In evo Vam, ali nisem držal svoje besede? Častital sem mu in obžaloval, da nima potrebnih študij, ker drugače bi bil zdaj lahko »doktor vsega inženirstva*. Črna solza mu je porosila črno lice, in da uduši svojo bol, mi je začel s Um večjo umemo razkazovati dvorane in stroje. Vstopila sva. »Tu je vsprejemnica. Ako rabimo namreč »ljudsko voljo" iz kakega kraja, pišemo po doličnega dušnega pastirja, ki se postavi v tej sobi k oni cevi, zavpije z visokim glasom vanjo trikrat do štirikrat: »Ljudstvo,.... skega kraja zahteva in kliče po,.., (sledi »ljudska želja"). Ta cev pelje naravnost v sosedno veliko dvorano, kjer je s pomočjo sten preskrbljeno za velikanski, večkratni od- mev. Ostanite v tej dvorani, jaz grem k cevi in zavpijem vanje na primer: »Dajte nam obleke I* Šel je. Sam sem ostal med stenami v dvorani. Kar naenkrat, kakor da bi planil Rinaldo Rinaldini z veliko svojo četo v temnih Abrucih name, sem zaslišal od vseh stranij oblastne klice »Dajte nam obleke!" Osebe nisem videl nobene, strah me je bilo, in ko je prišel Štefe zopet k meni, dobil me je onemoglega na stolu v sami srajci in v eni nogavici, vse drugo sem si že slekel, da izročim obleko kričečemu ljudstvu. Smejal se je, ko je opazil učinek svoje fonetične iznajdbe na meni, potolažil me, na kar sem se zopet oblekel, in gostoljubni iznajditelj me je peljal dalje po dvoranah. »Ves ta odmev, oziroma vsak odmev vdari na to telefonsko ploščo in po tenki žici gredo stokratni klici v tretjo dvorano, kjer piše električni stroj na papir vse glasove, katere mu diktira in narekuje telefon. Ta stroj je Edisonova iznajdba, dali so mu za to pet podobic »sv. Antona* in tri blagoslove biljenskega kurata. Da se pa ne za-niaže še mokro črnilo, siplje drug električni stroj (to je ,pa moja iznajdba, in se imenuje »Slovence*) na papir »pesek v oči*, in s tem je ljudska volja ovekovečena. Pomislite! Mi potrebujemo ljudsko voljo iz vasi, ki šteje sedem sto duš in enega pastirja. Pastir teh duš pride, v prvo sobo; v drugi sobi napra- B. Prinzig, c. kr. dkfal. flftvaf V Tolminu K 50; L. Arndt, nadinženir 20; A. Lasič, okraj. šol. nadzornik 10; Baron Ho-henb&chel, koncept, praktikant 40; J. Kavčič, davkar 5; Martelanc, okraj, živinozdfavnik 5; Dr, pl. Hirsch, namestniški koncipist 20; Fr. Pasma, inženir 10; R. Machnitsch 20; A. Baumel, inženir 10; A. Kaus, glavar, tajnik 4; Carli, glavarstveni sluga 1; F. Andrejčič, vin. 50; Vlad. Gaberšček, K 1; Luka Velikonja 1; R. Fasan, nadgeometer 10; Stavbeno podjetništvo Redlich & Berger 500; Perpar, davčni višji nadzornik 10; Dr, M. Maier, okrajni zdravnik 20; Anton Ipavic 10; A. Devetak, poštar 20; Dr. O. R. pl. Wolf, Podbrdo 5; G. de Ceconi, Podbrdo 500; Lusser, nadinženir, Podbrdo 100; U. Wosyka, c. kr. gozdni nadzornik 5;Kastner, lekarnar 5; Dr. Quarantotto, notar 60. 2. Potom e. kr. okrajnega glavarstva v Tolminu došlo 716 K 61 vin., katere so nabrali in darovali; Vdova Bolaffio po .Corierre Friulano* K 20; župni urad Št. Viška gora K 22 v 90; župni urad Livek K 13 v 52; župni urad Podmelec K 24; dekanijski urad Crniče 30; kuracijski urad Log K 25 v 8; kuracijski urad Srpenica K 30; vikarijataki urad Sedlo 20; vikarijatsk: urad Cezsoča K 20 v 42; občinski urad Trnovo K 19 v 40; občinski urad Sedlo K 28; občinski urad Srpenica K 22 v 90; občinski urad Cirknica, Kranjsko K 50; ravnateljstvo zdravilišča v Kamniku K 390 v 61. 3. Potom c. kr. namestništvonega predsedniška v Trstu prejel c, kr. okraj, glavar K 224 v 48, katere 10 nabrali: Župni urad Verteneglio K 5; župni urad Marija Pomagaj, Trst K 8 v 66; župni urad Krinja K 8; župni urad Skedenj 17? župni urad Rojan K 28 v 20; župni urad Antinjan K 14; župni urad Bruma 5; župni urad Momjan K 4 v 30; župni urad Sban-dati KSv 14; župni urad Lovrana K 18 v 37; župni urad Buzet K 8; župni urad Barkovlje 24; župni urad Sv, Jakob, Trst K 10 v 23; župni urad Vogersko K 25; župni urad Grahovo 10; župni urad Kojsko K 13 v 28; župni urad Boljun K 3 v 20; župni urad Buzet K 20 v 10. Skupno eveto 2383 K 59 v je razdeld g. okrajni glavar osebno med najpotrebnejše pogorelce, 4. Županstvo