rski 01/96 Liu liliana nik Sloveni;a ~ZDA RSKI VESTNIK, Vol. 54, No. 2, Ljubljana 1996 UDK 630*1/9 / SLO ISSN 0017·2723 ~---------------------------------------------------. LETO 1996 o LETNIK 54 o ŠTEVILKA 2 Ljubljana, februar 1996 VSEBINA -CONTENTS 73 Uvodnik 74 Mihej Urbancic Proucevanje onesnaženosti gozdnih tal v imisijskem obmocju šoštanjske termoelektrarne s parno-primer­jalnimi raziskovalnimi objekti Fore~t Soil Pollution Study in the Emission Area of the Soštanj Thermal Power Station by means of Pair-Comparison Research Objects 90 Boštjan Košir Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdar­stvu v letu 1994 Equipment rate and productivity of Executive Compa­nies in Forestry in 1994 112 Sašo Žitnik Ocena dolžine gozdnega roba v ljubljanskem gozdno­gospodarskem obmocju An Estimat8 of Forest Fringe Length in the Ljubljana Forest Management Area 116 Mitja Podgornik Koristno orodje za vrednotrenje ekoloških dejavnikov Use ful Too Is for the Evaluation of Eco!ogica! Facto rs 119 Živko Košir Rastlina -rezultat rastišcnih dejavnikov 124 Martin Šolar Gozdarstvo in varstvo narave 127 Strokovno izrazje Naslovna stran: foto Tomaž Hartman SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgovorni urednik mag. Živan Veselic, dipl. inž. gozd. Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava T ejawCvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana, Vecna pot 2 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Vecna pot 2 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Polletna individualna narocnina 1.500 SIT za dijake in študente 800 SIT Polletna narocnina za delovne organizacije 8.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gow zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne-­nja, daje strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega znacaja iz 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 611 02 Ljubljana Gozdarstvo dveh sistemov Slovensko gozdarstvo je v okviru nakazanih smeri razvoja naše družbe pred leti zakoraci/o po poti drugacne organiziranosti. Mne­nja o poti, ki jo je v osnovi za kolicil Zakon o gozdovih, sicer pa je ob njegovem sprejetju na njej ostalo še dosti nedodelanega, so se razlikovala, kot se razlikujejo še danes. Trije osrednji subjekti novoorganiziranega gozdarstva-Zavod za gozdove Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS ter gozdna gospodarstva-so v preteklih letih intenzivno dog raje vali svojo organizacijo, v najnujnejšem so tudi dorekli medsebojno sodelovanje. Med stvarmi, ki so ostale po Zakonu o gozdovih nedorecene, so se pokazale kot najtrši oreh vse vrste pravic do gozdov. Pri vprašanju gospodarjenja z divjadjo pravica do lova, ki naj bi izhajala iz lastništva nad gozdnim zemljišcem, in pri koncesijskih pogod­bah, s katerimi naj bi se uredil odnos med Skladom kmetijskih zemljišc in gozdov RS kot upravljalcem državnih gozdov in gozd­nimi gospodarstvi, pravica do dela v državnih gozdovih, ki naj bi izhajala -receno na kratko -iz preteklega gospodarjenja s temi gozdovi. Pravice in predpravice so od nekdaj zanimivi artikli. Imajo tudi zelo "konkretno" vsebino. V gozdarstvu smo se v zgodovini že srecevali z njimi. Celo prelomnega pomena za gozd so bile spre­membe v pravicah do gozda -zaradi njihove konkretne vsebine seveda, ki se, pravilno razumljena, nujno odrazi na gozdu. Odlocitve glede pravic in predpravic do gozda so strateške, pred­vsem za gozd! O njih danes odlocajo najvišji državni organi-ali zaradi gozda? Kompromisi so verjetno neobhodni, vendar, ce se v sistem enega naboja zanese kriticno maso nasprotnega, sistem koagulira. Sistemi so boljši ali slabši, zmes diametralno razlicnih pa praviloma ni uspešna. "Danes"je vselej cas, ko se preteklost stika s prihodnostjo. Ali pa ju je že kdo kdaj z uspehom prekrižali? Urednik GozdV 54, 1996 73 GDK: 114.53:425.1 :(497.12 Šoštanj) Proucevanje onesnaženosti gozdnih tal v imisijskem obmocju šoštanjske termoelektrarne s parno­primerjalnimi raziskovalnimi objekti Forest So il Pollution Study in the Emission Area of the Šoštanj Thermal Power Station by means of Pair-Comparison Research Objects Mihej URBANCIC • Izvlecek Urbancic, M.: Proucevanje onesnaženosti gozd­nih tal v imisijskem obmocju šoštanjske termoelek­trarne s parna-primerjalni mi raziskovalnimi objekti. Gozdarski vestnik št. 211996. V slovenšcini s po­vzetkoro v anglešcini, cit. lit. 18. V prispevku so prikazane pedološke metode, pomembnejši rezultati in ugotovitve raziskave o znacilnostih in stopnjah onesnaženosti gozdnih tal na treh parih stalnih raziskovalnih objektov, qsnovanih leta 1990 v imisijskem obmocju TE Soštanj. Ob parnih primerjavah so imela tla iz objektov z vecjo onesnaženostjo gozda v organ­skih horizontih vecje koncentracije skupnega žvep~ la od tal v manj onesnaženem gozdu. Na štirih objektih so bila tla v zgornjih plasteh mestoma onesnažena s svincem prek dopustne mejne vred­nosti 1 OO mg Pb na kg tal. Kljucne besede: monitoring gozdnih tal, analiza tal, težke kovine, onesnaženost tal 1 UVOD INTRODUCTION Termoelektrarna Šoštanj spada med najvecje onesnaževalce okolja v Sloveniji. Tako je npr. leta 1990 oddala v zrak 92964 ton žveplovega dvokisa, 12389 t dušikovih oksidov in 5731 t prašnih delcev (po viru RAJH-ALATIC Z. in sod., 1991). Odpadni plini iz njenih dimnikov škodljivo vplivajo tudi na gozdove v njenem imisijskem obmocju in mestoma povzrocajo njihovo propadanje. Škodljivi vplivi žveplovega dioksida in drugih onesnaževalcev zraka * M. U., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slo­venije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Urbancic, M.: Fore~t Soil Pollution Study in the Emission Area of the Soštanj Thermal Power Sta­tion by means of Pair -Comparison Research Objects. Gozdarski vestnik No. 211996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 18. The article presents pedolog ic methods, impor­tant results and findings of the research on the characteristics and stages of forest so il pollution in three pairs of permanent research objects, §!S­tablished in 1990 in the emission area of the So­štanj Thermal Power Station. Couple compari­sons evidenced higher concentrations of total sui~ ph ur in the soil from the objects with higher pollu­tion of forest in organic horizons than in that of less polluted forest. ln four objects, the soil in up per strata was in some parts polluted with sul­phur over the permitted value of 1 OO mg Pb per kg ofsoil. Key words: forest soil monitoring, soil analy­sis, heavy metals, soil pollution na rastlinstvo v vplivnem obmocju TE Šoštanj so že razmeroma dobro poznani (BATIC F. in sod., 1994; DRUŠKOVIC B., 1990; FERLIN F., 1990; KALAN J. in sod., 1989; KOLAR 1., 1989; KRAIGHER H., 1990; RIBARIC-LASNIK G., 1991; SMOLE l. in sod., 1995; idr.). Cedalje vec je tudi študij, ki obravnavajo vplive odložin iz zraka, onesnaže~e_ga zaradi TEŠ, na gozd­na tla (SIMONCIC P., 1992; SVETINA­GROS M., 1994, idr.) in raziskav onesna­ženosti zraka, padavin, voda ter radioloških meritev ipd .. Na gozdarskem inštitutu smo prvo pilot­sko raziskavo vplivov škodljivih snovi iz zraka na gozdna tla in rastlinstvo na osnovi primerjanja lastnosti objektov s podobnimi rastišcnimi razmerami, a z razlicno ones­ 74 GozdV 54, 1996 'd'iiiiiLi!i~; '!i'i~! 1~~~:r:~rt:r.~i!4:;i~ !!;~i=,; ·wii";i!i ili~~ ·r~'l!llil~m;~·w,~i.~~ii,Ji:J n,:mi!;m;;,;!:it: .!,.!irii'!~i!l!;:!: :~:~::~~::~:;;: ::: ~!iii·ii:!ii:i:!:;:::!i!!!ii:!!iii:!!!;:!r:i!!:i!i!:::!,!ii!!:!:::i::;:::::"'"'''i'i' ;::::::::::::::::::: ::: i!ii:!i!!ii!:!!:i:!!!i,i!!:!i:!:::!:!i!::i!!:i::!i·!i!:i:!i:i:~iii!:::::::::::::::' [ < ~ Nahajaiisca parna-primerjalnih raziskovalnih objektov -~ w w m The locations of pairwcomparison research objects D Lokacija_ raziskovalnega objekta (Povzeto po KALAN in sodel. 1989) The location of a research object al (Taken after KALAN etal., 1989) ~~ ~"' ~~ m~ :-:o-<: ;r~ {[) :;::· s·-t ~~( ~o n mo; "" Q:J ~-­ m~ ""' en.