Lftlo m» iiev. 1«. V Ctlfii. torch «m 90. decembra 1921. wtiiu iitfm i ntmii. Stane celolctao 120 K, mesecno 10 K. — Oglas! za vsak mm t ttine stolpca 1 K 20 v. Rcklama med tekstom, osmrtnlce in iftbvale K 150 -; Posamezna Itevllkt stane 50 par - 2 K. ima(a vsak lorek, teirtek in soboto. Ur«4nlitY0 Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 59. VpniTnltlTO Strossmajefjcvaul, St. 1. pritueje. Telefon St, 65 Katun kr. poltaega cekovnega urada St. 10.066. Beseda tirolsko-nemikega lista o Jugoslaviji. Inomoški list *A!p€nland« piše ine 5. tm.: »Jugoslavija je sporo?i!a poslaniški konferenci, da nikakor ne bo pritrdüa sklepom Zaveznikov glede Albanije, te se tudi n]e ne povabi k posveto- vanjem.« — Visokoletefa beseda dr- žave, ki je Se!e v razvoju, ki se ftiva pred svojimi prijatelji, ko se je usta- novila proti volji svojih sovražnikov, Toda pomembna je ta beseda vellkim. ki mislijo, da so gospodarji sveta, ker inači, da se Jugoslavija dobro zaveda svofe prihodnosti in označuie z de- belimi črkami Case, ko ie bila mala Srbija glavno bojišče za koristi med seboj sovražnih velesil. Z r.ovembrom 1918 pa, ko se je Srbija razširila v Jugoslavijo, je postala nacijonalna ve- lesila, kakor se je kraljestvo Sardinia razširilo v enotno Italijo in Priska v Nemčijo. 0 tern nikakor ne moremo vec" dvomiti, le r.evo§č!;ivci gledajo po strani na fvrsto državo ter poskuStjo z zabavljanjem na notranje politične otroŠke bolezni zdravo se raxvijajoCo driavo diskreditirati, ne da bi mo?!i pri tern naravni potek razvoia oslibili. Dokaz temu je bila urejena mobiliza- cija proti Ogrski. Država, koje narod je bil od oktobra 1912 neprestano pod orožjem, katere državnt stroj je popolnoma prenehal delovati skozi Sest let (od 1912 do 1918) in Se celo 1ri leta (od 1915 do 1918) pod tujo okupacijo, ie po poteku treh let svo- ega obstoja odredtta urejeno mobili- zacijo, ki se je raztezala na razlifne 'etnike cele države. Vse je §!o gladko, 'eprav vladajo med posameznimi ple- meni politični boji, med plemeni, ki so se v teku Sestih !et združila iz petih držav, V tej državi je narodna samozavest povzdignila državno mi sei m ta samozavest gleda v prihodnost in ISČe nadaljni smoter. To je tako naravno in razumljivo, da niC bolj. Če bi temu ne bilo tako, bi morali pat pritrditi, da zgodovfna, učiteljica na.odov, laze. Kaka stremijenja pa kaže nova velesila in na kak nafin jih hoče u- dejstvovati? Jugoslavija stremi dosesi nadob- ast na Balkanu - - to je njen smoter. Predno pa doseže ta smoter, mora izpolniti potrebne predpogoje. Najvaž- TiöjSi je, da ima Jugoslavija na severni meji zavarovan hrbet, da se iahko na drug: strani razvije in utrdi. Predvsem treba prisiHti severnega soseüa, Ogr- sko, da razoroži svoje čete. Vamost pa Jugoslavija Se bolj zagotovi z zve- zo z narodno sorodno ČehoslovaSko, da ;e varnost na severu §e večja, je stopila v ožji stik z Rumunijo, ki je nastopila v svetovni vojni, ko jo je Srbija pridobila za se. V zatetku svetovne vojne je vodila Rumunija Srbijo ravno tako za nos, kakor osrednje velesile. Ko pa je Rumunija podlegla in skle- nila sramoten mir v Buftei, se je ho* tela na račun zmage drugih vseeno okoristiti. Da je Rumunija oškodovala srbske nacijonalne zahteve v Banatu, ie .'aliio vsako jugoslovensko srce in kar je stvar še poslabšalo, je bilo dejstvo, da si je hotela tudi prisvojiti pokrajine v Besarabiji nasproti Rusiji, ki je bila in bo ostaia kijub sedanjim prekucijam vsakemu Jugoslovenu sve- ta majka Rusija. Ker pa si je hote'a Ru- nrjnija zigotoviti dele Ogrske, ki so \ pripadli, je Take Jonescu mislil tudi na zvtzo z Jugoslavijo, ki je svoje ne prevef simpaticne Cute naprsm Ru- muniji podredila veliki državni misli in se pogodila z Rumunijo za slutaj defenzive. Tako je nastala takozvana >mala antanta«, ki pa jugoslovenskim aspiracijam ne nudi posebnega. Stremljenje Jugoslavije je predvsem, da si vstvari kaj pozitivnega na Bal- kanu. Pri tern pridete v poltev dve drlavi: Griija in ßulgtrija. Z Grčijo obstaja zveza od ieseni 1912, ki se pa v balkanski vojski ni kaj prida izkazala. Qrska se je tedaj sicer vojskovala nasproti Turčiji, toda slabo in malo učinkovito; če bi se tedaj ne bili Srbi vojskovali z najve- tjim naporom prt Monastirju, bi Grki ne bili mogli tri ure pred Srbi zase* sti Soluna, s čirmir so se pozneie ta- ko ponašaii. Nasprotno so pa Grki s svojim prodiranjem Srbom pomagali, da so pri Bregainici Bulgare potolkli. Po tej vojni se je sicer zveza za silo zopet obnovila, toda v svetovni vojni je pope'noma odpovedala, ko so Bul- gar i pričeli. Da so se Srbi retablirali na otoku Krfu in na Solunski front), pa ni zasluga Grkov. Venizelos je sicer skuSal napraviti r&vnotežje, a zahteval je po zmagi drugih srbske krai'e: Monastir, Doiran in Qevgeli. V boju za te kraje je te- kla v potokih srbska kri. Na papirju obstoji sicer srbsko- grška zvezsj, praktično pa je brez vsa- kega pomena, zlasti ker ie veiiko vpra- Sanje, le je juridiino za Jugoslavijo kr. organii«oije 4eino|irattke ttranke la Colje in okolioo Je nocoj v pondeljtk 19. tm. ob pol 9 url zvečer v mall dvorani Narodnega doma z le javljenim dnevnlm redom. 0 politlčntm potoiaju popoftata minister 9. dp. Kukoveo in tjp« A« Kpamep. sploh veljavna. Da je ni Jugoslavija odpovedala, tiLi vzrok v Urn, ker si hose Orlka prilastiti pokrajine Korico in Argyrokastro za-se, a na drugi strani Želi Jugoslavija pri Drulu izhod na rnorje, seveda oboje na stroike Alba- nije, pri tern pa ho2e GrCija odkloniti pozornost Jugoslavije od Soluna. Jedro celega balkanakega vpra- Sanja je pa Bulgarija. VaŽno vpraSanje je, se bo li posreCilo med osovraženo Bulgarijo in Jugoslavijo napraviti trdno zvezo. Danes se 2e opaži, da se obe drfavi poCasi zblifujeta, na kar vpliva slovanska vzajemnost, kar kaže ve- denje Stambuliskega, bulgarskega dr- žavnika, ki se ogiba Aten in BukareSte. Zakaj> Bulgarija jeobdana odsovraž- nikov. Stambuliskl je pravo pogodil. Rumunija in Grška sta ravno tako nacijonalna sovražnika kakor Srbija, samo s tern razločkom, da Bulgar obe prvi prezira in zanicuje, Srbe pa, sicer ne Ijubi, toda spoStuje. Če bi se Bul- garija zvezala z GrČijo in Rumunijo proti Jugoslaviji, bi zanjo ne bilo niC prida priCakovati, Se bi se pa zvezala z dni^tml sovražniki Jugoslavije, bi bilo pa nevarno: Ogrska je zmanjSana, ponižana, obkoljena, zveza z njo bi