v Tolminu nabralo in tukajšnjemu županstvu doposlalo 205 K, koju so darovali: Katastralna občina Tomin K 50; Baron Winkler 10; M. Primožič, c. kr. sodni svetnik 10; Dr. Quarantotto, notar 20; Fran Prezelj 2; Kastner, lekarnar 2; Ljud. Gazza-fura 5; Oskar Gaberšček, državni poslanec 50; Jos. Carli, c. kr. oficijaf 1; Avg. Berlot 1; V. Filli 1; A. Devetak, poštar 5; J. Dietz, sodni pristav 2; Kari Benič, pravnik 1; R. Prezelj 4; And. Vrlovec 4; Ivan GabrSČek 1; And. Kavčič 1, Pavla pl. Z-Vsit- stvac je naznanjena ob- skega svojo 9-letno hčerko Marijo* da jo ozdravijo, ker jo je mačeha venomer pretepala ter se jej pozna na celem telesu tako početje mačehe. Kadar ni bilo očeta doma, tako je povedala deklica, jo je pretepala mačeha, deklica seveda je morala molčati. Končno pa se je očetu le čudno zdelo, zakaj da je deklica tako slaba in molčeča, zato jo je preiskal ter spravil iz nje izpoved, -kako jo cerkev ni vaša?I" — Načelnik Berdon: »Cerkev je naša last. Sezidali so jo naši pradedje in tudi zvonove so kupili oni!* — Gospod dvorni svetovalec: »Ne, cerkev ni vaša, spada rimsko-katoliški Cerkvi*. r-JSar. čelnik Berdon: .Čemu pa je presvetli škof Nagi izposloval, da je bil poslan v Ricmanje okrajni "glavar"iz Kopra "s^tolikimi orožniki, čemu je dal zapreti vrata in obesiti „žab-niče« in nadeti pečate? Mari smo bili mi Turki, nismo-li bili rimski katoličani? Mari škof Drohobecki ne pripada rimsko-katoliški cerkvi ?! J«-H °n krivoverec ?s Na to nam je gospod dvorni svetovalec velel, naj malo počakamo in je telefoniral po gospoda na-mestništvenega svetovala grofa Marenzija.In res je kmalu došel ta gospod in nas je vprašal precej osorno: »N>, kaj hočete ?!• — Podpisani kmet Josip Pregarc mu je odgovoril na kratko: ,Mi hočemo v pravoslavje !* To izjavo so vsi trije podpisanci ponovili večkrat zaporedoma. — Grof Marenzi je za-klical: »Kaj pravoslavje!• — in je odšel iz dvorane. Podpisanci so čakali nekoliko in grof Marenzi se je povrnil zopet in je zatrjeval: .Cerkev ni vaša!" — Načelnik Berdon mu je oporekal kakor poprej dvornemu svetniku in je energično protestiral proti temu, da je prevzvišeni škof tržaški dal ric-manjsko cerkev zapreti in pečatiti. — Pov-* darjal je, da Ricmanjci nočejo nič čuti o tem, da bi se povrnili v latinsko cerkev in da hočejo sedaj ab&oiutno v pravoslavje. — »Mi smo — je povdarjal — avstrijski državljani, ki plačujemo davke in dajamo vojake in smemo zahtevati tudi svoje pravice. Hočemo, da tudi za nas veljajo državni zakoni. Preveč smo že trpeli in hočemo, da se nam otroci enkrat krste in da bo mladina dobivala pouk in vzgojo !* — Grof Marenzi: »Mari ne veste, Ja smo bili tudi mi napadam po listih?I" — Načelnik Berdon: »Kdo je kriv na tem, smo-li mi krivi?! Krivi so drugi, ki so proti nam. Mi smo postopali pravično in pošteno*. — Grof Blarenzi nam je segel v besedo: »Prosim vas!" — in je začel odpirati neki akt. Potem je rekel: „Vaš rekurz v stvari prijave za prestop v pravoslavje ni 5e rešen". — Berdon na to: »Prosim, kdaj pa je bil naš rekurz odposlan od tu ?¦ — Gospod dvorni svetovalec Schwarz je pripomnil: »Dne 4. julija«. — Berdon: »Nekoiikodolgo je čepel tu ta akt i* — Grof Marenzi: »Pomislite, da ne morete z glavo skozi zid. Pojte na ministerstvo ali pišite na Dunaj !* — Berdon: »Mi smo že čakali dovolj in zahtevamo, da se enkrat reši naša prijava za prestop v pravoslavje t" To izjavo je zopet potrdil podpisani člen deputacije Pregarc in s tem smo se poslovili od gospodov na namest-ništvu. Ivan Berdon, vaški načelnik v Ric-manjih, Mihael Kuret in Josip Pregarc, kmeta iz Ricmanj. »Avstrijska obrtna aveaa* sklicuje na dan 21. t. m. zborovanje v dvorano tukajšnje trgovske in obrtne zbornice. Med drugim je na dnevnem redu tudi predlog vodstva te zveze, da se ustanovi v Gorici središče za Primorje. Tatl#. — 16 letni nezakonski mladenič Frid. Mrak iz Gorice je poznat vagabund in tat. Prišel je bil k Del Pieru, ki ima svoj mapzia v ulici Toirente, da bo delal. Gospodar ga je sprejel. Nekoč se pripogne in pri tem mu pade ključ od mize, v kateri je imet tudi denar, na tla. Mrak