~ Q~ 11),-· ;;;" ~-~ ;i 274,8 5,4 (B)v 2,2 0,9 1,3 1,3 5,7 200 205,7 2,8 (B)v/C1 3,1 0,8 0,8 1,7 8,4 185 191,4 3,3 (B)v/C2 6,1 1,7 1,0 4,8 13,6 165 178,6 7,6 C/(B)vt 7,9 2,1 0,8 2,2 13,0 155 168,0 7,7 C/(B)V2 10,2 3,0 1,0 2,2 16,4 145 161,4 10,2 C(B)v3 15,1 3,7 1,0 2,2 22,0 Osankl:lrica Ah 6,0 2,8 0,3 0,4 9,5 285 294,5 3,2 Ah(B)v 1,0 0,7 2,0 0,9 4,6 240 244,6. 1,9 (B)v1 0,7 0,3 0,3 0,4 1,7 195 196,7 0,9 (8i<2 05 0,1 0,3 13 22 145 1472 1,5 volj podobne lastnosti in zato v tem pri­spevku niso podrobneje prikazani. Ob parnih primerjavah izsledkov labora­torijskih analiz povprecnih kvantltativnih talnih vzorcev Iz objektov (Široko: Topol­šcica, Veliki vrh: Pirešica, Prednji vrh pri Zavodnjah: Osankarica) ugotavljamo, da so imela tla iz objektov z vecjo onesna­ženostjo gozda v organskih horizontih praviloma vecje koncentracije skupnega žvepla od tal objektov v manj onesnaženih gozdovih. Enaka ugotovitev velja tudi za vsebnosti celokupnega svinca v gornjih plasteh tal. Vecina analiziranih talnih vzor­cev je vsebovala nenormalno veliko svinca (nad 20 mg Pb na kg tal). Na štirih objektih (Široko,Topolšcica, Veliki vrh, Prednji vrh pri Zavodnjah) pa so bila tla v zgornjih plasteh mestoma onesnažena s svincem prek mejne vrednosti še dopustne one­snaženosti (1 OO mg Pb na kg tal), ki jo navaja slovenski Uradni list iz leta 1990. Kolicine drugih težkih kovin (celokup­nega kobalta, kroma, bakra, niklja, cinka), dolocene v talnih vzorcih, so se gibale v okvirih normalnih vsebnosti ali vsaj pod mejami, ki veljajo po avstrijskih predpisih (ONORM) za verjetno onesnaženost. GozdV 54, 1996 83 Povzetek Gozdarski inštitut izvaja tudi posebne in inter­disciplinarne raziskave propadanja gozdov in vpli­vov onesnaženega zraka na slovenske gozdove, V sklopu teh raziskav celotnega gozdnega prosto­ra so uvršcena tudi prouceya nja vplivov imisij termoelektrarne Soštanj (TES) na gozdove. V ta namen so bili leta 1990 v imisijskem obmocj u TES (v gozdovih, ki porašcajo rasti šca na recnih usedlinah, na andezitnem tufu in na tonalitu) osno­va ni trije pari stalnih raziskovalnih objektov za nadzor stanja gozdov, za spremljanje dogajanj v njih in š~ posebej za ugotavljanje imisijskih vpli­vov TE Soštanj na gozdna tla in rastlinstvo. Objek­ta v paru se razlikujeta v imisijski obremenjenosti gozda, v drugih ekoloških dejavnikih sta si podob­na. Na vsakem raziskovalnem objektu so bili odvzeti iz genetskih (pod)horizontov reprezentativnega profila kvalitativni tal ni vzorci, iz vnaprej dolocenih plasti treh ploskev velikosti 25 cm x 25 cm (do globine 20 cm) pa kvantitatinvni vzorci tal. Kva­litativni'::'1 vzorcem so bile z laboratorijskimi an ali­ Reprezentancni profil districn ih rjavih tal s Pred­njega vrha A representative profile of the district brown sai/ from Prednji vrh Odvzem kvantitativnih vzorcev organskih podhorizontov s pomocjo lesenega okvirja The taking of quantitative samples of organic subhorizons by means of a wooden frame Preglednica 4: Tekstu ra tal reprezentancnih profilov Table 4: Texture of the tine earth for the representative profiles Kraj Horizont Pesek Grob melj Droben melj Glina Teksturni razred LocaUon Horizon Sand Coarse silt Finesilt Clay Texture class " " " " Topolšlca Ah2 34,0 33,8 18,0 14,2 meljasta ilovica Silty/oam (B)v 25,8 41,2 22,0 10,2 meljasta ilovica Silty/oam (B)vfg 45,8 12,0 12,0 30,2 glinasb:J ilovica Cfayfoam g1 25,0 15,8 35,5 23,7 meljasta ilovica Slfy/oom g2 26,1 12,7 33,5 27,7 meljasta ilovica 'Siftyloam g3 16,3 23,8 29,7 30,2 meljastoglinasta Ilovica Silty r;/ayfoam ti iroko Ah2 26,3 23,5 27,9 22,3 me!jasta ilovica Silty/oam (B)v1 21,1 20,3 34,6 24,0 meljasb:J ilovica Silty/oam (8)<2 .26,8 14,9 33,9 24,4 ilovica Lo um g1 17,9 13,2 33,8 35,1 meljastoglinasta ilovica Silty r;Jay /oam g2 23,1 9,3 27,5 40,1 glinasta ilovica C/ayloam g3 26,0 10,5 19,5 44,0 gUna C/ay g4 27,3 12,4 17,3 43,0 glina C/ay Veliki vrh Ah 72,3 17~ 5;;? 4,7 peUena Ilovica Sandy/cam E 48,4 ·11,2 24,4 16,0 Ilovica Loam (B)v/E 48,2 11,7 28,0 14,1 ilovica Loam (B)v/Bt 35,6 19,9 23,2 20,3 Ilovica Loam (B)v1 40,7 17,4 21,4 20,5 ilovica Lo am (8)<2 40,6 14,2 22,4 22,0 ilovica Lo am {B)v3 45,1 15,1 19,8 20,0 ilovica Loam Pirešica E 11,0 18,8 42,3 27,9 meljastoglinasta ilovica Silty clayloam (B)v/81 12,3 18,4 36,4 30,9 meljastoglinasla ilovica Siltydayloam g1 14,7 17,4 35,6 32,3 meljastog!inasta ilovica Silty clay foam g2 7,3 9,7 28,9 54,1 glina C/ay g3 10,3 0,5 32,1 57,1 glina Clay g4 2,7 6,9 31,5 58,9 ol ina Clay Prednji v. pri (B)v/C1 68,7 11,3 11,4 8,6 pešceno ilovica Zavodnjah Sandyloam (B)v/C2 68,5 10,9 14,5 8,1 pe!'icena Ilovica Sandyloam C/(B)v1 68,6 12,8 12,6 7,8 peicena ilovica Sandyloam C/(B)V2 84,5 6,3 8,0 1,2 Ilovnat pesek Loamysand C(B}v3 68,4 14,2 12,6 4,8 peicena ilovica Sandyloam Osankarlca (B)v1 62,5 9,5 8,2 19,8 pdcena Ilovica Sandyloam (8)<2 63,4 12,6 15,8 8,2 pešc~~: rvica Sand loam GozdV 54, 1996 85 Preglednica 5: Analizni podatki kvantitativnih vzorcev o reakcijah (vrednostih pH), kolicinah organske snovi (v g/kg tal in v kg/ha površine), vsebnostih celokupnega dušika, razmerjih med organskim ogljikom in celokupnim dušikom, vsebnostih celokupnega žvepla in o razmerjih med organskim ogljikom in celokupnim žveplom. Prikazana so povprecja treh podvzorcev, nabran ih na površinah 25 cm x 25 cm. Table 5: Quantitative samples' ana/ytical data of reactions (pH values), quantities of the organic matter (g/kg of soil and kg/ha of area), contents of the total nitrogen, ratio of the organic carbon and the total nitrogen, contents of the total sulphur and ratio of the organic carbon and the total sulphur. Averages of tree subsamples taken from the areas 25 cm x 25 cm are shown. zami dolocene on ovne lastnosti (tekstu ra, reakci~ ja, vsebnosti celokupnega dušika, ogljika, humusa, rastlinam dostopnih glavnih hranil, izmen jalne spo~ sob nosti tal). Kvantitativnim taJnim vzorcem pa so bili poleg teh parametrov dolocene še vsebnosti celokupnega žvepla in težkih kovin (Co, Gr, Cu, Ni, Pb, Zn). Ob pamem primerjanju izidov pedoloških labora~ torijskih preiskav se je izkazalo, da so vzorci iz gornjih plasti tal objektov iz bolj onesnaženih goz­dov praviloma vsebovali vec celokupnega žvepla in svinca od primerljivih vzorcev tal objektov iz z odložinami iz zraka manj obremenjenih obmocij. Na štirih objektih pa so bila tla v zgornjih plasteh mestoma onesnažena s svincem prek mejne vred­nosti še dopustne onesnaženosti (100 mg Pb na kg tal). FOREST SOIL POLLUTION STUDY IN THE EMISSION AREA OF THE ŠOŠTANJ THER· MAL POWER STATION BY MEANS OF PAIR· COMPARISON RESEARCH OBJECTS Summary The Slovenian Forestry Institute also carries out special and interdisciplinary research regard­ing the dying back of forests and the effects of polluted air on Slovenian forests. Jhe study of the effects of the emi~sions from the Soštanj Thermal Power Plant (TES) has also been included into the research of the entire forest space. For this purpose, three couples of permanent research objects we re es!ablished in 1990 in the emission area of the TES (in the forests growing on the 86 GozdV 54, 1996 Preglednica 6: Vsebnosti težkih kovin (kobalta, kroma, bakra, niklja, svinca, cinka, v mg/kg tal) v kvantitativnih vzorcih. Table 6: Contents of heavy meta/s (mglkg of soil) in the quantitative samples Kraj Plast Co er Cu Ni Pb Zn Location La ver Topolšica OJ 2 3 9 5 63 44 Of 4 8 11 10 144 56 MS 10 18 10 13 107 62 M10 19 20 9 15 36 66 M20 20 21 9 15 20 77 1 Siroko OJ 2 3 8 4 42 53 Of 4 12 15 13 136 80 MS 9 23 16 19 137 62 M10 14 35 15 24 47 66 M20 24 37 18 28 42 84 Veliki vrh OJ 6 4 12 4 36 70 Of 8 17 18 18 150 118 MS 11 8 10 9 84 79 M10 7 6 8 11 40 76 M20 11 6 8 11 36 76 Pirešica OJ 6 3. 