ojačila rumunsko-jugoslovensko žvezo. In Italija? Ta je pac* daleč in kakor uči zgodovina, precej nezanesljiva, da bi pa bila Bulgarija samo Sahova figura Itallji proti JuROslaviji, je pa zanjo malo simpattfno. Ostane/foraj samo še Jugoslavija. Predvsem nl današnja Jngoslavija veC nekdanja Srbija, mnogi Slovenci in Hrvati precej simpatizirajo z Bulgari in zahtevajo intenzivne zveze z Bul- gari. Tu se kujejo notranje politične željfr z zunanje-političnimi možnostmi. Tudi zunanje politična stremijenja so si podobna. Vsi trije narodi Jugosla- vije kot mlade veiesile streme za morjem — Slovenci hoiejo Trst, Hr- vati Reko in Srbi Albanijo in Solun, Bulgari pa egejsko obal s Carigradom. Ista stremljenia in iste koristi bi zedi- nile in zbližale obe državi, katero po- bratimstvo bi udejstvilo prislovico: Balkan balkanskim narodom. Če začne Jugoslavüa izvrSevati svoje načrte, ne meneč se za zvezo narodov in za druge pustne sale, je to resno. Vsi sosedje so oslabljeni, go- vorili bodo sicer veüko, toda mogo^ nega soseda ne bo upal nihče napasti. Kdor je dosedaj delal in ne gleda!, je imel prav: D'Annunzio na Reki, Želt- kowsky v Vilni, Korfanty v Zgornji Šleziji, Neraci na KoroSkem, Ogri v Šopronju! Kdor se je pa obotavljal, je odSel praznih rok: .lugoslavija v Banatu! Popraviti pa hoLe, kar se da, uveljaviti svojo moL na Baikanu in uresničiti stare slovanske Želje v Adiiji in na Zlatem Rtu. * ¦' * Tako inomoški nemški list. Vidi se, da prihaja iztreznenje tudi med Nemci. Dobivajo potrebni rešpekt pred naSo državo. KmetiJHka politika demokratsko stranke. (Ciovor narodnega poslanca %. Milanu Pribičevlča na driavnetn kongresu De. mokratske stranke 31. okt. v BeoxraduJ (Dalje.) . I/ ten razlogov. bra tic. \u iiiurciiiti biti n nisnio demokratje, cc ne skusamo rcšiti kmctijskcga problcma. fmamo raz- ne probleme. Qovorilo se ic o /uiianji politiki, 0 notranji politiki. govorilo se bo 0 socijalni politiki itd. Moje prepricanjc je pa, da je Klavai proUeni demokratske strauke reieaje kmetljskega vprasania. Kadar — bratie — dvtenemo n mili- ionov naroda iz muk in neznanja. kaJa onim. ki nimajo zemlje. damo zemijo, kar je naloga ^rarne reforme, kadar bode dobil vsak, ki nima zemlje, dovolj zeinljc in vsi skupaj potom zakonodaje in poton: pri vault- inicijative vse pogoje za kul- turno /.ivljenK:; kadar bodo nak sela bo^ata in prowecena. takrat bodo kmdje imeii tudi vso liubezen za držav?» in bodo doprinašaii 1 lahkfm srctiin tudi vse žrtve za. to zemijo. Kadar bodo naSc- vasi'v vsakem pojfledu odgovarjale za- htevam knit ure in civilizacije, takrat bo- dete. sospoda, videli. kako bo tutli na§a Koncert umetniške dvojiee Trost. Že preteklo pomlad nam je u- metniSka dvojica Trost napovedala s svojim klavirskim koncertom izvan- reden umetniSki užitek. Slednjega nas ie oropala takrat v Celju razsajajo2a epidemija, ki je oba umetnika primo- rala, da sta se ognila naSega mesta. V januarju pa odrine g. Trost s svojo gospo soprogo na veijo koncertno turneio po Jugoslaviji in priredi 5. ja- nuarja v Celju klavirski koncert Namen teh vrstic je, seznaniti celjsko obCinstvo z osebama obeh u- melnikov. G. Anton Trost je nas rojak iz Goren[ske. Prvo glasbeno vzgojo je uXival na Ijubljanski »Olasbeni Matici« ko( uienec slavnega ieSkega profe- sprja Jos. prochaske. Nato je deloval eno leto kot pomo2ni učttelj na »0 as. ^atici« v Ljubljani. V jeseni leta 1909 pa se je podal na punaj, da tam do- vrlj akademffo za glasbo In predstav- }J«JoCo umetnost ULite|) mu je bU slaynf, sedaj 2e umrli profesor Lud- wig. Leta 1912 je poloiil na akade- mi|i zrelostni izpit z odiiünim uspe- hom ter bil odlikovan z Lisztovo ceno. Prihodnje leto ga zopet najdemo v Ljubljani kot profesorja na »Olasbeni Matici«. Njegov umetniSki razmah pa je bi| v naiih takratniji malenkostnih razmerah preveč utesnjen, posebno Se, ker je ravno v tern letu okusil mi- kavnost umetniške slave. Potoval je namreč v družbi naSega jugoslovan- skega Paganiniia Zlatka Palokoviia fez ItalijO v t&iptt, kjer je iel za svoje odlične uspehe priznanje angle- Skib, frincoskih in italijanskih knti- kov. Kmalu nato if prepotoval z Ba- lokovitem Hrvatsko in dosegel ob svojem prvem zagrebSkem koncertu popolen usoeh. 2e po kraikem delo- vanju na Dunaiu je zaslovt-l kot iz boren pedagog, dunaiski in koncerti po veCnh avstrijskih mestih pa so mu donesli v'seoMe priznanjf in upoSte- vanje naistroijih knukov in odlifnih glasbemkov svefovne slave, da ome- nim od niih samo dandan^* naislav- nejSega Emila Sauer-a. Voi^k^ m 1 vsemi teŽkočami obdarjen«? .mvoine razmere pa so zafasnu niezwof-'e nif- govo koncertno delovanje. Brezdvomno pa mu gre sloves najodiifnejsega ju- goslovanskega klavirskega virtuoza. Oospa Claire Trost-Fiedler je ro- jena Dunaitanka. Tudi ona ie kot utenka prof. Ludwiga I. 1911 absol- virala z odličnim uspehom dunajsko tkademiio. V umetnosti je svojemu soprogu verna in vredna družica, ki si ie s svojimi dunajskimi koncerti na mah osvojila srea dunajske glasbene publike. Leta 1$>1$ je ob svojem prvem koncertu v Liubljani 2ela pravcate vi- harje triumfa. Klavirski koncert umetniSke dvo- jiee Trost je prvi te vrste v Celju in zasluit kot tak zaniminje vseh resno glasbeno umetnost Ijubečih celjskih Krogov f^aSa dolžnost je, da z najSte- vilnejitm obtskom izkažemo umetniku- roiaku in njegovi soprogi svoie sim- pati;e; nagrada v ooliki prvovrstnega, najčntejSega umetniSkega užitka ne bo izostila. 