je ključ pobral, in ko je gospodar odšel, je ukradel iz raiz-nice 16 K, potem pa pobegnil. Doslej ga še niso našli. Radi avtomobila t jarek. — Blizu Viška v Purlaniji je šel po cesti neki avtomobil z vso močjo. N »sproti je prišla kočija z voznikom J. Perussijem, ki je peljal nekaj l.udij v Palmo. Da nista trčila, se je kočija umikala, pri tem pa telebite v jarek. Kočija se je polomila, konj ranil, potnico Angelo Sfalcin pa je rešil voznik nesreče že v zadnjem hipu. Orožniki so prišli takoj na lice mesta ter poizvedeli, kar treba, ker vsa reč bo imela posledice. Kruta mačeha. — V tukajšnjo žensko bolnišnico je pripeljal Karol "ančič iz Koj- lasti, kf je dela kruto mačeho pod ključ. . \ Belamlca z motorjem na plin in plinovo razsvečavo se proda. Več glej oglas v današnji številki. < —•¦ Odprti lekarni. -^ Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcolijeva in Pon-tonijeva._______________ ----------------- ----- Družba sv. Mohorja. — Dne 24. septembra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige naprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej*le vrsti: Škofije: l. Krška, 2. Amerika in Afrika, 3. Razni kraji, 4. Lavantinska, 5. Ljubljanska, 6. Tržaška, 7. Goriška. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzrofcujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast, poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg, poverjenike, ki dobivajo svoje ».knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čimpreje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Zahvala. — Veselica 4. dne t. m. v Divači je donesla za uboge pogorelce v Bovcu 292 kron 27, vin, ter so je po želji občinstva poslalo ta znesek županstvu v Bovec, Da se je dosegel ta za tukajšnje razmere gotovo lep vspoli, gre čast nepričakovani požrtvovalnosti precost. družin, katere so poklonile toliko lepih daril za šaljivo dražbo; potem onim, od katerih se je dobilo predplačil. Podpisano županstvo tem, ob enem pa si, pevskemu društvu iz Kozine in gg. pevcem in tambumšem iz Divače za brezplačno sodelovanje; si gasilnemu društvu in gg. c. kr. uradnikom iz Sežane in gg. že), uradnikom iz Divače za prijazno udeležbo; prireditelju šaljive pošte, gospodičnam, ki so prodajate šopke, in sploh vsem, kateri so za prireditev veselice kaj storili ali pa s svojo udeležbo ali kakor koli kaj pripomogli, izraža najiskrenejšo zahvalo. Županstvo občine Naklo, 8. dne oktobra 1903. Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo katero vsled svojega antiseptičnega, hladačega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učineka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno. 2 Naznanilo otvoritve. Podpisana naznanjava slavn. občinstvu iz mesta in z dežele, da otvoriva 15. I. M. mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles razmik sistemov kakor tudi pušk In samokresov v ulici Riva Castello štev. 4 (konsc Rašteija.) Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev aii dvokoles. Vsako popravo, Šivalni stroj aH dvokolo jamčiva. Z ozirom na najine dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Naklonjenost cenj. občinstva se toplo priporočava udana Kerševani & Čuk. RogaJki »Tnpel-vrelss' vzbuja tek |M pospešuje prebavijanje in vravnava spreminjanje snovi. Razgled po svetu. V kranjskem dež. zbora uganjajo klerikalci svojo obstrukcijo dalje. Sedaj ne kričijo, tehnično obstrukcijo dela;o. Tudi v seji v torek niso prišli do dnevnega reda, marveč so obstrukcijski govori klerikalcev preprečili vsako redno deiovanje. Kakšne neumnosti uganjajo, se razvidi iz tega, da je dekan Arko utemeljeval predlog, naj se povišajo plače učiteljem na ljudski šoli v Idriji. To je govoril v deželnem zboru, dočim so oni učitelji c. kr. ter spada taka reč naravno v državni zbor. Take norce brijejo s svojimi volilci. Šusterj ič se težko zdržuje kričanja, zato pa je zadnjič ozmerjal dež. predsednika, ker mu je rekel, zakaj da se »ešofira«.... Od obstrukcije pa ne nameravajo odstopiti, marveč jo bodo tirali še dalje v neizlnerno" škodo" prebivalstvu, ker dež. zbor ne more delati ter dati niti najnujnejših prispevkov. Kmet stoče po eni strani, po drugi pa vse verjame klerikalnim sleparjem I Kdaj vendar spregleda?! Tržaški deželni »bor bo sklican v drugi polovici t. m, Gre jim pred vsem za ustanovitev deželnega hipotečnega zavoda, za kateri imajo vse predpriprave že gotove. Treba le, da pride ta reč v dež, zboru do razgovora in potrjenja. Istrski deželni zbor je sklican na dan 19. t. m. Občinske volitve t Mareilgah. -V Marezigah v Istri se bodo vršile nove obč, volitve od 15.