10 7 33 67 Of 7 9 12 8 76 87 MS 12 16 8 12 64 46 M10 13 21 6 16 44 45 M20 11 21 7 20 29 51 Prednji vrh pri Ol 3 3 12 4 56 68 Zavodnjah Of/Oh 4 9 12 9 221 89 M5 9 10 9 8 149 77 M10 17 11 8 10 63 79 M20 16 12 8 13 59 76 Osankarica Ol 2 2 9 4 31 61 Of/Oh 8 10 12 1 95 51 M5 5 10 8 10 76 36 M10 7 11 6 10 56 32 M20 10 12 6 3 44 42 sites on river sediments (andesite tuff and tonalite) in order to control the condition of forests, to follow what is going on there and, primarily:, to establish the effects of the emission of the TES on forest soil and plants. The objects of a pa ir differ as to emission burden of forest; regarding other \t ecological factors, however, they are similar. From each research objects, qualitative soil samples were taken from genetic (sub)horizons of reprew sentative profile and from the preliminary defined Jayers of three plats of 25cm x 25cm (up to 20cm in depth) quantitative ones. By means of laborato­ry analyses, basic features (texture, reaction, the contents of total nitrogen, carbon, humus, the main nutrients accessible to plants, exchangeable prop­erties of soil) were established for qualitative sam­ples. Apart from the stated parameters, the con­tent of total sulphur and heavy meta!s (Co, Gr, Cu, Ni, Pb, Zn) was established for quantitative soil sam ples. The paircomparison of the results of pedological laboratory research proved that the sam ples from GozdV 54, 1996 87 il A l 1 . . Proucevanje osnesnaženosli gozdnih tal v imisijskem obmocju šoštanjske termoelektrarne s parno·primerjalnimi. .. ' Preglednica 7: lnterpretacijske koncentracije težkih kovin v tleh (izražene v mg/kg tal) Table 7: The interpretation concentrations of heavy meta/s in the sai/ (expressed as mg/kg of soil) Kovina Normalna Literaturna Verjetno Mejne vrednosti še Metal vsebnost (pogosta) onesnažena dopustne onesnaženosti (BLUM el at. (KLOKE1980) tla (ONORM) (Ur.L SRS 1990) 1989) Cited in literature Probab/y Limit pollution Normal content (frequent) polfuted sai/ values Kobalt (Co) 1-40 1-10 20 50 Cobalt Krom (Cr) 2-50 2--50 50 100 Chromium Baker (Cu) 2-40 1-20 50 100 Copper Nikelj (Ni) 5-50 2-50 40 60 Nickel Svinec (Pb) 2-20 0.1-20 50 100 Lead Cink(Zn) 1 (}-80 :>-50 150 300 Zine Slika 2: Povprecne vsebnosti celokupnega žvepla (v mg/kg tal) v organskih podhorizontih (Ol, Of,h) in talnih plasteh iz globine O do Sem (MS) na raziskovalnih objektih Figure 2: The average content of total su/phur (in mg!kg of soil) in organic subhorizons (Ol, Of, h} and soillayers from depths from O-5 cm (M5) in the research objects upper soillayers of the objects from more polluted forests contained asa rule more total sulphur and lead than the compared soil samples of the ob­jects from the regions less burdened by air pollut­ants did. ln four objects, however, the soil in up­per layers was in some places polluted by lead over the limit permitted (1 OOmg Pb per kg of soil). VIRI 1. BATIC, FJ JURC, Q./ KALAN, JJ KOVAC, M./ KRALJ, TJ MIKULIC, V., 1993. lmpact of Pollution Gasses from Thermal Power Plant in Šoštanj, Slovenija, on Forest Environment: A Brief Expertisa on Cause-consequence Relationship in Forest Decline Studies Carried out on Slovenian 88 Gozd V 54, 1996 Slika 3: Povprecne vsebnosti celokupnega svinca (v mg/kg tal) v organskih podhorizontih (Ol, Of,h) in talnih plasteh iz globine O do Sem (MS) na raziskovalnih objektih Figure 3: The average content oftotal/ead (in mglkg of soil) in organic subhorizons (Ol, Of, h) and soil layers from depths from O-5 cm (M5) in the research objects Forestry Institute. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, e-423, 36 s. 2. DRUŠKOVIC, B., 1990. Ocena poškgdova­nosti rastlinskega genetskega materiala v Saleški dolini z obrobjem. Raziskovalna naloga. Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani. 3. FERLIN, F., 1990. Vpliv onesnaževanja ozrac­ja na rastno obnašanje in rastno zmogljivost odras­lih smrekovih sestojev. Magistrsko delo. Ljubljana. 4. KALAN, J., 1989. Pedološka proucevanja. Porocilo o raziskovalnem delu v letu 1989. Inštitut za gozdno in lesno go§podarstv9, Ljubljana 5. KALAN, Jj BATIC, F./ HRCEK, D./ KRALJ, A./ SM_OLE, l./SOLAR, M., 1989. Vpliv termoelekt­rarne Soštanj na tla in vegetacijo. 1. faza. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, p­225, 57 s. 6. KRAIGHER, H., 1990. Raziskave mikorize pri smreki v razlicno onesnaženih okoljih. Razisko­valna naloga. Inštitut za gozdno in lesno gospodar­stvo, Ljubljana. 56 s.; Ref. 60 7 ~KOLAR, 1., 1989. Umiranje smreke v gozdo­vih Sale~ke doline. Magi§trsko delo. Ljl!,bljana.: 8. LESNJAK, M./ HRCEK, D./ BATIC, F./ SO­LAR, M./ KOLAR, 1.1 FERLIN, F., 1989. A~ poll u­ti on and dama ge on vegetation near TE Soštanj thermal power plant in Slovenija, 8th World Clean Air Congress, Haag _ _ __ 9. RAJH-ALATIC, Z./ S[!STERSIC, A., 1991. Onesnaževanje zraka iz TES, letno porocilo. Elek­troinštitut Milan Vidmar, oddelek za elektrarne, Ljubljana _ 10. RIBARIC-LASNIK, C., 1991. Ekofiziološke lastnosti smreke (Picea abies l. KJlRSTEN) na vplivnem obmocju termoelektrarne Soštanj. Ma- gistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Bio­tehniška fakultet?, VTOZD za biologijo 11. SIMONCIC, P ., 1992. Razmere mineralne prehrane za smreko na districnih rjavih tleh _na tonalitu v vplivnem obmocju termoelektrarne So­štanj. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljub­ljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za agronomijo, 134 s. 12. SMOLE, l./KUTNAR, L., 1995. Spremembe gozdne vegetacije kot posledica ucinkovanja one­snaženega zraka. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47. Ljubljana, s.171-180 13. SMOLE, 1., 1990. Spremembe gozdne vege­tacije kot posledica ucinkovanja onesnaženega zraka. Fazno porocilo raziskovalne naloge (p-243). Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljub­ljana. 23 str.; Ref. 11 14. SVETINA-GROS, M., 1994. Vpliv padavin Qa tla in vodne izvire na obmocju termoelektrarne Soštanj. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljublja,!li, FNT,~ oddelek za geologijo, 192 s._ 15. SKORIC, A./ FILIPOVSKI, G./ CIRIC, M., 1985. Klasifikacija zemljišta Jugoslavije. Akade­mija nauka 1 Ul}lj~Etnosti BiH, Sarajevo 16. URBANCIC, M.,1989. Lastnosti gozdnih tal na tonalitu in andezitnem tufu v imisijskem obmoc­ju termoelektrarne Šoštanj. Ekspertiza, (p-233). Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljub­ljana. 82 str.; f3ef. 44 17. URBANCIC, M., 1992. Uvajanje monitoringa gozdnih tal na stalnih raziskovalnih objektih v Slo­veniji. Gozdarski vestnik, Vol. 50, št. 5-6. Ljub­ljana. Str. 25&--266; Ref. 5 18. URADNI LIST SR SLOVENIJE, št.6, 1990. Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišc in gozda. Ljubljana, s. 355-357 GozdV 54, 1996 89 GDK: 3:644.6 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 Equipment Rate and Productivity of Executive Companies in Forestry in 1994 Boštjan KOŠIR* Izvlecek Košir, 8.: Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994. Gozdarski vest~ nik št. 2/1996. V slovenšcini, cit. lit. 26. Spremembe v družbi in v gozdarstvu terjajo nove nacine iskanja in interpretacije informacij. V clanku je prikazana analiza opremljenosti izvajal­skih podjetij v gozdarstvu, njihova kolicinska proiz­vodnja pri secnji, transportu, gojenju in varstvu gozdov-ter pri gozdnih prometnicah. Analiza je narejena na podlagi ankete, ki jo je za l. 1994 prvic izpeljal Statisticni urad Republike Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Biotehniška fakulteto in ima poleg osnovnega, informativnega namena tudi namen ugotoviti mož­nosti za nadaljevanje tovrstnih anket v okviru stati­sticnega spremljanja gozdarske dejavnosti. Kljucne besede: izvajanje gozdnih del, meha­nizacija, storilnost, pridobivanje lesa, gozdne pro­metnice, gojenje in varstvo gozdov. 