0 sporedu koncerta, ki vsebuje sama dela svetovne glasbene literature in na katerem so tastno zastopani slo- vanski skiadateiji, poroCam prrhodnjie. Dr. S. S. B. BAEBLER: Fremog in vodue sile. (Predavanje na LJudskem vseuciliSču v Celju cine 21. novembra 1921.) (Dalle.) .....,._„ Premog je zadobil svojo veijavo pruvzaprav Scle v tistem moraentn. ko sii'o spoznali velikanski pomen panic si. le. Urez premoga. ki oskrbuje industrijo. ki goni železnice in parnike, si Janes Li- vljenja niti misliti ne moremo. V isti merikot je napredovala kuitu- ra cloveka. je rastla tiidi potreba premo- ga. Statistika narn kale, da se ie v pre- tečenem, to fc v 20-em stoletju vsakih 10 let potreba premoga podvojila in zua- ia danes pribliino 12 biljonov tneterskih stotov to je 120 miüonov vagonov letno ali približno 330.000 vagonov dnevm«. Produkcija v Jugoslaviji zna§a dnevno ca. 800 vagonov, kar naiim potrebam popolnoma zadošča. Jasno ie. da bodo premogovniki pri tako velikanski porabf v doglednem dasu izčrpani. In v tei zve- zi nam jc odgovorrti na dvoje vpraianj: 1. Ke4aj bodo zaloge Premoda mr Stran 2. »NOVA OOB A< Sfv. 148 zunanja, in notranja in naša fiiiauCiia po- litika Sla na bolje. in. bratje. takrat bo tudi jugoslovenski problem, problem h- jedinjenja nas vseh. reSen. Ker brotji1. ml sno predvsem asrarna država, a pri današnji strukturi naSega sola je tudi iiaSa produkciia mala, je mal naš iz- vo/, vslcd tcga pa tudi mala vivdnost nascga duiiarja. In sanio danasujc stanje iieprosveCcnosti našega sela ic oniogo- eilo raznim demagogom. RadiCu in slič- nim. da s svojo demagogijo rusijo naSo državo. Vsi problemi, ki jih hnamo v Jugo- slav iii, se grupirajo okrog centra, ta pa k v proMemu kmetHskc politike: Problem kmetijske politike ni samo problem zemljoradnickega kluba. ne ze- mljoradničke stranke: on je tudi naš problem. Naša demokratska stranka. brez ozira na ime — in čisto pravilno se imenujc demokratska, ker hoče kot de- mokracija zbrati čim več naroda krog sebe — je dolžna. da čimprej pristopi k rešitvi in reSi problem kmetijske politike. V drugem delu svojega govora ho- Cem izvajati iz dozdajnih svojih izvajan] zakljuöek. Spomniti Vas hočem. bratje in prijatelji, da mora naša stranka po svo- jem programu potom zakonodaje. kate- ro hoče na podlagi prograina izvajati v parlamentu. voditi takšno politiko. ki bo v glavncm uTesničila na&e ideie. To je veliko in težko vprašanfc, vpraSanie programa, vprašanje težkega in mučne- ga parlamentarnega dela naše strar.kc, vprašanje njene moči v parlamentu. Je tu predvsem agrar. naseljevanje, so tu drugi zakoni. ki jih mora donesti Parlament. So to zakoni. da se zasigura posest kmetova, da se zavamje za slučaj ujm, točV. povodnji. nesreče pri živini itd. Svrha vseh teh in drugih zakonov. ki se mora jo donesti za selo in knieta, je. da se poliedelec gospodarsko itltiti. da more varno in intenzivno obdelovati svoie posestvo. Opomnim Vas samo, da amerikanski poljedelec zbog svoie viso- ke prosvete in kulture proizvaja trikrat več nego nemški, dasi je — kakor zna- no — tudi nemški kmet kulturen in na- preden; amerikanski kmet proizvaja dvainpolkrat več nego angleški, 6-krat več nego italijanski. in menda 20. do 30-krat več nego naš. Kmetijska zakonodaja mora iti za tern, da se kmetu omogoči. da lahko pri- de do kredita. ker če danes hoče zemljo intenzivno obdelovati in imeti primerne dohodke od nje, mora tudi kmet čim veČ investirati. Brez vlaganja denarja večji uspeh ekonomije danes tudi kmetu ni mogoč. Kmetu treba pomagati tudi. da lažje pride do gospodarskih potrebščtn, ki so potrebne za kulturno in civilizirano delo v obdelovanju zemlje. V poštev prihaja dalie tudi vprašanje žeteznttkega proaeta, proir.etnih sredstev sploh. ki so za kme- ta ravno tako važna kakor za vsakega drugega. Minili so časi, ko se je moglo — kakor pred 50 ali 60 leti — agitirati prnti železnicam. Naš kmet je v minoli vojni prehodij skoro oeli svet, je mnoKO vide! in se naučil in je postal tudi v tern pogicdu mnogo naprednejSi. Zlasti naš kmet v demokratski stranki mora veäe- ti. da so vsa vprašanja kulture. ki jih viutratno važnim za ureditev državc. njegova zadeva. mora pa tudi vedeti. da P')ljedelska država mora imeti tudi ra*- \it žtlezniški pronict. Prehujaino na vprašanje prosvete. ua vprašanje zgradnje šol kot na eno iiajvažnej&ih vprašanj kmetijske politic. Kinetic morajo imeti sole, in zakonodaja mora skrbeti, da dobi vsako selo svojo šolo. Nasa vaška sola se mora reorganl- zirati. No more ostati . kakoršna je 3a- nes. mora se prilagoditi potrebain in raz- merain kmetijskega *tanu. mora pa isto- časno biti takšna. da morejo otroci iz njc tudi v visjc sole. Vaški šoli in pouku treba posvecati veliko skrb. Na vasi mo. ni biti sola ne samo za deco, ampak tudi za odrask: ali v oWikt predavanj ali ka- ko drugaOe. je postransko. glavno )e, da ima vas tudi solo za odrasli svet in da se morajo ustvariti tudi kmetijske stro- kovne sole. Mora pa biti sola tudi za ženski svet za vse ono, kar žena danes potrebuje. kar mora znati: znati pa mo-, ra danes več nego poprej. (Dalie prihodniii.) Politiöne vesti. Kon«o vladM kriie. Sporazom med radlkald In demo- kratl. Stranke obdrle dozdajna ml- nlitrstva. Pašlč tettavl novo vlado. Beograd, 16 decembra. Dr. Ribarjevt pogtjanja med demo- krati in radikalci so vedla do naiel- nega sporazuma. Vsaka stranka obdrži svoie portfelje v ministrstvu. Radikalci dobe v enem demokratskih ministrstev podtajnika in narobe demokrati v enem radilcalnem. Radikalci zahtevajo pod- tajnika v ministrstvu za notranje zt- deve, demokrati v agrarnem, čemar pa se radikalci protivijo. Beograd, 17. decembra. Danes opoldne je predsednik na- rodne skupSčine porocal kralju o uspehu svoje misije posredovanja med radi- kalci in demokrati ter priporočal, da poveri Pa§iiu mandtt za sestavo nove vlade. Takoj zatem ie bil poklicin PaSič nidvor in kralj mu je poveril sesUvo nove vlade. Mendt že jutri bo nova vlada se- stavljena in predložena lista kralju v podpis. Ako se to zgodi, skliče dr. Ribar za 20. t. m. sejo narodne skupščine, ki bo razpravljala o dvanajstinkah in o budfetu za 1. 1922, nato pa bo od- godena Cez praznike. Itallja In tretja cona v Dalmicijl. Rimska agencija „Volta" zanika, da bi Italija nameravala izprazniti tret jo cono v Dalmaciji, Če§ da tega Italijt ne stori, ker se jugoslov. vlada brant ratlficirati brionsko pogodbo glede ribo- lova in druge dolotbe rapallske po- godbe.' — Italijanska nesramnost je skoro občudovanja vredni. Med Čeikoflovaiko In Avitrljo je bil sklenjen sporazum za medsebojno dobrohotno nevtralnost. Vsi spoil med obema državama se predlože razso- diSCu. Tudi ste se sporazumelt obe državl glede skupnegi gospodarskega delovanja. Sporazum je velik korak k ohranitvi mini v Srednji Evropi. Prediednlkom srbikt feml|orad- nlike itnnke je izvoljen Boris Sav- ljanin. Iraka In Ulster. Kakor smo po- ročali, je med Irsko in Anglijo dosežen sporazum, s kateritn posttne Irska svobodna driava pod angle§kim kral jem. Severni del lrske, takozvani Ulster, pa se noCe prikljuCiti svobodni irski državi, CeS da node pod sinfajnovce. Plebiscit v šopronju je izvrSen ugodno za Madžare. Za Madžarsko }e bilo oddanih 12.343, za Avstrijo 8227 glasov. Kako bodo Nemcl volill? Pod tern iiiibiovom piše glasilo Nemcjv v h\%o> slaviii. novosadski »Deutsches Volks- biatt«, da bodo Nemci pri prihodnjih vo- litv.ih v narodiio skupščino nastopili c not no kot nemSka stranka s svojimi kan- didiiti. Izvoljeni nemški poslanci pa sc bodo v parlamentu naslonili na skupi.no ki jim bo — pomidila največ nacijonalntii Konccsij za njihove glasove. Helali boc!u tore] politiko »kravjih kupiij«. Iz Korotana. Na Koroškera nc bo oddajc prcinn- ženja, vsaj ne v svojecasni pleb'scitui coni. Avstrijska vlada ie sklenila, da se koroških Slovencev nc bo sililo k oddajt premoženja. Ce se do konca leta 1922 ne uvedc slična oddaja tudi v Jugoslaviji. Strah pred slovcnsko iredento? Mariborske novice. Mariborski okrajni zastop ima po proračunu za 1- 1922 dohodkov 4CM.522 K, izdatkov 2,165. 