—17. t, m. Prejšnje so bile razveljavljene radi spletkarij Lahov in pro-dancev. Prebivalstvo Trsta. — Trst šteje poleg buletina, izdanega od statističnega urada tržaškega magistrata, 186.348 prebivalcev. Dne 31. dec. 1900. je bilo prebivalstva 178.127, torej se je od takrat, manj nego v treh letih, pomnožilo za 8221. Nadvojvoda Ludovlk Viktor — okraden. — V Opatiji je okradel nadvojvodo Ludovika Viktorja v kabini neki tat. Ko se je vrnil nadvojvoda v kabino, je zapazil tatvino, Ukradena zlatenina, prstan, ura, medaljon, verižica itd, je vredna okoli 12,000 K. V kopelji je bilo takrat okoli 150 gostov; preiskali so vsakega posebej. Sedaj so našli tatu ter ga zaprli. Imenuje se Czooz ter je bil inženir pri drž, železnici. Prijeli so ga v Pulju. Na Eekl se je vrgla 41 let stara Katarina Dobrila, žena delavca v Inki in mati štirih otrok, iz petega nadstropja, kakih SOm globoko, na tla. Seveda se je takoj ubila. Uzrok samomoru je bila baje neozdravljiva bolezen. Iz morja pa so potegnili truplo 75 letnega delavca Jurija Petelina iz Ljubljane. Sodi se, da mu je prišlo slabo ter je padel v morje. V Segedinn so se prigodili v torek veliki nemiri. Vojaki, ki služijo čez tretje leto, so položili na Košutov spomenik venec z napisom: tretjeletniki slav. spominu Košuta. Vojaška oblast je dala venec odstraniti ter ga izročila policiji. Več tisoč ljudij je šlo radi tega demonstrirat pred magistrat, nato so nesli venec nazaj. Vojaštvo ga je zopet odstranilo. Na to pa je več tisoč broječa množica napadla vojašnico. Vojaštvo je streljalo, ranjenih je več oseb. Uvedla se je preiskava, ki ima dognati, kdo je naročil venec ter ali je korektno postopala polit, oblast. Sodi se, da je venec od kakega agitatorja. Vojaška in mestna oblast sta si v sporu. Mesto hoče zadoščenja od vlade. Razburjenje narašča. Črko sta ? el v Budimpešti štrajkajo. Demonstrirali so pred prostori lista »Pesti Hirlap* in »Budapest* ter s kamenjem pobijali okna. Zaprli se več štrajkovcev. Širajk v Trbovljah traje dalje. Baje se vodstvo rudnikov brani vstreči zahtevam delavcev. Vršijo pa se pogajanja. Mir se ni kalil. — Vojaki-novak! v TemeSraru. — V Temešvaru se je prijavilo za prostovoljni nastop vojaške službe 523 vojakov-novakov, in sicer Nemci, Rumuni in Srbi, Oger nobeden. Seveda jih ni vedel do tega koraka kdo ve kak p&trijolizem, marveč ekonomični oziric Ali kdo ve, a ko ne odpustijo sedaj od vojakov — 523 Ogrov?! Požar. Tri osebe zgorele. — V Li-binčdi na Koroškem je pogorela htea župana Fišerja. Župan je vrgel svoje otroke iz prvega nadstropja na cesto, petem skočil z ženo dol?. Poškodoval se ni nihče. Zgoreli pa 30 v podstrešni sobi trije služabniki, ker se je bil požar razširil tako hitro, da jih ni bilo mogoče več rešiti. S-letna morilka. — V neki vasi pri Aradu je izginil triletni deček bres sledu. Neki 8-letno dekletce je na to pripovedovalo svoji materi, da ima strah pred izginolim drekom. Na to se je izvedelo počasi od dekleta, da je vrg'v dečka na tla ter ga davilo z eno roko, z drugo pa mu mašilo usta dokler ni bil mrtev. Balkan. — Avtro-ogerska in ruska vlada sta poslali svojima poslanikoma v Carigradu brzojavki, v katerih pravita, da sta se obe vladi sporazumeli glede" nadzorovanja pri uvajanji reform v treh vilajetih evropske Turčije. Obžalujeta grozovitosti nad mirnim prebivalstvom ter smatrati za nujno potrebno priteči na pomoč žrtvam obžalovanja vrednih razmer. Na to jima dajeta še posebne in-štrukcije. Osrednja vodstva komitejev pripravljajo manifest, v katerem izjavijo, da pričakujejo ustavljenje zatiranja bolgarskih Macedon-cev, in v tak namen odložijo