1 UVOD INTRODUCTION Vsaka panoga skrbi med drugim tudi za osnovno evidenco kolicinskih in kako­vostnih ucinkov svoje dejavnosti in sred­stev ter njihove ucinkovitosti. Spremljanje teh podatkov je pomembno z vec vidikov, med katerimi so najpomembnejši -pregled tehnicnih sredstev, njihovega števila po ti­pih ter ucinkih, ugotavljanje dejanske struk­ture delovnega casa delavcev pri raznih poklicih ter izkorišcenosti posamezne vrste strojev, dejanska opremljenost in s tem tudi usposobljenost gospodarstva za dose­ganje dolocene proizvodnje itd. Tovrstne *Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Vecna pot 83, 1000 Ljub­ljana, SLO Synopsis Košir, B.: Equipment rate and productivity of executive companies in forestry in 1994. Gozdar­ski vestnik No. 211996. ln Slovene, lit. quot. 26. Due to social chang es and those in the field of forestry, new methods of the acquiring and inter­pretation of information are required. The article gives an analysis as to equipment rate of execu-. tive companies in forestry, their quantity produc­tion in cutting, transport, silviculture, forest pro­tection and forest roads. The analysis is based on an inquiry; the latter was for the first time carried out by the Institute of Statistics of the Republic of Slovenia in cooperation with the Forestry Institute of Slovenia and Biotechnical Faculty in 1994. Apart from its basic, informative purpose, its objective is to establish whether it will be possible to carry out this type of inquiries with in the scope of statistical following of forestry activities in the future. Key words: forest work pertorming, mechani­zation, productivity, timber production, forest roads, silviculture and forest protection analize, ki kažejo tudi na razvoj stroke, lahko uporabimo tudi pri kalkulacijah cene strojnega in rocnega dela, lahko so pod­laga racionalizacijam, ali pa so nam v po­moc pri primerjanju domace usposoblje­nosti s tujimi (npr. sosednje države) pri primerjavah med podjetji, lahko so osnova za razlicne splošne primerjave, globalne analize itd. Še posebej je pomembno, pa ceprav se zdi, da hitra spremenljivost in nenatancnost podatkov temu nasprotuje, da spremljamo dogajanja v casu velikih pricakovanih sprememb. Tako vsaj približ­no vemo cemu se moramo ogniti in koliko smo se približali svojim ciljem. Pa še nekaj je pomembno v našem primeru -s tem ohranjamo zanimanje in kontinuiteto pri zbiranju podatkov, za katere vemo, da so nam potrebni in s tem postavljamo temelje pravemu državnemu informacijskemu si­stemu. 90 Gozd V 54, 1996 2 DOSEDANJI POPISI OPREMLJENOSTI IN STORILNOSTI 2 THE INVENTORIES REGARDING EQUIP­MENT RATE AND PRODUCTIVITY CARRIED OUT UPTILL NOW Statisticni letopis Republike Slovenije je doslej obravnaval gozdarstvo v posebnem poglavju, vendar je podatkov o oprem­ljenosti v gozdarstvu ter izkorišcenosti strojev in storilnosti delovne sile zelo malo, pa še ti so prakticno neuporabni. Vec pove letopis o poseku, lesnih zalogah, prirastku ter o drugih vidikih gospodarjenja z goz­dovi, vendar je tudi tu vprašljiva popolnost in natancnost, ce bi te podatke primerjali s podatki, ki so na voljo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dejstvo pa je, da je statisticni letopis uradna izkaznica države in kot tak med najpo­membnejšimi viri primerjav v daljših casov­nih razdobjih med panogami in tudi zunaj države. Gozdarska stroka je izdelovala podrob­ nejše analize opremljenosti s tehnicnimi sredstvi vsaj ob izdelavah raznih planskih dokumentov in nacrtov za gospodarjenje, pri cemer je težava v tem, da nimamo enotnega pregleda virov, saj so se v preteklosti pogosto menjavale ustanove, ki so zahtevale takšne analize. Kljub temu so takšni viri dragoceni, saj nam dajejo vpogled v neko preteklo obdobje. Po letu 1 966 se je stroka odlocila, da bo v casov­nem razmiku dveh let ugotavljala stanje mehaniziranosti pri pridobivanju lesa in gradnji gozdnih prometnic (REMIC, od 1967 do 1985), cemur so po letu 1980 dodali še analizo izkorišcanja delovnega casa delavcev v neposredni proizvodnji (KUDER, 1983 do 1985). Obe anketi so po letu 1986 združili (KOŠIR s sodel., od 1988 do 1 993). Danes razpolagamo z razmeroma bogato zbirko podatkov o opremljenosti pri pridobivanju lesa ter graditvah gozdnih prometnic po letu 1 966, vendar so ti podatki povecini pomanjkljivi (zlasti v zadnjih letih manjkajo odgovori za nekatera gozdna gospodarstva ali pa manj­kajo nekateri podatki) in so med njimi številne napake. Kljub temu je to edini vir, ki ga je doslej uspela ohranjati gozdarska stroka na državni ravni in lahko služi kot ilustracija razvoja, v omenjenem obsegu pa omogoca tudi analize, ki so lahko osnova kalkulacijam ali primerjavam z drugimi deželami. Nekatere podatke -predvsem o kolicini proizvodnje in stanju zaposlenih-s9 nekdaj mesecno spremljali na obrazcih SUM, ki so bili osnova za razlicna statisticna porocila. Statisticni letopis Slovenije je ves cas, kljub svoji nenatancnosti pri obravnavanju podatkov o opremljenosti in storilnosti pri pridobivanju lesa, pomenil pomembno alter­ nativo, ki jo je bilo smotrno izkoristiti šele v zadnjem casu. Pomembne prednosti vklju­citve spremljanja teh podatkov v statisticni letopis so: obveznost porocanja za vse gospodarske subjekte, letno spremljanje teženj, profesionalizacija dela pri popisa­vanju in obdelavi podatkov, cenejša izved­ba, status (uradne informacije). Med slabo­sti pa bi lahko všteli zahtevo po prepro­stejšem in manj podrobnem razclenjevanju podatkov, ki pa je po drugi strani manjša kot se zdi, saj je manjše število podatkov laže kontrolirati in razlagati. Pomembno je tudi, da so podatki, ki smo jih zbirali doslej, veljali za gozdarstvo kot celoto, saj je ves promet z lesom tekel prek državnih podjetij. Ves cas je bil le en sam vir podatkov za doloceno površino gozdov -to so bile evidence gozdnih gospodarstev (oddelki za nacrtovanje in izvajanje proizvodnje) -ki ni bil vedno trden. Le malo je bilo neznank glede strukture podjetij, obsega proizvodnje, opremljenosti itd., ce ne štejemo sem gospodarjenja z gozdovi v režiji zaseb­nikov, kjer evidence prakticno niso bile mogoce. Tudi gospodarske organizacije so se med seboj manj razlikovale (organizira­nost, podrocja dejavnosti, število zaposle­nih), kot danes, poleg tega pa so imele zagotovljen obseg del, ker so bile vezane na površine gozdov, na katerih so imele monopolni položaj. Ceprav je mogoce, da bo prišlo ponovno do podobnega položaja vsaj v enem delu -predvsem pri vecjih izvajalskih podjetjih, so bile razmere do leta 1 994 povsem drugacne. Vsekakor pa se moramo pri spremljanju podatkov sprijazniti z dejstvom, da so zbirani po razlicnih poteh -najpomemb­nejše podatke o gozdovih daje danes GozdV 54, 1996 91 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), po­datke o poslovnih parametrih organizacij, ki uresnicujejo zamisli pa Statisticni urad Slovenije (SURS). Vloga Gospodarske zbornice je pri tem trenutno še nejasna. Nekatere podatke, ki se nanašajo na udeležbo lastnikov gozdov pri gospodar­jenju z gozdovi, lahko nato (kalkulativne) ocenimo. Ocitno je, da bodo posebne ana­lize postale vedno pomembnejše. Z njimi bo mogoce ocenjevati dogajanja v gozdo­vih, ki so nam premalo poznana, ce se naslanjamo le na uradne podatke. 