499 K. torej primanj- kljaja 1.760.977 K. V pokritje se uvedejo 50%-ne doklade na direktne davkc. Za obrtno solo v Mariboru je določil 20.000 kron. za podporo živinoreje in v druge gospodarske svrhe 44.370 K. za okraine rcveže 120.000 K, za okr. ccste 783.950 kron. za obc". ceste 35.000 K. za cesto Velika Malna 500.000 K, za nadaljevanjc zgradbe ceste v Melje 100.000 K, za na- pravo električnega omrežja v občinah o- kraja 100.000 K itd. PodruŽnica »Siov. lovskega dru- Itva« v Marlboro se je ustanovila nedavno za Maribor, Dravsko in Me- iiSko dolino. V zadevl Pe«ek - Lovrec - We- tnentlč ie razpisana prizivna obrav- nava pri okrožnem sodtSču v Mariboru na 16. jan. 1922. Marlborsko mestno gledalilie pride s 1, jan. 1922 v državno upravo. V tehniiko podoficlrsko iolo se je spremenila viSja voja§ka realka v Mariboru. Tttinskl kvirtet. obstoječ iz Fr. Laha, Ivana Drevenška. Mat Šuleka in Jakob Pogorelca, je stal minoli četrtek pred mariborsko poroto. izvr§ili so veL vlomov in tatvin, med drugimi pri Lukasu v Marenberku, pri Jančiču v Mariboru itd. Obsojeni so bill: Dre- venSek na 12, Podgorelec na 8, Šulek na 4 in Lah na 4 V2 leta težke ječe. Razširjajte Jon Dobol Ptujske novice. Odllkovan je z redom Sv. Save V vrste gimn. ravn. Fr. Vajdi. Minolo nedeljo mu je odlikovmje na slovesen natin izroCII okr. glavarg.dr. Pirkmaier, Cfiljska novie«. Otebnt vcit Polkovnikom je imenovan celjski mestni komandant g. Fr. Kerchelich. PoroČII se ie g. Lojze Mastnak, trgovec v Celju z gdC. TonCko Ermenc, trgovko v Celju. Mnogo sreCe! Umrla je 15. tm. zvefer v celjski javni bolnici gospa Tina KorSiC, !ena uradnika bolnlSke blagajne v Celju. Zapustila je 2 mala otroka. N. vm.pi' VojaiU novlncl prihaiajo te dni z vseh strani naSe pokrajine v Celje. Kakor čujemo, jih pride krog 3000 Želji nekaterih, naj bi se vpoklici od- godili preko božičnih praznikov, mini- strstvo vojne ni moglo ugoditi, kerže 1. ian. bode odpuSCen prejSnji letnik in morajo novinci dotiias Le priti v svoje garnizije. Pravosltvna obflna In cerkevv Celju. V soboto se je vrSil sestanek pravoslavnih prebivalcev iz Celja in okolice, ki je ime! nilogo iivoiiti od- bor, kateri naj pripravi ustanovitev pravoslavne obCine in zgradnjo pravo- slavne cerkve v Celju. Predsednikom odbora je izvoljen na predlog g. Ze- čeviča g. polkovnik B To§ič, podpred- sednikbm carin. upravnik g. Ninkovič, bligainikom carinik g. Kosta Veseli- novič, za njegovo namestnico gospa Logarjeva, za delovodjo g. Trifun Mi- joSevič, za sekretarja BoSko Jovanovič, za od born ike ga Olga Ramrot, gt Len- ka Veselinovič, g. Nikola LonCarevič, ga Ljuba Fle§, general Nikolaj Alek- sandroviC Stepanov, puk. And. Rafaj- lovič—Milevski, g. ravnatelj Pr. Logar, g. Baho Predrag, major Branko Suput, podpuk. Iv. Naumovič, hotelir Milan Martinovič, Danilo GorinŠek. Odbor ima nalogo osnovati v najkrajSem Casu v Celju pravoslavno cerkveno obfino ter zbirati prispevke za zgradnjo pra- vnslavne cerkve. L&: Nettrpnott. PoroCajo ntm: Ko smo v soboto po mestu nalepili ietake za sestanek pravoslavnih prebivalcev Celja in okoiice, so ti letaki skoco povsod izginiii. Ponekod se je videlo znane klerikalne prikazni trgati lepake. Slabo mora stati katoliška vera v Celju, te ;e fe zaradi nedolžnih letakov v nevarnosti. Aretlran je bil brezposeini hiapec Jos. Kufner iz GrossGnzersdorfa pri Dunaju na tukajSnjem kolodvoru, ker se potepa Že delj časa po Jugosiaviji brez dela. Imel je pri sebi pisemske znarnke, ki kažejo. da so bile ukra- dene iz zbirke kakega filatelista-. V* Klnu Gaberje se nocoj v pon- deliek in jutri v torek predvaja Se 4 epoha velikanskega ameriSkega fiJfta »Mistern Njujorka« ali »črnt roki«. Dejanje je silno napeto. Ovratnlca (kravata) modrorujatra z ilato IglO (oblika Cetverokota z ru- detim kamnom v obliki. srea) iz mesta do Lave dne 14. tm. izgubljena Najdi- telj je naproSen jo oddati proti dobri nagridi pri vratarju hotela »Balkan« Celje. zc'.nlji izčrpane, in 2. kako bomo latentno energijo pm- moga nadomestili, ali z drugimi beseda- mi receno. katerih sil se bodemo poslu- ievali, da bomo I njimi gonili ickzmzc, stroje itd.? S pnim teh dveh %T>rašanj se Je bavil geologični koogres, ki se je vrSil tik pred svetovno vojno v Kanadi. Na podlagi raziskavanj najznamenitejših geologov sveta se je dognak), da bi za- dostovali zakladi premoga cele zemlje do giobočine 1800 nwtrov Se za 6000 let. ako bi ostala svetovna poraba neizpre- menkna in če bi bilo mogoče ves pre> mög resnično izkopati. Stevilo 6000 let pa je treba zdatno skrčitr in sicer iz sle- dečih vzrokov: 1. Mnogo premogovnth žil je tako slabtb, da bi se eksploatadja ne rent(- rala. 2. Velika množina premoga ne pri- haja za konzum v poštev, ker zao&taja v prunogokopih kot prah ali pa služl za ojačenje rovo\'. 