sedanje gibanje do spomladi v nadi, da se reforme izvedejo. Med Angleško in Francosko se je sklenil zelo važen dogovor, s katerim se urade vsa preporna kolonijska vprašanja. Angleška koncedira Francoski protektorat nad Marokom š pogojem, da se Tanger nevtrali-zuje, Nasprotno se Francoska zaveže, pustiti Angležem v njihovih akcijah proti Zedinjenim državam popolnoma proste roke. Židovski tempelj na Hru&IcI. - Na Hrufiici pri Jesenicah se je zbralo vsled dela pri novi železnici skozi Karavanke ljudij naj-različnitih narodnostij in veroizpovedanj, Cerkve na Ilrušici nimajo nobene, pač pa so si Židje postavili tam svoj tempelj. OproSčena tatvina. — Dunajsko ka-sacijsko sodišče je izreklo te dni neobično razsodbo. Pred meseci je bil trgovski pomočnik Julij Bass obsojen zaradi hudodelstva tatvine v 14 dnevno jočo. Obsojeni je priznal dejanje, da je vzel iz trgovine, v kateri je služil, več blaga, da ga je zastavil, toda imel je namen, ko dobi mesečno plačo, blago zopet rešiti ter vrniti. Prvo sodišče je izreklo, da tak izgovor ne olajšuje hudodelstva. Knspoijsko sodišče pa je obsodbo zavrglo ter izreklo, da je za tatvino potrebno, da se z ukradenim kdo okoristi, ne da bi imel namena vzeto vrniti, ter ga oprostilo. Praznoverje. — Kakor nal slovenski tako je tudi hrvatski kmet po večini le zelo praznoveren. Nedavno je prišla v vas Vero h kmetu Ljubomiru Lipovcu ciganka Sultana Nikolič iz Bobote. Kmet je ciganko dobro pogostil, ker je bilo ravno cerkveno žegnanje. V zahvalo je prorokovala kmetu, da bo hudič odnesel njegovega desetletnega sina Dušana, Takoj pa ga je potolažila, da nevarnost ni še tako huda, ker je ona s hudičem v zvezi in se ji bo že posrečilo, hudiču Dušana iztrgati. Kmet se je globoko oddahnit ter dal ciganici vse, kar je zahtevala, samo da mu reši ljubljenega sinčka. Na ta način mu je ciganka izvabila 1100 K. Ko Lipovac ni imel več denarja, šla je zvita Sultana v Tenje, kjer je na isti način opeharila kmetico Ljubo Maric. Tam pa so ciganko prijeli in izročili sodišču. Injiževnost. Nova knjiga: Btsanje v ljudski Soli. — Dasi ima ljudski učitelj premnogo utemeljenih želja, ne želi si na pedagoškem polju vendar ničesar tako živo, kakor nekoliko stanovitnega reda pri risarskem pouku glede snovi, učbe in v^nih načrtov. Učitelji, strokovnjaki in obrtniki so edini in do cela prepričani, da se more odslej risanje v ljudskih šolah dostojno uvaževati in v večji meri gojiti in voditi. Čas, potrebščine in boj za obstanek so prepričali strokovnjake in učenjake, da se z našim drugim— od fonetičnega mnogo izrazitejšim jezikom, to je z risanjem in risbami v ljudskih, meščRRžkm in obrtnih šolah nikakor več pasterkovati ne sme. Risarjev in slikarjev umetni jezik govori molče tako nežno in strastno, popolno in prepričevalno, giasno in živo, da fonetični ž njim niti približno tekmovati ne more, Runge pravi: „Ako bi mogel povedati, bi ne slikal*. Risanje je bilo — in še je sedaj — prepuščeno neverjetnemu samovoljstvu vsaki šoli, da vsakemu posameznemu učitelju; vzajemnosti, principov in sistematike je redko kdaj zaslediti med dvema učiteljema, da ne govorimo v dveh šolah. Potemtakem se ni čudili, da smo početkom 20. stoletja z risanjem dosti na slabšem nego početkom 19., da smo strašno nazadovali in zato tudi v obrti za drugimi narodi daleč zaostali. Okolu 3. 1820. je bila Avstrija za nadravnateija I. Schalteja na Dunaju glede povdarjanja, terjatve in gojitve risanja po raznih šolah prva in edina med vsemi državami na kontinentu; Amerika, ki nas je sedaj tako nedosežno prekosila, dobivala je prvi pouk od nas, , (Konec pride.) Hennebergava svila 1^X1^1 vana od 60. kr. do gld. 11-35 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na pom. Bogata vzorna zbirka z obratno poŠto. Tovarna svile Henneberg v Cnrlhn. (1) Stanovanje sredi mesta za vedjo drnžino se odda v najem. Natanjčneje se izve v popoldanskih urah v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. Anton Pečenko ____^__a dom in razpošilja po ielesnici na vse kraje avstro - ogerslr« monarhije v sodih od "ifi litrov