3 POPIS OPREMLJENOSTI IN STORIL­NOSTI V GOZDARSTVU ZA LETO 1994 3 THE INVENTORY REGARDING EQUIPMENT RATE AND PRODUCTIVITY IN FORESTRY FOR THE YEAR 1994 Anketiranje stanja opremljenosti gospo­darskih subjektov in storilnosti v gozdni proizvodnji je bilo za leto 1994 organizirano v sklopu Porocila o gozdarski dejavnosti, ki ga izvaja SURS v podobnem obsegu in obliki tudi za druge gospodarske panoge in s strokovno pomocjo Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inšti­ tutu Slovenije, kjer so že dalj casa tekle priprave na nov nacin evidentiranja to­ vrstnih podatkov. Za gospodarjenje s svojim gozdom odgo­varjajo lastniki gozdov. Sestavni del gospo­darjenja z gozdovi je tudi izvajanje zamiš­ljenih del, ki je torej lahko v celoti v rokah lastnika gozda. Izvajalci gozdnih del so (Zakon o gozdovih , cl.19): fizicne osebe, ki lahko opravljajo delo v lastnem gozdu ali v obliki medsoseske pomoci ali kot obrt, ce izpolnjujejo za to pogoje (Odredba o pogojih za oprostitev davka od osebnih prejemkov iz naslova medsebojne sosed­ske pomoci med kmeckimi gospodarstvi, Ur.l. 23/1994 in Obrtni zakon, Ur.l. 50/1994), ter pravne osebe (zadruge in razne go­spodarske družbe), ki pa lahko opravljajo dela v gozdu, ce izpolnjujejo za to splošne in posebne pogoje (Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, Ur. l. 17/1994). Imenik pravnih oseb, ki so registrirane za gozdna dela in jih vodi SURS, ima struk­ turo, ki ne odseva dejanskega stanja in ni povsem zanesljiva, vendar pa kaže, da se je število gospodarskih subjektov v zad­njem obdobju zmanjšalo (Zakon o gozdo­vih je ukinil dotedanje TOZD in TOK). Ta struktura, ki je ocitno prav tako v prehod­nem obdobju (to dokazuje že šifrant), ne pove prav nic o aktivnosti in o tržni uspeš­nosti teh organizacij. Izkušnja nam pove, da v povprecju, pa tudi na vecini regio­nalnih ravneh vecino aktivnosti in tržnega prometa poteka prek gozdnih gospodar­ stev. Nova organiziranost je na široko odprla vrata ustanavljanju podjetij z razlicnimi pod­rocji dejavnosti, med katerimi imajo mnoga zapisano tudi gozdarstvo. Med takšnimi, ki ji~ v prejšnjih anketah nismo posebej ob­ ravnavali, so npr. tudi kmetijsko-gozdar­ ske zadruge ter podjetja, ki se ukvarjajo predvsem s trgovino z lesom. Podatki, ki smo jih zbirali za leto 1994, veljajo torej tudi za ta podjetja in ne le za tisti del, ki neposredno sodeluje v gozdarstvu. Takšen nacin zbiranja podatkov ima sicer mnoge prednosti, a ponekod otežkoca primerjave za nazaj. Težava pri tokratnem anketiranju je bila v tem, da imenik SURS ocino ni povsem usklajen z mnogimi spremembami, ki so v teku, po drugi strani pa ne vsebuje more­bitnih obrtnikov, ki bi se utegnili ukvarjati z gozdarsko dejavnostjo. V seznamu za leto 1994 je bilo 200 enot, od tega jih 22 dejan­sko ni spadaalo sem (lovci, drevesnice, zelišcarji, šole, neznani ... ). Potencialnih porocevalskih enot je bilo torej 178 (1 OO%), od katerih jih je bilo 107 (60%) zajetih s prispelimi odgovori (v šifrantu je 65 poroce­valskih enot, ki so vkljucene v enovite orga­ nizacije), 16 (9%) jih je zavrnilo izpolnje­vanje, kar 55 (31 %) pa jih ni odgovorilo (med slednjimi so le v treh enotah imeli zaposlene). Na anketo je pozitivno odgo­vorilo le 42 porocevalskih enot, med kate­ rimi nekdanja gozdna gospodarstva niso porocala po svojih organizacijskih enotah, temvec kot enovite organizacije. Glede na uspešnost anketiranja bi zato lahko sodili, da smo z njim pokrili vecino gozdne proiz­vodnje, ki so jo ustvarila dosedanja držav­na podjetja v lastninskem preoblikovanju (gozdna gospodarstva) ter zasebna pod jet­ 92 GozdV 54, 1996 ja, vendar nismo uspeli zajeti vseh manjših registriranih izvajalcev. Popis je potekal v marcu in aprilu 1995 (od 22.3 do 15.4.1995). Dejanski zakljucek popisovanja (zadnji odgovori) je bil v zacet­ku junija 1995. V tem casu je SURS izdelal ustrezne programe za vnos in statisticno obdelavo in organiziral vnos podatkov. Prve statisticne obdelave je opravil SURS v juniju 1995, vse nadaljne analize pa so bile opravljene v sklopu projekta Podlage za oblikovanje nacionalne gozdarske politi­ke (Ciljni raziskovalni program Gozd). V tem prispevku prikazujemo samo ne­katere najpomembnejše odgovore in ugo­tovitve. Navodila, ki so spremljala anketni list, so bila razmeroma skromna, zato so pri odgovorih na nekatera vprašanja nasta­le napake kot posledica nejasnosti. 4 REZULTATI POPISA 4 JNVENTORY RESULTS Izvajalske organizacije (podjetja in zadru­ge) so udeležene pri vseh vrstah del v gozdovih, ki jih najdemo v procesu pridobi­vanja lesa, gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic ter v gojenju ter varstvu gozdov, zato bomo prikazali najznacilnejše podatke loceno za ta tri podrocja dejavnosti. Kako obcutljive so dimenzije izvajalske organiza­cije glede na obseg del smo že pokazali, zato bomo najprej obravnavali njene zmog­ljivosti-saj so te podedovane iz prejšnjega leta -tehnicna sredstva in delovno silo. Na koncu bomo pogledali obseg dela v letu 1994 in ucinke v proizvodnji. Podrobne analize so pokazale, da so znacilnosti izvajalskih organizacij-mislimo na orientiranost dejavnosti (npr. predvsem izvajanje del, prodaja itd.) ter opremljenost -zelo razlicne. Izvajalske organizacije smo zato razvrstili glede na obvladovanje sec­nje in spravila lesa, prodajo in prevoz, opremljenost s stroji za secnjo in transport lesa, strokovno gozdarsko osebje, gozdne delavce ter obvladovanje gojitvenih in var­stvenih del v štiri skupine (slika 1 ): • Tiste, ki obvladujejo vse ali pretežno vse proizvodne faze ter gojenje in varstvo gozdov in so zato ustrezno opremljene ter Slika 1: Skupine izvajalskih organizacij v popisu 1994 Figure 1: A group of operative companies in the inventoryof 1994 Obvladovanje Prodaja in Stroji za Strokovno Gozdni Obvladovanje secnje in prevoz lesa secnjo in, gozdarsko delavci gojitvenih in spravila lesa spravilo osebje varstvenih del Masten'ng Timber sa/e Gutting and Forestry expert Forest workers Masten"ng cutting and and transport skidding staff silvicultural and skidding machines protection work GozdV 54, 1996 93 Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 strokovno usposobljene. To skupino sestav­ljajo izkljucno gozdna gospodarstva. • Drugi izvajalci, ki obvladujejo v manj­šem obsegu le eno od proizvodnih faz. • Posredniki, ki niso usposobljeni za izvajanje del v gozdovih z izjemo prevoza lesa, ki je vezan na odkup in prodajo lesa. • Drugi -maloštevilna skupina z neenot­nimi znacilnostmi. Na sliki 1 je prikazano relativno število izvajalskih organizacij, ki zadošcajo posa­meznim merilom, po katerih so razvršcene. Gozdna gospodarstva dejansko predstav­ljajo 50 % anketirancev, ki izvajajo dela pri secnji in spravilu lesa (kolicinsko je njihov delež precej višji -glej nadaljevanje), še precej višji pa je njihov delež pri strokov­nem gozdarskem osebju in pri obvlado­vanju gojitvenih in varstvenih del. Skupina drugih izvajalcev je bolj heterogena, vecina med njimi obvladuje dela pri pridobivanju lesa in le nekateri tudi dela pri gojenju in varstvu gozdov. Med posredniki je pravih izvajalcev zelo malo, saj je težišce njiho­vega dela pri prevozu in prodaji lesa. 4.1 Tehnicna opremljenost izvajalskih organizacij 4.1 Technical Equipment Rate of Executive Orga­nizations število tehnicnih sredstev se v lasti izvajalskih organizacij že vec Jet znižuje. To trditev kaže tudi zadnja anketa, ki je bila narejena na star nacin (KOŠIR s sodel., 1993). Za vso panogo seveda tega ne moremo trditi, ceprav se je proizvodnja v zadnjih letih tudi zniževala, kar pa po drugi strani pove, da so bila tehnicna sredstva -zlasti tista, ki so v lasti zaseb­nikov -manj izkorišcena. Povezave med posekom in opremljenostjo so poznane, vendar je potrebno spomniti, da je na vse težnje vplivala predvsem globoka gospo­darska kriza v teh letih, ki je tudi vsem znana in še ni koncana. Dejstvo je, da se povecuje delež tistih tehnicnih sredstev, za katera ne poznamo niti osnovnih podat­kov (vrsta, starost, izkorišcenost). Po drugi strani pa lahko ugotovimo, da so tudi odgovori na posamezna vprašanja v letoš­njem popisu ponekod neusklajeni oz. ocit­ 94 GozdV 54, 1996 no netocni. Marsikateri podatek iz pregled­nice 1 je potrebno zato jemati z zadržkom. V preglednici 1 prikazujemo odgovore izvajalskih organizacij s teoreticno izkori­šcenostjo posamezne vrste strojev -pov­precno število ur za stroje pri secnji in spravilu smo podelili s 1400 urami, za druge stroje pa s 1600 urami. Motorne žage v lasti podjetij so zelo slabo izkori­šcene, pa tudi ucinki so slabši od povprec­ja, ki je za secnjo sicer okoli 0,80 ur/m3. Najbolje so izkorišceni zgibni traktorji, pa tudi kamioni in nekatere nakladalne na­prave. Leta 1994 so izvajalske organizacije kupile nekaj novih strojev. Glede na zasta­relost posamezne vrste mehanizacije, je delež