3. Poraba premoga raste od leta do !eta, in 4. Veliko pretnogovih ležttt se naba. ja v ležko ali celo v nedostopnih krajiti- Dobo 6000 let ie treba vsled tega redud- rali na Kf to je na pribfiino 1500 let. Najve4 premoga na svetu iinajo se. \ eroameriške Zdrul^ne države. Oeologi sodijo, da ie tamkaj premoga še za pr!. bliz.no 2000 let. Izmed onih držav. ki 1. majo danes dobrega premoga v izobilicl, bo Angleška v najkrajšem času izčrpana, kajti njeni premogovni zakladi zadostn- jejo re $e za pribllžno 200 let, medtem ko ima NemcHja Se premoga za ?000 let. Na pnWizno isto dobo je ceniti tudi Ju- goslavijo, ki jo prištevajo k onirc dr?a- vam, katere so na premogu bog ate. I'oba nekaj sto ali nekaj t'«oC let je .it siur navidezno in absolutno vzeta ra- ke velika« relatrvno 9a jako majhna. Po- misliti moramo. da ie to komaj 1 ^ one dobo, odkar se je pojavil čSovek na nasl zcmlii, ta doba pa komaj 1 tisočlna ao ena desettisočina one dobe, ko sc jc na naSi zcmlji pojavilo prvo organsko *!v. Utnjc. Zivimo v času humanizma, ki pa ga naj ne bodo deležni Ie naSi sodobnfti temvei tudi uaSi potomcl S premogom moramo var6evati m to je v zvezi z od- govoTom na drugo gori stavljeno vpra- Saajc, kako nadomtstm' njegovo energi- jo s kako drugo silo, ki nam jo nudi pri. roda. Mnogo se je že pisalo in govorilo 0 surovem olju ali naiti, kot nadomestihi za premog. Tudi v nekem slovenskem listu sern pred kratkim čital razpravc 0 dizeimotorjih. kjer trdi pisatelj. da bo surovo olje izpodrinilo premog. Res je sicer, da je naita. kar se tic« kalorij ozt- roma kemttne energije, kl je v nji latent- na, veliko izdatnejSa nego premog. Vsled tcga so tudi transports stroSki za ta ma- terial razmeroma rrmogo manjSi in nje- gova uporaba cnostavnejsa. A pomislitl je treba, da znasa svetovna produkcija mlneralnega olja komai 3% one energise, ki jo vsebuje letna svetovna produkcija preinoga. Vsled tega je edlno ekonoml?- no, da se rezecvira mineratao olje za boljšo upcrabo, to je za razsvetijavo m kot mazilno sredstvo. Vrhn tega je varč- nost pri surovem oUu potrebna tudi Sc zat(/. ker ie v zadnjem času vsahnilo muogo vreloev. V zapadni Virglniji je padla produkcija za 56%, NevyorSka .n Peusilvanska pa za 90%. Qeologi sodijo, da bodo vsi vetlki severoamerlSki vretc! okoli leta 1935 izLrpanl Temu nasproti so pa v zadnjlh letlh odkriii nove izdat- ne vrelce na primer v Mdiiki, Mezopota- miji in v Turkestanu, pa tudi pri nas ni Hrvatskern, kjer bo vtSIU eksploataciio neka ameriška družba. pri kateri sode- luje država s 25%. Navzlic temu se !ah- ko po dosedanjih preizkuinjah z ffot°- vostjo trdi, da se zaloga mineralncgs olja ua naši zemlji niti z daleka ne ^ prinerjati z zaloga mi premoga. Ona energija. ki prihaja danes edin» v poStev kot nadomestilo za premos, ie vodna sila. Pomislimo samo, koltkn t<- soc in tisoč konjskih sil gre vsako se- kundo povsod tamkaj v izgubo, kjer ^ deb, ki bi ga lahko opravljala tekoča vo- da, ne izrablja. Vse te velikanske mno- f'me enenBcite*, ki so nam takorekoč brer- plačno na razpolago, so za človeStvo ir' guWjene. Vsled tega je razumljivo, da K kulturen Človek že davno skušal izkort- stiti to najoeneiSo silo. Kako vdfc korak od primttivnega vodnega kolesa, ki go"1 žage in mline, pa do velfldh kompHc««' nib turbin, kl prenašajo vodno silo » elektrogeneratorje, v katerih «e delo tt- koče vode pretvarja v elektrlčai tokjt» sc v žtrnicah pojavlja kot toplota o&«>" ma svetloba, kl ntm s pomočjo »otofljv goiri stroie In ki nam v vci&lh toemicn» Sttv, 148. »NOVA DOBÄf StraaS. Izprcd celjske poroto. Celje, 16. dec. Zadnja obravnava v tekočem zase- imu sc je vrštla proti Janezu Spilcrju. f ojenemu pri Brežicah, železhiSkemu dc* Iflvcu v Postojni. Spiler se je lansko leto kiatil okoli Brežic ter zvedel, da ima po- sestnjk Josip Jakopinčič veČjo vsoto de- narja. Pod pretvczo, da naj mu pripclje pohiStvo, je izvabil Jakopinčiča. da sta sc pcftala proti Zagrebu. Med pot jo je $?iter u'daril Jakopinčiča s tako silo po glavi, da je ta takoj izdihnil. Nato je it. «uorienega oropal za 2000 kron in vrge! njegnvo truplo v prepad. S konji in z vo- zoin se je odpelial potem Spiler preko Žttžemberka v Ljubljano in od tam v za- sedcno ozemlje. Tam so ga aretirali In zaprli v Postojni. Meseca aprila pa je xi zaporov pobegnil in zbežal v Jugoslavia ;c. V Brežicah so ga zopet prijeli in ga 'öovcdli v celiske zaporc. Pred poroto je bi! sedaj obsojen zaradi roparskega n- Tws>r,i v smrt na vislicah. Obrtni vestnik. Občeslovensko obrtno drufrtvo v Celju fi'^ikujc za 26. dec. 1921 dopoldnc ob 9. wi v veliko dvorano hotela »Balkan« redni dmštveni letni občni zbor s slede- ciro dnevnkn redom: 1. Pozdrav. (Govo- ri predsednik). 2. Poročlla gospodarske- ga sveta. (Poroča druStveni tajnik). .1 VoHtev. 4. Socijalna zakonodaja z ozl- rom na malo obrt. (Poroča minister dr. V Kukovec). 5. Obrtnik in promctni da- vek. (Poljudno predavanje fin. tajnika .losipa Mosetizh). 6. Celjsko okrožjo v vprasanju razdelitve Slovenije v oblasti. (Pomca dr. Ant. Božič). 7. Raznotevost!. Turistika in sport. Jugostovawkl kotesarski pods«. vez, Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v nedetfo, dne 8. januarja 1921 ob 9. uri ctopoldne v hoteLu Balkan v Celju. K!u- M odposijejo vsaj po enega delegata na obeni zbor. Vsak klub ima 1 glas. — Pnevni red je: 1. poročilo predsedniko- vega namestnika, 2. porofcilo tajnika. 3. volltve podsavezriega odbora, 4. se- stava spOTtnega programa za letfl 1922., 5. slučajnosti, — Odbor podsaveza se je odločfl za zborovanje v Celju, ker je s tem vsem klubom omogočeno udele- 2iri se s čim najmanjšimi stroški občne- sra zbora. »Sport«. St. 48. Sportna zveza. — Edvard Rusjan. — Sport in sola. — Ca- sopisno poročanje. — Olimpijskc igre v Parizu. - Beležke. Dnevna kronika. 9-nrni delavnik v jivnlh de- Uvnlcah uvedejo glasom izjive mi- nistra za industrijo v najkrajSem Casu v NemCiji. Uradne ure v drlavnlh nradlh. Vest o uvedbi uradnih ur od 8. do 14. ure je popraviti v toliko, da velja ta wedba samo za Beograd. Mezdno gibanje tlpografov v Jogoilavljl. Ker s 1. januarjetn 1922 poteče mezdna pogodba med tipo- grafi in lastniki tiikarn, so se pričela 12. tm. vZagrebu pogajanja. Kerso se pojavile prevelike diference, je bilo zbo- rovanje preloženo na 15. jan. 1922. tvornicah razkraja in spaja najraziične»- Se snovi. !n če se zopet vprašamo, od kje Je cnergiia tekoče vode. ki lo s turbinami in generatorji pretvarjamo v električno silo, to pa zopet z tnotorji v energijo de- la, dalle v žarnfcah v energijo svetlobe in toplote, moramo odgovoriti, da ima tudl ta energlja svoj izvor v solncu. So- Ince pošilja svoje žarke na zemljo, to posledfca tega je, da se venomer veli- kanske množine vodenlh par iz morja dvigajb v višje plasti atmosfere. Sotač- na topiota se tedaj nahaja kot potencijel- na energlja v vodeni pari oziroma v o- Makrti. Ko se pare vsfed ohlajenia zgo- stijo. pada voda v obliki dežja oziroma snega zopet na našo zemljo, ter sc zbra- na v potoklh in rekah zopet vrača v mo- rje. Ko padaio vodene kapliice oziroma snežtnke na zemljo, postane vsa niihova energiia, ki so jo prvotno dobile od soln- ca. kot energija toplote in energija gu banja prosta. Energija glbanja }e torei 3- nergija solnca, ki nam kot vodna sila go- nl kolesa In turbine. (Dalfe prih.) lnvalidski dokumeiitl. Odelenje socU jalne politike pokrajinske uprave v Lju- bljani razglaša sledečc: Kcr so bili v ča- su od 1. septembra tl. clalje ponovno prc- gledani vsi vojni in vojaški invaiidi v vsej državi in je bilo vsakemu izročeno od pregledne komisije posebno potrdilo o invalidnosti, preneha s 1. januarjem 1922 veljaynost vseh dosedanjih invalid- sklh dokiimentov — (Izvid nadpregleda, Plačilni nalog [Zahlungsauftrag], Inva- lidska knjižica, Platežni nalog, od itali- jaiifkih oblasti izdani »Libretto persona- le«) — in veljajo od tega dneva dalje e- dinole sledeča izkazila: 1. za stalne in- valid;* »Invalidsko uverenje« ali »Inva- lidsko izpriČevalo«, 2. za one, ki jim jc bila invalidnost priznana k začasiio. »Privremena objava« ali »Začasna ob- java«. 