nanrej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana miru. Paatraiba aaitan«. Naznanilo. Podpisani naznanja slavnen u občinstvu in svojim cenj. naročnkom, dt, otvori s IS. oktobrom brivsko podružnico na Stolnem trgu štev. 2, kjer bode mogel postreči posebno naročnikom spodnjega dela mesta ter onim z dežele, bolje nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da je vsakdo točno postrežen. V zalogi so vedno v veliki izberi vse potrebščine brivske stroke, kakor fina in navadna mila, razne parfumerije za dame in gospode, vse po zmernih cenah. Rojakom z mesta in z dežele se toplo Slov. oddelek deželne kmetijske šole v Gorici na na prodaj se precej semena (Lszton's Superlatlv) ter prodaja liter po 40 kr. Edor ga želi kupiti, naj se oglasi do konec meseca oktobra pri vodstvu. Delavnica s pimovim motorjem, transmisijami in vsemi potrebščin ami ter s plinovo razsvečavo je na prodaj. Natanjčnojo se izve* v „Gori*kl Tlskaral" A. Gabrščok, priporoča udani Anton Pucelj, brivec. Odlikovana krojaška delavnica Ant. Krušie krojaški mojster v Vrtni uliei štev. 28. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. BPeT"* Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono. ""90 Izdelke iz lastnega blaga jamčim ! Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in prodajalnico v ravno isto j ulico pod štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mojim prostorom in nasproti I novemu stavbišču »Trgovskega doma«. \ ' »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Goriei ===== priporoča sledeče zvezKe === TALiJE: I. zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v eneai dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II. « : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 3 ženske osebe.) III. « : Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 4 ženske osebe.) IV. « : Medved snubač. Veseloigra v enem dejanj" — (3 možke, 1 ženska oseba.) V. « : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.) VI. « : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veselo- igra v enem dejanju. — (2 možki, 2 ženski osebi.) VII. « : Putifarka. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.) VIII. « : Čitalnica pri branjevki. Burka v onem . dejanju. — (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX. : Idealna tašča. Veseloigra v enem de- janju. — (1 možka, 3 ženske osebe.) X. « : Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.) XI. « : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) XII. " : Mesalina. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 3 ženske osebe.) Vsak posamezen zvezeK stane 40 vin., po pošti 5 vin. več. priporoča o priliki praznikov Vseh 8«etlh i Fran Podberšič avtorizovan kamnoseški mojster v Gorici, Tržaška ulica št. 1?. Izdelki so vsi iz kraškega kamna najbolje vrste. Ona nagrobnim spomenikom }e od to kron više. V zalogi ima kamnite plošče, umivalnike za kuhinje itd. Odlikcvana modna zaloga K loti Ide Tommasini v Gorici, Gosposka ulica Št. 8-9. Naznanilo. Ivan Bednarik priporoča svojo j knjigoveznico v Gorici j ulica Vetturini št. 3. ; Podpisana si šteje v čast naznanjati j slavn. občinstvu in č. gg. odjemalcem, da je dobila iz Pariza in Dunaja j veliko zbirko zimskih žei)sl^ib Hlobal^o^, katere prodaja po najnižji ceni. Klotllda Tommasini. Meblirana soba se odda v najem. s bran ali brez. Naslov pove upravništvo. privil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica -M.-BoveEaja v Gorici ¦a Travniku it. 5. Se dobivajo vsakovrstna moderna sttkna kam-gani, pupjet lastink, adria, Ševjot itd., Mapa iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleko, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove oblek« «e prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 0 let K 640 hi vije , . » 0 • 1* . . »50 . , m dalje . . , 15— . vrhne suknje vsake mode ...... 24"— , , „ za častilo duhovMino , 28'— , hlače............. . . »'— » Haveloke in sobne plašče 15 K m»pre<. Za dame In gosplee: Haveloke...............25 K Sako in pelegrine......... . . 