obnovljenih strojev še vedno nizek, saj predstavlja (glede na število) v povprec­ju le nekaj odstotkov-še najvec pri zgib­nikih (18%). Vecja vlaganja v opremljenost izvajalskih organizacij lahko pricakujemo šele takrat, ko bo znan njihov tržni delež oz. obseg del. Povprecna izvajalska organizacija ima tako tri Jl10torne žage, dva traktorja in en kamion. Zicnica pride na vsake tri organi­zacije. V resnici je porazdelitev opremlje­nosti precej drugacna (slika 2). Analiza pokaže, da so najbolj enakomerno poraz­deljene motorne žage, nato traktorji, naj­manj pa žichice, ki spadajo med bolj spe­cializirane naprave. Iz slike je razvidna neenakomerna razpo­reditev opremljenosti s tehnicni sredstvi med 42 anketiranci, saj ima 25% izvajal­cev v lasti okrog 65% motornih žag, 75% kamionov za prevoz lesa, 95 % traktorjev za spravilo, vse žicnice ter blizu 1 OO% razne gradbene mehanizacije. Kamioni za prevoz lesa so v lasti vseh skupin izvajal­cev, kar kaže na poslovno orientiranost velikega dela izvajalcev predvsem v odkup oz. prodajo lesa. 4.2 Izkorišcenost delovnega casa in struktura zaposlenih v letu 1994 4.2 The Utilization of Working Time and Employ­ees' Structure in 1994 Število vseh zaposlenih v gozdarstvu je zelo težko oceniti, saj je k številu delavcev Preglednica 1: Tehnicna opremljenost izvajalskih organizacij po popisu 1994 Table 1: The equipment rate of executive organizations according to inventory 1994 * nepopolni podatki (dejansko število je nekaj vecje), H ni podatka. incomplete data (the actual number is a JiNie higher), (-)no data available. Gozd V 54, 1996 95 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 o Slika 2: Tehnicna opremljenost izvajalskih organizacij po popisu 1994 Figure 2: The equipment rate of executive organizations according to inventory 1994 v izvajalskih organizacijah potrebno prišteti še mnoge, ki se vkljucujejo v gozdno :'] 1 Cj proizvodnjo na druge nacine, zato tega ni mogoce storiti na podlagi tega popisa. Leta 1994 se je kadrovsko oblikoval tudi ZGS, ki ga v prihodnje ne bomo vec šteli h 1 gospodarstvu. Podatki kažejo, da se v popisanih izvajalskih organizacijah število zaposlenih še vedno znižuje, tudi zato, ker je vecina gozdarskega tehniškega osebja zapustila nekdanja gozdna gospodarstva in prešla v ZGS (po aprilu 1994). V pre­ gledu zaposlenih so tudi tisti delavci, ki so zaposleni v kmetijsko-gozdarskih zadrugah in drugih organizacijah, ki se sicer ukvarjajo tudi z gozdarsko dejavnostjo, a je njihova struktura razlicna od nekdanje tipicne strukture gozdnega gospodarstva. Na sliki 3 zaradi primerjave prikazujemo tudi kad­ rovsko strukturo ZGS. Mocno se je povecal odstotek negozdar­ skega tehnicnega kadra ter zaposlenih 96 Gozd V 54, 1996 zunaj gozda -tudi z negozdarskimi dejav­nostmi. Razlog je tudi v tem, da se mnoge izvajalske organizacije, ki so odgovarjale na to anketo, ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi-npr. s kmetijstvom ali prede­ lavo lesa. Nenavadno za strukturo izvajaiM skih organizacij-podjetij-je tudi izredno veliko število invalidov, ki so še dedišcina preteklega casa, kar kaže, da tega proble­ ma še nismo uspeli rešiti. Ti so zaposleni predvsem v nekdanjih gozdnih gospo­darstvih. Odgovori tudi ne kažejo, koliko sezonske delovne sile so potrebovale izvaM jalske organizacije za opravljanje vseh sto­ ritev. Raznolikost organizacijske sestave priM kazujemo na sliki 4. Prva cetrtina izvajalcev ima blizu 90% vseh zaposlenih oz. okrog 96% vseh gozdnih delavcev. Podobno ve­lja tudi za gozdarsko strokovno osebje, ki je zaposleno predvsem pri gozdnih gospo­darstvih. Preglednica 2: Struktura zaposlenih in letni pregled placanih delovnih in nedelovnih ur po popisu (stanje 31.12.1994) Table 2: Employees' structure and the annual survey of paid worked and not worked hours according to the inventory (situation on 3111211994) št delavcev Numberof workers 31.12.1994 v .. placane "" Paidhours total Obracunane delovne ure Worked ho urs Placane nedclovne ure Paid not worked hours Prazniki Bolniške Dopusti Prekinitve Cakanje Drugo Skupaj Dlp!.ing.gozd Forestry oraduates. 83 133152 111301 4081 3064 13963 o o 743 21851 Drugi dipl. ing. Other ... graduates 35 48159 41078 1509 560 4988 o o 24 7081 Ing. gozd. Forestry associate engtneers 4 6256 5456 192 o 592 o o 16 800 Drugi Ing. Other associate en_qineers 53 79293 64825 2316 3656 8316 o o 180 14468 Gozd. tehniki Forestry tf!chnicians 138 232886 196149 6789 7000 22287 o o 661 36737 Drugi tehniki Other technicians 216 360053 258900 11286 23444 33905 o 5363 135 74153 Skupaj teh. osebje Technical sta -total 529 859799 704709 26173 3n24 84051 o 5383 1759 155090 Struktura Structure % 100 B2 3 4 10 o 1 o " Režijski del. Administration emo/o ees 197 241371 179661 7145 18366 23543 174 12193 267 61710 Skupaj režija Administration total 726 1101170 664370 33318 56112 107594 174 17576 2026 216600 Struktura S true/ure % 100 80 3 s 10 o 2 o 20 Delavci v gozdu Fort? .st workers 945 1611167 1103558 45692 139230 160818 66139 79930 15600 507609 Delav. izven gozda Workers not in forest 365 696436 519289 20500 40429 75540 15608 21548 3522 177147 Skupaj proizvodnja Production. total 1310 2307603 1622847 66392 179659 236358 81747 101478 19122 684756 Struktura Structure % 100 70 3 ' 10 4 4 1 30 Pripravniki Probationers 17 13064 11440 352 o 1272 o o o 1624 Invalidi Disabled oersons 258 366143 162400 8037 121537 37306 10302 40983 5578 223743 SKUPAJ TOTAL 2311 3807980 2681057 108099 357308 382530 92223 160037 26n6 1126923 Struktura Structure % 100 70 3 9 10 2 4 1 30 Struktura delavcev se na videz ujema z casu (ceprav vemo, da je to zmzevanje zniževanjem letnega poseka v zadnjem pod zelo ohlapnim nadzorom zaradi neevi- GozdV 54, 1996 97 1992 1994 GG Izvajalci 1986 1988 1990 GG GG GG Exec. org. 1994 ZGS Slika 3: Struktura zaposlenih v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1986-1994 Figure 3: Employees' structure in Slovenian forestry in the period 1986-1994 dentiranega poseka), vendar že preprost izracun pokaže, da gre zniževanje stalno zaposlenih delavcev v gozdarskih organi­zacijah na racun povecanja U. sive ekono­mije. Ob najbolj dobrohotnih razlagah ni mogoce privzeti, da je proizvodnost delav­cev v neposredni proizvodnji v zadnjih de­setih letih narasla kar za kakšnih BO % (to bi pojasnilo razliko v stanju zaposlenosti glede na obseg proizvodnje) oz. da je vso razliko med dejanskim obsegom poseka in posekom, ki bi ga lahko opravili delavci tudi ob nekaj povecani proizvodnosti, mo­goce uvrstiti v medsosesko pomoc. 4.3 Dejavnost v letu 1994 4.3 The Work Pertormed in 1994 4.3.1 Pridobivanje lesa 4.3, 1 Timber Production 4.3.1.1 Secnja in spravilo lesa 4.3. 1.1 Cutting and Wood Skidding Podatki ZGS kažejo, da je bilo v letu 98 Gozd V 54, 1996 1994 posekana skupaj 2.254.880 m3 lesa, od tega 1.411.275 iglavcev in 843.605 m3 listavcev (Porocilo o delu Zavoda za goz­dove Slovenije v letu 1994). Razmeroma velik del poseka je bil opravljen brez poprejšnje odobritve, neznan pa je obseg nedovoljenega in neevidentiranega pose­ka. Vsekakor pa predstavlja evidentirani posek 77 % poseka, ki je dovoljen z ob­mocnimi gozdnogospodarskimi nacrti oz. le 72 % najvišjega dovoljenega poseka po trenutno veljavnih nacrtih gozdnogospo­darskih enot. Glede na lastništvo gozdov je posek prikazan v preglednici 3 v primer­javi s posekom, ki smo ga zajeli v popisu dela izvajalskih organizacij za leto 1994. Pri tem naj omenimo, da so v porocilu ZGS med državne gozdove všteti tudi cerkveni in drugi gozdovi v procesu dena­cionalizacije, kot tudi gozdovi lokalnih skup­nosti, zato je temu prilagojena tudi eviden­ca poseka izvajalskih organizacij. V popisu zajete izvajalske organizacije so le\a 1994 posekale okoli 611.000 bruto m3 iglavcev (44% evidentiranega poseka) in 290.000 bruto m3 listavcev (34% evi- ; ; Preglednica 3: Posek v letu 1994 glede na lastništvo gozdov (bruto