3. za one, ki .to se priglasili k pr*?- gledu, a Hm ni bilo priznano obeležje vojnega oziroma vojaškega invalida »Rešenje«. Te tri vrste dokumentov so izdajale na tiskanih obrazcih (K pole) edino pregledne komisije pri komandafi vojnih oknigov. 4. Za invalide prcišnfc srbske vojske in dobrovoljcc-invalide je poleg navedenih dokumentov veljavno tudi še »Rešenje« prvostepenega suda v fJeogradu. Opozarjamo vse urade, javm; hi dobrodelne korporacije na to, da nf vec smatrati invalidom onih oseb, ki bi se izkazale z drugimi dokumenti od ka- terekoli oblasti. Yesele Boiične praznlke in srecflo !Novo leto iz Albanije voščijo vsem do- niačinom Ccljanom in iz okolice fantje: Franc Krajnc, Friderik Sredovnik, Ru- dolf Cater, Friderik Rehart, Anton Oto- repec, Franc Verbnik. Jožef Praprotnik, Brzulovi^ Vlado iz Grahova (S r b i j a). Božične in novoletne razglednlce. Družba sv. Cirila in Metoda je založiut dve originalni umetniški razglednici, ka- teri naj bi se uporabljali kot božična in novoletna voščila- Motiva sta vzeta izza časa rapallske pogodbe in koroškega plebiscita. Razglednice so v štirih bar- vah. in so v vsakem oziru brezhibno do- vršene. Dobivajo se v pisarni CM druž- be. Kos stane 2 K. Pomen razglednic in namen izkupička je vsakemu zavedne- mu rodoljubu jasen, zato upamo, da bo narodno občinstvo seglo pridno po za- logi. Narodni kolek »Oniibe sv. Cirila In Metoda«. Vsled ministerijalne odredbe se ne smejo prilepljati razven poštnih znamk dmgi znaki na pisma in dopisnl. ce. Družba sv. Cirila in Metoda je zapro- sila na merodajnem mestu. da se dovoli uporabljati CM narodne kolke, kakor doslcj. še nadalje na pismih in dopisni- cah. Dntžba je dobila zagotovilo, da bo njena prošnja ugodno rešena; do koneč- ne rešitve pa merodajne oblasti dovoiju- jejo, da se sme družbeni kolek nemoteno uporabljati. — Prijatelje družbe vabimo, da se narodnega koleka še nadalje prid- no poslužujejo. Okrahrt ekonoml in njlh pomocnlki. Razpisanih je ve^ mest okr. ekonomov ozir. njih pomočnikov na sedežu okr. glavarstev. Natančnejši podatki so raz- vidni iz Uradnega lista. 18.000 učlteUev ima glasom statisti- ke naša država. 16000 nezakonske dece imanio gla- soin podatkov, ki so bill doposlani dr- žavni zaščiti dece. v celi državi. Izvzeta je zagrebška velika županija. ki še po- datkov ni poslala. Naivoč nezakonskih otrok je v Sloveniii. Da, da, to na$e b'o- gaboieče, verno in pobožno slovensko lmdstvo! (Vzdih po »Sk>v. Oosp.«!) KarasjorgfevKev pott (11.) je pre- tne&en h Sibenika v Split. 2etoznLke tarife so nameravali po- višati s 1. iatmarjem za 15 on. 10 %. Mi- nistrstvo saobracaja se k sedal odločilo, da zt enkrat pövisanja ne izvede in osta- nejo v veljavi stari tarifi. Dopisi. Rhnske Topllce. Požar je 12. tm. po- nočl nastal v süadücn tovafue podpet- nikov m parne žage na Qracnlci. Uničil je tovarno in žago. Skoxte je nad 200.000 kron. h SarinjAe ddltae. (Avto-promet.) Ket ie malo podfetfe na progi Celje. Vransko ustavslo promet, je s tern obla- stveno dovoljeho podjetje CeUe - Ljub- ljana glede Stevlla potnlkov sUno obrt- menjeno, posebno pa je voz, ki peljc ob Vtl. uri iz Gelja, tako natlačen, da je vo- žnja naravnost mučna. Zato bi predlagal, kaf bi pozdravUali žlasti prebivalcl iz. večje biižine Celja, da bi se vpostavil na progi Vransko - Cclje ie en voz, ki bi odišei vjutro iz Vranskega ter se v opol- danski uri vračal iz Celja. Ta voz bi sc pa kaj lahko vporabil tudi za posetnike ceüskega gledališča. Naj bi stopilo Dra- matično društvo v Celju v zvezo z ime- novano prometno družbo in uverjen sem, da bi se vožnje ob takih dneh prav dobro obnesle. Voz bi se pa lahko izko- riščal tudi za koncerte, akademije in c- nakfj celjske priredjtve in je v to treba za občinstvo le kratkega obvestila v ^a- sopisju ali na plakatih. Dobrna. 12. tm. se je ustanovila po- družnica «Jugoslov. Matice«. Za pred- sednico je izvoljena gospa Franja Schmidt, za namestnico gospa Angela Jankovič, za blagajnico gospa Pavla Za- gažcn, za tajnico gdč. Berta Plevčak, v odbor gospe Košan, Qolob, Cvik, Pod- grajšck, Apih in gdč. Katjusa Kamenšek. Podružnica šteje danes koj o pričetkti čez 40 članov in namerava prirediti v poletnem času večjo prireditev v prld »Jugoslov. Matici« v zdraviliSki dvoranl. Strnttče. Barakc taborišča z vsemi pritiklinami je kupil za več miliionov %. Fr. Cuček iz Ptuja. Ustanovi tovarno za izdelovanje lesne volne. Socijalna politika. Invalidski zakofl je bil v zakonodaj- nem odboru Nar. skupščine sprejet. Novi stanovanjskl zakon je bil v se- ji zakonodajnega odbora Nar. skupščine 15. dec. sprejet. Pri posameznih čletiih se je izvršilo več sprememb. Sprejeto Je biio. da se morajo vsa bančna podjetla, zavarovalne družbe, industrijska in tr- govska podjetja, nastanjena v zasebnih poslopjih, izseliti v roku 2 let in se nase- liti v lastnih zgradbah. Do 1. maja 1922 rešujejo vprašanja o višini zakupa Se stanovanjske oblasti. pozneje pa redna sodiSCa. Podrobnosti še objavimo. Prosveta. »Jadranka«. Izšla je št. 12. tega gla- sila primorskega Ženstva ter prinaša sle- dečo vsebino: Fran Žgur: »Zapol!« - - M. Stepančioeva: »Naša književnost do konca n}ene prve dobe«. — Kotarskl: »Usmiljenka«. — Aleksandra: »hgublU- no v davne dni.« — »Mimo čas beži.« — M. Oregoričeva: »Portret Beatrice Cen- ci.« — Oskar Krasinski: »Božična noč.« — Aleksandra: »Sveta noč.« — »Drobti- ne.