9 • V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! Gorica -^ Gorica Klimaiično zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanei nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobii-oranibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — "Velifr"pnrk~pretežiro z^eksotiškinr rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. V hotelu je obsežna knjižnica. ZattUni »imU: -SIDRO. LIMMEHT. CAPSICIGOMPOS. U ftlcMerjav« Mini« v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol nblttZnjnfo mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh l"karnah. N; 8 »Die Freisinnige Zeitung" je socialno-prostomislcče mlado-avstrljsko glasilo, ki zastopa politično konsolidacijo in gospodarsko prerojenje Avstrije na podlagi narodne, verske in socialne jednakopraviiosti ?seh državljanov. V domači politiki zastopa list političen in socialen ===== napredek, v zunanji pa brani in množi politično in gospodarsko moč države. List .Freisinnige Zeitung« ni namišljeno liberalen, ampak stremi po sporazumljenju istinito ________prostomislečih elementov^ vseli narodov in stanov države. Letna naročnina po pošti znaša: za Avstro - Ogersko 12 kron; za Nemčijo 12 Mark. Administracija lista „0ie Freisinnige Zeitung" Dunaj, IX, Porzellangasše 50. Na zahtevo se posije list zastonj na ogled. Zahtevajte moj HuBtrovant eonik i ve5 kakor 500 podobami »d ur, zlatih, •rebrnih In muilktllčnlh predmetov, kater««« pniujn zastonj in polnilne proiU Hanns Konrad, tvornica ur in ekHporlnn liiin Maat It, 14S. - (ČoSko), Mizarska zadruga J|| v Gorici (lolkan) Naznanja slavnemu ob6Inn*vu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia Žt. 1, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrSi točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. -— -^~~ Deli je Učno ter iitro isiieii. Christofle & C.^ c. in kr. dvorni založniki iTim Heinrichhof Dunaj I. Opern Rlng 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In poiodje vsah vrst (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznam najboljši izdelki izredne trpežnostu Največja izbira najlepših modelov. fjnr* Ilustrovan cenik na zahtevanje.-»Jd Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamlco in ime Christofle. Ran j en ja v«ake vrsto naj s<: skrbno varuje pred vsako nesnapo, ker vsled te vsaka majhna ramlev lahko nastane velika. te**o ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mečilno mwilo, P™»*» domač* malti'« priznano kol zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje. Oqp*~ Razpošilja se vsak dan. Proti naprti poslanem znesku K 3-1(5 se pošij; % 8k., ali K 4 00 •/, Sk, p« K 4D6 % »k. franko Agerako monarhije. — Vsi doli omota Imajo Agersko varstveno znamko. pošilja *jl škalljic ali K 3'36 na vse postaje avstro-postavno deponirano Glavna zaloga B, Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice 6. 203. Zalog« v lekarnah Avstro-Ogerakc. - V Gorici v lekarnah Crlstofolettl, Gliubleh, IVsitonI In GIronc II. izgotovljenega pohištva vseh slogov Važno za gg. trgovce z jestvinami in eenj. gospodinje. Podpisani uljudno naznanjam, da mi je poverila z dnem 1.1, m. tvrdka: Žnideršič & Valendč — prva kranjska tovarna testenin zastopstvo in zalogo svojih slovesih in priznanih izdelkov. Zaloga bode preskrbljena zadostno z vedno svežimi »Ilirskimi testeninami" vseh vrst ter se bode iste oddajalo v originalnih zabojih po dosedanjih cenah. Pri tej priliki opozarjam slavno občnstvo tudi na zalogo izborne moke iz valjčnega mlina W. Jochmana iz^dovščma Prevzel sem tudi zastopstvo za prodajo „h»winlh surogatov". „f»rw« jugoslovanske tovarne" iz Ljubljane in zastopstvo za prodajo „Clril Metodovih" družbenih vžigalic. ProseS naklonjenosti za to moje novo podjetje, se v svrho cenj. naroČil na gori navedene domače izdelke rojakom iz mesta in z dežele toplo priporočam in beležim r z odločnim spoštovanjem Jos. Rovan Gorica, ulica Rabatta št. 20 in 22. J. Zomik Gorica, Gosposka ulica štev. 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga: Za gospode: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, čevljev, dežniko/ itd. Za < Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti z i bluse, pajfiolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, z»ponkp itd. Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se vporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublažujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebav-Ijanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, .koliko" in trganje v želodcu. Odstranijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo proti maternici in niadronu. Te kapljice ne smejo manjkati v nobeni mestni in kmečki hiši. "^Mfll Dobiva se satno v mestni lekarni v Zagrebu. Naročila naj ?o našlo* lia. Mestna lekarna, Zagret), Markov trg štev. 39 v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprej, drugače se pošlje po povzetju. Manje kot jeden ducat (IS stekleničič) se ne pošilja. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 1 ducat (12 stek.) 4 K; 2 duc»t (24 stekl.) 8 K; 3 ducat (36 steklen.) 11 K; 4 dne*!« (48 steklen.) 14 K 60 vin.; 5 duc?tc»v (60 steklen.) 17 K. Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne noroj» vsa priobčiti, zato navedemo samo imena mkateih gg., kateri so s posebnim v.-pehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barelinvič, učitelj; Janko KiSui-, kr. nadgozJar; Štefan Barčič, župnik ; Uija Mamic', opankar; Zolija Vukelič, Šivilja ; Josip Seljanovie, kmet; itd. Mestna lekarna, Zagreb, > Markov trg-, štev. 39 v bližini cerkve sv. Marka. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih raodercev vsake cene. Za birrfiance in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo. Za slavnostl in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. Cene brez vsake konkurence. p;jrobro.!n«y.i vina in izvistmh zdravvčih scliSč, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želode.ne bolezni in po.-peSujn obnov Ijenje sveže krvi. k'iuo pravočasno, se vm» želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati napenjanju, bljuvanju t::fcoj rabili, pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more srčno utripanja, brazsenosf, kako (hemoroidi). Zeliščno vino ozdra •le pri glavobolu, riganju, rfaraviei (zgaga), Večkrat izginejo vs<- te iiuh.-zuij, :;ko človek jiarki.it na potrebo, čuti nekako tasnobo, klanja (matfron), • tudi zasadanja krvi v jetrih, vranici in vratnici dpravi neprebavljivo..', in odstrani iz že- lotlca in frev vse nepotrebne in nerabljive Medlost bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost r:^r"a^"^vV;^-,VtMti*ii»" krvi in bolnih jeter. Ako se nima apelita ordabi, a -lavobol in mu"i prebit*« brc. .-panja uplivajo tako nanj, da začne hirati. ZeliVno vino pinsu^M zopet, okn-pivSi iivotno nioč. Zeliščno vino po^pe.iuje -ipetit, prebavo m redi'v<>. poj-piii iblov.m^e ki vi, poii..ri razdražene živce in obudi w«s«lj« do 2lvlJ«n|s. \Ve to dokazujejo i«tti->*- zahval- ni i ripozn.uij:«. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po ;:h\. 1 ¦.">»' in 2' v lekarnah v dvriei. Kur-iniuu. Ajelu, Čaiiiplunini. (iradežu. Kotnanvj. Kiin.iiči bi. »iiudiščir <>b Mu'i. I.onk.ih. »Vb'ju. Tržiču. Kanalu, Vnhnu. Piilmairovi, Tolminu, Idriji. Ajdovščini. *SeLarn, Vipavi. ;,o!!':/niani. Trstu itil. kakor tudi po vseh bkarnah av-.tro-op.nske morim hijo in Miž.ii/i: deželah. Lekarna (J. (!ri->lofo!nt!i v Gorici pošilja !ri in več sUklenie ZeliJčne^a vin.i po originalnih ivnah po vsi Avstriji. ¦H*- Opominja se na riizAične ponaredke! Zahteva naj se izrecno Hubert UIMeh-ovo zeliščno vino.______ Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono tbstoji h: Malapa vina 450.0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100.0, radečega vina 2-10,0. soka j*?rebikovih jajro.1 1 r»0,«l. Črc;rijev*;pa soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine koreoiie, amerikanske knrenik«, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmešal Schichtovo hranilno jedernato milo • *######*###z varstveno znamko garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. — • • • • Pri nakupu naj se pazi ua ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. • • • • Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica. Dobi se povsod! r.vtu.