mJ) Table 3: Wood cuf in 1994 as to forest ownership (gross m3) Lastništvo gozdov Forest ownership Vrsta podatka Datum's type lglavci Conifers Listavci Deciduous trees Skupaj Total Državni gozdovi State forests Evidentirani posek 527.436 276740 804176 Zasebni gozdovi Private forests (podatki ZGS) 883.839 566866 1450704 Vsi gozdovi Total torests 1.411.275 843606 2254880 Državni gozdovi State torests Posek-popis 1994 571406 274624 846030 Zasebni gozdovi Private forests 39846 14.847 54693 Vsi gozdovi Total torests 611252 289471 900723 dentiranega poseka), ce upoštevamo pov­precne pretvorbene faktorje med neto in bruto m' (0,87 za listavce in 0,85 za iglav­ce). Primerjava iz preglednice 4 kaže, da so izvajalske organizacije, med katerimi po velikosti vsekakor prevladujejo nekdanja gozdna gospodarstva, izvajale dela pred­vsem v državnih gozdovih, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov RS. To velja seveda za povprecje, pri cemer lahko za posamezno (manjše) podjetje pomeni delo v zasebnem gozdu osnovni vir preživljanja. Vecina gozdne proizvodnje v zasebnih gozdovih pa je realizirana z delom lastnikov gozdov oz. v obliki t.i. medsosedske pomoci. Izvajalske organizacije so za opisano proizvodnjo porabile skupno pri secnji 620.303 del.ur (77.538 dnin) oz. 392.414 ur za spravilo lesa (49.052 dnin). Za vsak ms lesa ob cesti je bilo zato potrebno v povprecju 1,31 ur (0, 164 dnine) neposred­nega dela. Ce primerjamo strukturo oblik spravila lesa in jo primerjamo s strukturo v letu 1992 (tu so odgovarjala le gozdna gospo­darstva) ne opazimo pomembnih razlik, razen pri vecjem deležu žicnicnega spravi­la lesa iz zasebnih gozdov, ki so ga spravile popisane izvajalske organizacije. 4.3.1.2 Prevoz gozdnih lesnih sortimen­tov 4.3.1.2 Forest Timber Assortments' Transport Iz slike 5 je razvidno, da obvladuje prvih 25% izvajalskih organizacij skoraj vso secnjo in spravilo lesa, ki je bilo opravljeno v režiji registriranih izvajalcev, ter le kakš­nih 83% prevoza lesa. Iz slike je tudi razvidna podobna razporeditev prevoza in prodaje lesa med vse izvajalske organiza­cije. Velik del prevoza lesa pri tem ni vezan na lastno gozdno proizvodnjo, temvec tudi na odkup iz zasebnih gozdov. Faza prevo­za lesa v prejšnjem obdobju prav tako doživlja spremembe, vendar nanje vplivajo drugi dejavniki kot v fazi secnje in spravila lesa, saj je prevoz tesno povezan s prodajo lesa. število kamionov v rokah poklicnih izvajalcev se ne znižuje vec, pa tudi ucinki še naprej narašcajo, ceprav so nekatere spremembe ocitno prevelike, da bi jih lahko sprejeli brez pojasnila. Pri spremljanju ucinkov posamezne vrste kompozicij je problem, kako prikazati ucinke istega ka­miona, ki vozi enkrat sam, drugic pa s polprikolico. Težišce prevozov je bilo na srednjetežkih kompozicijah s priklopnikom. Primerjava z nekaj preteklimi leti kaže GozdV 54, 1996 gg Preglednica 4: Secnja in spravilo gozdnih sortimentov (neto mJ) glede na lastništvo gozdov po popisu1994 Table 4: The cutting and skidding of forest timber assortments (net mJ) as to forest ownership according to the inventory in 1994 rif f.: .•.•. :.· ... ·· · .. .•.•. j ·l; < 1 l Secnja Cutting Rocno spravilo Manual skiddina Konjsko spravilo Horse skiddina Traktorsko spravilo Tractor skidding Žic ni cno spravilo Gable crane skiddina Drž. gozd· i~l. m3 471178 48241 8674 413761 19648 Drž. qozd -list. m' 235857 13199 8833 186991 13309 Drž. gozd-skupaj State forests m3 707035 61440 17507 600752 31957 Drž. oozd-del. ur 565284 65438 13783 247949 22380 Zasebni gozd -iql. m3 33869 5275 o 30999 2744 Zasebni gozd -list. m" 12917 616 2000 7923 4052 Zasebni gozd-skupaj Private forests m" 46786 5891 2000 38922 6796 Zasebni oozd-del. ur 39149 5112 4000 17432 2994 Cerkveni Qozd -iql. m" 1014 210 o 844 170 Cerkveni aozd -list. m3 45 20 o 41 3 Cerkveni gozd-skupaj Forest owned bv the Church m" 1059 230 o 885 173 Cerk. gozd-del. ur 943 200 o 395 128 Lokalni o. -iol. m" 1180 100 o 512 865 Lokalni g. -list. ma 1673 120 43 327 1183 Lokalni gozd-skupaj Local forest (forest owned by local communities m" 2853 220 43 542 2048 Lokalni q. -del. ur 1991 251 48 217 3544 Drug gozd-ig!. m3 12323 1733 o 12105 o Druq qozd-list. m3 1348 13 o 1240 o Drug gozd -skupaj m" 13671 1746 o 13345 o Druq qozd-del. ur 12936 1685 o 6858 o Skuoa· iol. m3 519564 55559 8674 457924 23427 Skupaj list m" 251840 13968 10876 196522 17547 SKUPAJ m3 771404 69527 19550 654446 40974 Skupaj de!. ur. 620303 72686 17831 272851 29046 na nekatere strukturne spremembe, ce­prav so evidence iz zadnjih anket pomanjk­ljive. Iz slike 2 lahko sklepamo, da je število evidentiranih kamionov ostalo na približno enaki ravni kot v zadnjih treh letih, njihova struktura pa kaže na prevladujoca skupino srednjetežkih kompozicij s priklopnikom. 4.3.1.3 Dodelava lesa 4.3.1.3 Timber Finishing Mnoga mehanizirana lesna skladišca so še vedno v veliki krizi zaradi premajhne 100 Gozd V 54, 1996 izkorišcenosti svojih zmogljivosti. Razlogov za to je vec in so med seboj povezani. Dejstvo je, da podatki po letu 1986, posebej pa po letu 1988, kažejo na naglo upadanje pomena skladišc za dodelava lesa, ceprav kaže, da prostor skladišc ponekod uspešno uporabljajo za sortiranje, krojenje in pro­ dajo sortimentov. Po podatkih tega popisa so v gozdu elu­pili le 5.840 m3 lesa iglavcev in BO m3 lesa listavcev, zunaj gozda na pomožnih skla­dišcih pa so olupili 4.787 m3 lesa iglavcev. . Od tistih kolicin lesa iglavcev, ki ga oluplje­ !, ' Opremljenost in storilnost izvajalskih podjetij v gozdarstvu v letu 1994 100 90 80 70 60 % so 40 30 20 10 o Slika 4: Struktura zaposlenih v izvajalskih podjetjih po popisu 1994 Figure 4: Employees' structure of executive organizations according to inventory 1994 nega dostavijo uporabniku, gre kar 95 % (216.140 m3) prek mehaniziranih lesnih skladišc. 4.3.1.4 Poraba casa v procesu pridobi­vanja lesa 4.3.1.4 Time Consumption in the Process of Tim~ ber Production Iz preglednice 4, kjer so prikazane vsote :! odgovorov popisanih izvajalskih organiza­cij, lahko izracunamo povprecne porabe casa pri posamezni fazi oz. obliki spravila lesa (preglednica 6). Primerjave s starejšimi podatki kažejo, da so ucinki pri secnji in spravilu lesa ostali v enakih okvirih. Žal bi le zelo podrobne analize ucinkov pri istih izvajalcih (to je danes že skoraj nemogoce) ali vsaj enakih delovnih razmerah lahko odgovorile na vprašanje o dejanskem napredku na tem podrocju. Za gozdarstvo kot panogo, še posebej pa za izvajalske organizacije pa tudi za javno gozdarsko službo, je pomembno vedeti, kakšne so primerjave proizvodnosti del pri pridobivanju lesa, ce jih primerjamo z razvitejšimi deželami, kjer lahko iz razlic­nih vzrokov uporabljajo drugacne tehnolo­gije. Evropski trg je vedno bolj povezan in velika bojazen je, da bi postali domaci izvajalci nekonkurencni, saj se zaradi zna~ nih razlogov vse prepocasi prilagajajo no­ vim razmeram. To vprašanje se bo v prihodnosti zaostrila tudi zaradi tesnejšega povezovanja Evropske unije in Slovenije. Med kazalci, ki dobro opredeljujejo proiz­vodnost, je tudi poraba casa za izdelavo 1 m3 gozdnih lesnih proizvodov. Pri tem lahko racunamo s casom neposrednega dela, ki je potreben, da spravimo les do kamionske ceste ali pa do porabnika. Gozd V 54, 1996 1 01 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 o 20 40 60 80 100 % izvajalskih organizacij % of executive organizations Slika 5: Porazdelitev secnje, spravila, prevoza in prodaje med izvajalskimi organizacijami v letu 1994 Figure 5: Distribution of cutting, skidding, transport and fimber s ale among the executive organizations in 1994 Preglednica 5: Povprecni ucinki kamionov za prevoz lesa v letu 1994 Table 5: The average performance values of true ks for timber transport in 1994 >i Vrsta kompozicije Composition type Prevožene Done m' Prevožen o Done km Povprecno On the ave rage m' Povprecno On the ave rage km Ur/ m, Tovornjak do 