« Posamezna številka stane 8 stotink (lire). Gospodlniskl kokdar Jugoslovaoske Matice. Kar smo že davno pogrešali, kar je rnanjkalo osobito našim gospodinjan?. to nam je dala sedaj naša »Jugoslovan- ska Matica«. ki je izdala pod spretnim iiredništvom priznane pisateljice Utve gospodrnjski koledar. V tri dele je raz- deljen gospodinjski koledar. Prvi del ob- sega koledar, kolkovne in poštne pri- stojbine, mere in uteži m kratke podat- ke o naši viadarski hiši. Temu sledi ceta vrsta izbranih člankov naših prvih stro^ kovniakov in strokovnjakinj o gospo« dinjstvu. Univezitetni orofesor dr. KuSej priobčuje članek »2ena kot soproga In mati'<. o zaščiti materinstva in dojen- čkov piSe Štebi Alojzija. Minka Qov\*- karjeva razpravlia o »Poklicu gospodf- nje«. »Materam« pa je napisala toplo ob- čutcne besede Marica Bartol, nakar sle- di vsega uvaževanja vreden članck Ma- rije Kmetove: »Nekaj besed«. RazdelK tev dnevnega dela v gospodinjstvn« (Jerica Zemljanova). Slede strokovni Članki o »Gospodinjskem šolstvu« inZ. Rada Laha in »KmetUsko gospodinjski tečaji po deželi« gosp. Robrmana, ki strokovnjaško obravnavata naše $e vse premalo razvito gospodinisko äotetvo. Siede praktični nasveti za gospodinje, kl jlh uvaja Slanek od Jerloc Zemlianove •Velikanoč v gopodinjstv««. Clanku sle- di temeljnt spis gosp. Crnagoja o vtf- narstvu, ki ie bogat naJboljSih nasvetov za gospodrnje. O naših narodnih nosah spominja profesor Sič. Ko pre)ema Ko- spodinja še koristne nasvete za dom In za kuhinjo. zakliučuje posetski red izvr- stno urejen in bogat prvi del koledarja. Drugi del ie izpolnjen s »TroSkovnikom«, ki je sestavljen tako pregledno in tako obsežno, da navaja naravnost vsako go- spodinjo k rednemu zapisovanju vseh izdatkov. Po pravici pravi pisateljica. da Je troSkovnik spominska knjiga vsake družme. Zato je prav, da mu je odmei- jen tako velik prostor (112 strani v^llke osmerke). Koledarju so še prkleljeni 5tet vilni oglasi, ki So Jugoslovenski Matid v cast, pa tudi v podporo. vsled česar se nai gospodinje oziralo na tvrdke ki imajo zmisel za »Jugoslovensko Mati- co«. Qospodinjski koledar Jugoslovenske Matiee je vezan in šteje brez inseratov 100 strani.velike osmerke. Vdja za Clane 20 K za nečlane 30 K in se naroča pri Jugoslovenski Matici Ljubljana, pred Škofijo št. 21. Gospodrnje! Naj ne bo slo- venske hiše, ki ne bi imela «Gospodinj- skega koledarja Jugoslovenske Ma- tice«. Narodno gospodarstvo. RAZMlSLJEVANJA O VINSKI TROAT- VI 1921 NA DR2. VINARSKI IN SAD- JARSKI SOLI V MARIBORU. (Poroča ravnatelj Andrei 2mavc.) Letos je prav imel, kdor se ni prena- glil s trgatvijo. Vendar se je grozdie spravljalo zvečine že zadnje dni sep- tembra in prve dni oktobra. Najugod- nejši pogoji za njega dober razvoj so p_a trajali nepretrgoma še dalje do 23. okt. ko je nenadoma padel privi sneg, ki na viiiski trti. če morda tudi k z grozdjem obloženi, ni napravil nobene škode. Ka- kor vinska trta, tako ie bilo tudi grozdie v sploSnem nenavadno lepo in zdravo. Prvi sneg je kmalu zginil s tople vino- gradske zemlje pod vplivom solnca In vetra. kakor je bil naglo prišel. da se je mogla trgatev nadaljevati neovirano z manjšimi presledki. In danes, ko to pi- §em — o Vseh Svetih — imamo zopet lepo, sicer nekoliko hladno jesensko vreme, pri katerern se počuti prav do- bro krasno grozdje naše prvovrstne kvalitetne sorte rizling (mala grasevt- na) na dveh tnanjših parcelah z okroglo 1.000 trtami šolskega vinograda «Kal- varija«. Početiši s 24. septembrom so se ra- zne grozdne sorte z enoinistih parcel, te- daj pred početkom glavne trgatve. red- no vsak tretji dan preizkušale na vsebi- no sladkorja in kisline. Kakor je bilo prl- čakovati vsled trajno lepega vremena, je količina sladkorja redno naraŠČala, količina kisline pa padala. seveda pri različnih sortah in v razUčnlh legah v neenaki meri: v večji meri pri pozno zorečih sortah, v maniši meri pri ranlh sortah, ki so ie takrat več afi manj do- segle svojo popolno zrelost in se pravl- loma tudi hajprej trgale. V razdobju 15 dni, namreč od 24. septembra do 9. oktobra, se ie povišaTa vsebina sladkorja pri naslednjih šestfh sortah tako-le: pri tramincu od 20 na 21.5% (+ IJK), pri silvancu od 19.5 na 215% (+ 2%), pri belem burgundcu od 18,5 na 2tJS% (¦f B%). pri laškem rizlingu od 18.5 na 21.5« (+ 3X). pri mozlavini ali šiponti od 15.5 na 20.5% (-!¦ W in pri rizlingu ali mali graševini od 15 na 20% H- %%). Omeniti je, da je bil prirastek na kvalireti v manj osušnih tegah razmero- ma ve^jl nego v najtoplejSih, suhih ka- tnenitih legah odnosno zemliah vsL'd dolgotraine izredne vroCiite in suJe, tako da so prvovrstne lege s prvovrsf- nimi kvalitetnimi sortami letos — ka- kor praviroo — nekoliko odrakle in več ali manj neprijetno iznenadile z n? ba$ tako kvaliteto, kakor bi bilo sicer priča- kovati. Qrozdje je bilo v mnogih slučafih neenako zreb v glavnm radi neenako- mernega cvetenia vlnske trte in različ- nih razmer v vinogradski zemlji glede vlage, katere je deloma primanjkovato celo tej, izraziti rastHni solnca. Značilno za tetošnje moste je, da imajo- razmeroma precei kisline, ki pa nl neprijerru, ker je »zrela« in se bo itaf sorazmerno v večji meri izgublla na- ravnim potom pri nadaltnem dobrem razvoju vina; to se pa more pospeievati v siučaju potrebe umetno na ta nactn, da mlado vino po končanem glavnein vre- nju temeljito prenreSavamo z drožami v sodu, ki so letos zdrave, skozl par te- dnov po enkrat na teden; tako se vino tudi navadno prej in lepSe izčlsti do pr- vega pretakanja. To postopanje se v sploSnem priporoca te pri več aii manj nezrellh, sicer zdravih letnikih in sor- tah, ker ie gotova kollčina kisHne v vi- nu itak potrebna tudi za njega bolje konserviranje. Se par besedi o moitntti tehtnicah! Nobena moltna tehtnica, tudi preizku- Sena (cbnentirana) klosterneuburSka, ki Sinai »NOVA DOB A« Sttv. 14Ü. POSOJILHICA V CELJU Uatauiov]J«)n» let» 188O. '?:;\ NARODNI DOM Rex«rvni fondi in vr«dnoat laatnlh hi* fei K 7,000.000. Eden najstarejsih slovenskib denarnih modov, Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. zs- Si Dala posojila na menice, vknjižbe in v tekoöem raöunu. Otvarja trgovske in obrtne kredlte. Finanoira industrij- ska podjetja. Obavl|a vse denarne transakcije, da]e vsakovrstne Informaoije brezplačno. Rtaiatrav. kretfltaa in atavaeaa s«a>uQazoai.s«Y. Pi^iaraava »1.16 •taaja rtitff« R »IO.ttt. wCelJu "LASTNIDOMN ¦•««¦ a«M«M|a Mpatfa it. lO.tll. Sprajama hraitiine «log« in jib obi»««tujo po 412° o itM in »•! K od sto, proti odpowedi (8° 0) P«t od st > Stanj« hrantlnih tUg i I 4,000.000, je pri nas v rabi. ni popolnoma zancslji- va in točna. vendar dobro služi z;i m-etl- scbojno primerjanje kvalitet istega kra- ja in kar mogočt v podobnih diugih pri- likab. Naj povem, kako sem pred deset- letji kiipoval moštno tehtnico pri ireki Nicer glasovüi tvrdki na Diinaju! Naj- prej me ie prodajalec vljudno vprasai. da-!i želiin tehtnico, ki kaže »mani ali več«. Začudeno me je pogledal. ko mu povem, da fclim le tako tehtnico. k) »pravilno kaže«, rekoč: »Taki kupci so pa prav redki«. In tako so rabijo res vsakojake tehtnice: za kupca je bolje. če »manj kaže«. za prodajaka pa. če *več kaže«, ako se kupujt mošt od preše s pomočjo moStne tehtnice. od- nosno se da kdo varati na omcnjcni na- čin. Dobra klosterneuburška moštna teht- nica kaže pri moštih z okoli 17% sladkor- ia najpravilneje; prcko te množine slad- korja ka& premalo in narobe. Letos, Yo imamo 20- in večprocentne moSte. vara klosterneuburška tehtnica produconta v Kornicm sniislu; to dokazujejo razisko- vanja mariborskega kmetijsko-ktmičTit'. s'ct zavoda. ki izkazuje l«tos par odstot- fco? vefi sladkorja, o čemur se bo <,? po- ročalo pozneje. Za veliko prakso zadostujc, ako ve- TiH'. da da 1 % sladkorja v moštu pribliZ- no 0-6 1 alkohola v vinu, tedaj mo.^t i 20% sladkorja okroKlo 12 volumnih pr«. centov alkohola v vinu ali približno U litrov alkohola v 100 1 vina. Iz več razk>gov, o katerih na tcm mestti ne morem obširaele govoTiti, :e bolj priporočljiva uporaba moštne tehl- nice po Occhsle-iu. ki kaže pr/ivzaprav >*pecifično težo mošta. iz ktere se vst drugo lažje in siRurneie izračuna ntgo iz podatkov klosterneuburške tchtnicc. Oechsle-jeva ino^tna tehtnica }•; ze!o r;i4širjena po Nemčiji in drifgod it do!- Ku v zadovoljstvo interesentov. Pripc- ročani, da sc uvede in upoiablja tudi pri nas splošno. (Dalje prihodnjic.^ Razne vesti. S tlra skočll ie 15. tm. na progi Bec Krad—Niš pri neki manjji postaj) cari- grajski orijent-ekspres. Žrtev ni bilo - le nekaj Škode na vozovih. KONEC KRIZE. Beo^rad, 18. (|ec. Pogajanja med ra- dikalci in demqkrati so v glavnen^ kon- čana. Demokratski Iflub je y danainjj sc- ii sprejel listo klubovih kam)kiatov za Pašicev kabintt: notranje zadeve Voia Marinkovič. finance dr. Kuinanudi, pro- sveto Svetozar Pribičevič. soc. politiko dr 2erjav, ver^ dr. Krstelj. Siime in ru3e Živojih Rafajlovič. Okde kandidatov radikainc stranke sodijo. da bodo v «lavnem ostali dozdal- ni ministri. Prtfakovati je sprementbo v ministrstvu za javna dela, ker odstopi loca Jovanovič radi slabega zdravja. Vprašanje podtajnikov se reši po- zneje m predloži Pa^ič listo najbrže bre? podtajnikov. Koncert Hrvatov v UuMjani. Ljubljana, 18. dec. Včeraj opoldne jo prislo stm hrvaško pevsko društvo »Ko- lo •. Bilo »e sijajno sprejeto. Zvečtr jo bil v dvorar.i Union krasno uspeli koncert Božiciia razstava stov. umetnikov v LjuWiaul. Ljubljana. 18. dec. Včeraj ob II. iirl ie bila otvorjena v Jakopičevem paviljo- THi hožična razstava slovenskih unictn!- kov. Zopct stavka v ostravsko - karvinskcin okolišu. Praüa. 18. dec. Iz Moravske Ostra- ve poTočajo: Delavci kemične industriie v ostravsko - karvinskem ozemljji so včeraj priceH stavkati. Avsinjcl protestirafo Pfoti pleMscitn v Sopronju. Punaj. 18. dec. Danes se je vršilo tu števihio obiskano zborovanje. sklicano od Heimatsdiensta v Sopronju. prott ijudskemu glasovanju v Sopronju. Iziava zastopnika zapadnomadžarskih Hrvatov. Ja se bodo slejkoprej borili proti rnad- žar&kemu jarmu, je bila spreieta t. veli- kim oJobravanjem. Nova vlada v Rumuniji. BukaTešta, 18. dec. Take Jonescu je stbtavil novo vlado. On sam obdrži tii«l) financ-j. Zasedanje zbornice ie podalj?!»- no za 1 mesec. Kdo je povzročil zmede v AUwniji? Skadar. 18. dec. Predvčeraj so s2"n. 3. Kdaj bi se lahko počelo z nitovarjdnjt-m prvih vigonov. 4. Kakino nmstvo bi dal in ?aht«val Oq kupca v svrho izpolnitye obojestranskih obvtr Ponudb« je stavitj takoj na Josfp Stojan, Bugrad, Sarajavska 26 Dvoje lepih zvonckov o popjaaioo za konje in aladko ••no jo fiaprod«]. Izve se v upravi »Nove Dobe«. 1286 1 Izgubljena <"5 -' ovratnlca (kravata) modrorujava z zlato iglo (oblika ietverokota z rudečim kamnom v obliki srea) iz mesta do Lave dne 14. decemara 1921. Najditelj se prosi, da isto odda preti üobri nagradi vra- tarju hotela »Balkan«, Celje. POTNIK se ilče za droba«rij«ko ia ga- laatorijiko blaga za Siovenijo n Hrvatsko. — Ponuabe ie poslati na 1449 upravo tega lista. 6-4 CBNB ZMERNEI TRG0VIMA POL PQ1R Celjc, Kralja Patra c# • se prlporoCa ia - mnofobrolol obitk V zalogt vie nove io- kolike potreblčine! 9frt-»v;i K» IPOSTREtBA TOCNÄ! Stavbeno In galan« terijiaio kleparatvo AOt. !•*» «Ml. Franjo Dolžan Celle, HraUa Petra ceata 8 M M«foro«a uU4*Uvo VMtoratalh iUvfe«Bik la MlMtortJaklh «tl. Kritj* > atnk, »*o«1S«t, popnvlto Utl«, m- \ prav«atrtl«To4ov It«. Itvrlitcv to««». O«a« t»«ra«.S« livfitw ftf* m jaiiSl Mill. podgana, ute* ntceitticitriu ter vea mrčei mo« poglnltl, Ce se vporabljtjo moji p-»i:. ku§eno najboljäa in povsod hvaljena sreis^i, kakor: Za pofjike in hiine mill 16 K, -n sodsane 20K, Sčurke posebno mo2na vnti 26 K, posebno moLnt tinkturait itenks 15 K, onttev. moUev 10 in 20 K, praiek proti mrtesom 10 In 20 K, tinktnn protJ uUm pri Ijfldeh 10 kron, mizlio za ul! prj li- vlnl 10 kron. praiek za ull v obfek! in perilu 10 In 20 K, tlnktur« proti mritsa n j •tdjuln zeienjadi (unlLev»!ec rastlinl fci- Šek protl mravljam 10 in 20 K. Pmt- dovalci imajo popiist. PoSUja po pov!»^-; Zavod ia ekiport M.JftBk«r, Sagrab 37, Vetrtnlslta aHca 9. 556 5i Petsto stotov zdravega štajerskega sena takof na prodaj. Ponudbe z'navevlbo cene upravništvu -H:v-ž Dobe* v Celju. 1272 »-1 Bukovo oglje večje množine kUplljC Go- spodarska zveza. Cenj. ponudbe na: 1260 6-4 Raziagova ulica 1. füLilME Prve vrate NOYO BLAGO Povsen) zrela; sc dobiua pavsod. coon fnri biftti rtifw aft i. mm wm d.d. 1169 Petrloja 30—it MGS 10 num. ogiejlesl maniüakturnc trgo vino «J- KUDISZ Celje - Qaberjc št 16, ouproli TOjiioicl pmtotoistoinJu atokstudrt Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debalo. Dospela je yeliika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moSke in ženske obleke, cefir, üfon in raznovrstno manufakturno blago.