5 t A truck up to 5 t 20537 21950 10269 10975 0.15 Tovornjak+prikl. do 11 t A truck + trailer up to 11 t 25947 131228 5189 26246 0.26 Tovornjak 5-8 t A truck 5-8 t 7700 26103 1925 6526 0.36 Tovomjak+priklop.11-141 A truck + trai/er 11-14 t 497096 1730654 6628 23075 0.18 Tovornjak preko 8 t A truck over 14 t 87864 311622" 3820 13549 0.24 Tovornjak+priklop. preko 14 t A truck + trai/er over 14 t 394308 991577 8215 20658 0.15 Traktor s polprik. A truck + semi-trailer o o " " " SKUPAJ Total 1033452 3213134 6582 20466 0.18 1 02 Gozd V 54, 1996 El Težka-prik. 1 Heavy-trai/er lili Težka-sam 1 HeDvy-alone O Srednja -pri k. 1 Medium -trailer • Srednja -sam 1 Medium -afone liii Lahka-prik. 1 Light-trai/er Ellahka-sam /Light-atone 1989 1990 1991 1992 1994 Slika 6: Struktura kamionov v izvajalskih organizacijah po popisu 1994 Figure 6: Trucks' structure in executive organizations according to inventory 1994 Glede na to, da .poznamo pri nas dve tehnologiji -izdelavo gozdnih lesnih pro'lz­vodov v gozdu (pri panju ali na pomožnem skladišcu -kamionski cesti) ter izdelavo gozdnih lesnih sortimentov na mehani­ ziranih skladišcih, bomo tudi v tej primerjavi upoštevali oba kazalca. Dobro je vedeti tudi, kakšna je poraba casa vseh zaposle­ nih v gozdarstvu, torej skupno z režijskimi delavci. V tem podatku je zajeta tudi organiziranost izvajalske organizacije -predvsem razmerje med režijskimi in proiz­vodnimi delavci, vendar so te primerjave prav zato težavne. Ni vedno mogoce razmejiti delavcev med posamezne proiz­vodne procese, saj so lahko soudeleženi pri zelo razlicnih opravilih (pridobivanje lesa, gojenje in varstvo gozdov itd) in celo povsem razlicnih dejavnostih (kmetijstvo, primarna predelava lesa). Te analize bi bile smiselne, ce bi jih izdelali za posa­ mezno organizacijo, seveda z ustreznimi dodatnimi informacijami, zato jih bomo v tej primerjavi izpustili. V današnjem casu trg z gozdnimi proiz­vodi v Evropi v veliki meri krojijo z gozdovi bogate skandinavske dežele z visoko raz­vito tehnologijo, zato bomo primerjali našo proizvodnost z njihovo. Preracunano v kolicinske ucinke, ce ne upoštevamo posa­meznih kombinacij (npr. rocno + traktorsko spravilo lesa), proizvedemo dnevno (sec­nja in spravilo lesa, prevoz ter dodelava) pri rocnem spravilu 3,92 m', pri konjskem spravilu 4,12 m', pri traktorskem spravilu 5,51 in pri žicnicnem spravilu lesa 4,65 m'. Skandinavske dežele so imele takšno produktivnost v zacetku šestdesetih let (leta 1964-4 m'idan; 1966 -5,5 m'idan; 1967 že 6,1 m'idan; 1993 pa 11,2 m'/dan). S porabo casa so povezani tudi stroški, ki so pri naših podjetjih višji, ceprav ne premosorazmerno -zaradi cenejše meha­nizacije in delovne sile, debelejšega lesa, krajših prevoznih razdalj itd. Pri tem se moramo zavedati tudi tega, da je pricakovati še povecan pritisk na zniževanje stroškov, pri cemer pa bo po Gozd V 54, 1996 1 03 drugi strani vse vec omejitev zaradi sploš­ nokoristnih funkcij gozdov, pritiska javnosti, pa tudi lastnikov gozdov. Odgovornosti javne gozdarske službe bi se morale pri tem pokazati v dveh vidikih: 1) pri zagotav­ljanju optimalnih pogojev za delo izvajal­skim organizacijam, ki marsikdaj opravljajo delo po narocilu lastnika (in torej posredno zastopajo njegov interes) in 2) pri uveljav­ljanju omejitev pri izvajanju, ki so potrebne zaradi ohranjanja javnega interesa pri gospodarjenju z gozdovi. Neuspešnost pri 1 ;j katerem koli izmed obeh vidikov bo imela neposredne posledice za gozd, saj kaže, da bodo v prihajajocem obdobju imele tržne zakonitosti (ce nam je to prav ali ne) zelo mocan, ce ne prevladujoc vpliv. Ne glede na razprave v gozdarski stroki se zna že kmalu zgoditi, da bodo tudi tuja podjetja tekmovala za izvajanje del v naših l gozdovih -seveda s tehnologijo in racu­nico, ki jo bodo prinesla s seboj. Mnogi lastniki gozdov, ki jih zanima predvsem njihova renta, se bodo za takšne možnosti živo zanimali. 1 104 Gozd V 54, 1996 4.3.1.5 Prodaja lesa 4.3.1.5 Timber Sale Izvajalske organizacije se poleg lastne proizvodnje ukvarjajo tudi z odkupom in prodajo lesa iz zasebnih gozdov, ki ga posekajo lastniki s svojimi pomagaci. Gle­de na lastno proizvodnjo pomeni odkup lesa zelo pomembno postavko, saj pred­stavlja prodaja 132% posekanega lesa v režiji izvajalskih organizacij in kar 154% lesa, ki so ga spravili do kamionske ceste. Pri tem je delež iglavcev pomembnejši pri poseku, iz cesar lahko sklepamo, da pri odkupu nekoliko prevladujejo listavci. To bi bilo tudi pricakovano, saj lastniki gozdov najbrž laže sami prodajo les iglavcev, posebej ce gre za vrednejše in debelejše sortimente. Prodaja lesa (in drugih storitev) pomeni cilj proizvodnje tudi v gozdarstvu, ki je vse bolj tržno usmerjeno. Povprecno podjetje, ki se ukvarja z gozdarsko dejavnostjo, je tržilo v letu 1994 okoli 9.600 m3 lesa, ven­ Preglednica 6: Poraba casa pri secnji in s pravilu lesa po popisu 1g94-ur/m3 Table 6: Time consumption in timber cutting and skidding according to the inventory in 1994-hours/m3 Lastništvo Secnja Cutting Rocno spravilo Manual skiddina Konjsko spravilo Horse skiddif}_g_ Traktorsko spravilo Tractor skidding_ Žicnicno spravilo Gable crane skidding Povprecje­spravilo lesa Average-skidding Državni gozd States forests him" 0.80 1.05 0.79 0.41 0.68 0.49 zasebni gozd Private forests him" 0.81 0.74 2.00 0.45 0.44 0.54 Cerkveni gozd Forest ownned by t!Je ChurdJh!m" 0.89 0.87 0.45 0.74 0.56 Obcinski gozd Local comm. forests him" 0.57 0.41 1.12 0.41 1.73 1.04 Drug gozd Other forest him" 0.95 0.93 0.51 0.56 SKUPAJ h/m" 0.80 1.01 0.91 0.42 0.69 0.50 Leto 1986-družbeni in zasebni gozdovi* (KOŠIR s sedel, 1988) Year 1986-state and private fores/s Koširetal., 1988) 0,53 do 1,83'" 0,65 do 1,95 1,01 do 1,22 0.25 do 0,62 0,33 do 0,81 * podan je okvirni razpon vrednosti za posamezna gozdnogospodarska podjetja, ker povprecja ni mogoce natancno izracunati an approximate range of values for individual forest enterprises is given because the precise ca/cula­tion of the me an value is impossible *"za secnjo iglavcev je upoštevana secnja v lubju. with the cutting of conifers the cutting in bark is taken into consideration Preglednica 7: Poraba casa (ur) za proizvodnjo 1 m31esa-povprecja Table 7: Time consumption (hours) for the production of 1 m3 of timber-the ave rage values Proizvodna faza/ oblika spravila lesa Production phase 1 timber skidding form Secnja Cutting Spravilo lesa Timber skidding Skupaj do kamionske ceste Total to truck road Prevoz lesa Timber transport Skupaj do uporabnika aliCMS Total to the consumer or a central mechanized yard Dodelava lesa Timber finishing Skupaj po dodelavi na CMS Total after finishing in a central mechanized storage Rocno spravilo Manual skidding 0,80 1,01 1,81 0,18 1,99 0,05 2,04 Konjsko spravilo Horse skidding 0,80 0,91 1,71 0,18 1,89 0,05 1,94 Traktorsko spravilo Tractor skidding 0,80 0,42 1,22 0,18 1,40 0,05 1,45 Zicnicno spravilo Cab/e crane skidding __ 0,80 0,69 1,49 0,18 1,67 0,05 1,72 dar je tudi prodaja lesa med izvajalskimi je v letu 1994 ukvarjalo predvsem s proda­organizacijami razporejena neenakomerno jo in manj ali skoraj nic z izvajanjem gozd­(slika 1 ). Precej izvajalskih organizacij se nih del. GozdV 54, 1996 105 Preglednica 8: Prodaja lesa, ma, popis 1994 Table 8; Timber sale, m3. inventory 1994 Sortiment Wood assortment lglavci Coniferous trees Listavci Deciduous trees Skupaj Total m' % m' o;., m' % Hlodovina Log s 473344 70 160128 47 633472 61 Les za celuloze Pufpwood 131920 20 89580 26 221500 22 Drug tehnicni les Other srna!! wood 65366 10 9878 3 75244 7 Drva Fuefwood 5457 1 94503 24 99960 10 SKUPAJ Total 676087 100 354089 100 1030176 100 Struktura prodaje% Sa!e's structure 66 33 100 Struktura poseka% Cut wood's structure 68 32 100 4.3.2 Gradnja gozdnih prometnic 4.3.2 Forest Road Construction Gradnja gozdnih prometnic je že vec let v nazadovanju in to dejstvo potrjujejo tudi podatki za leto 1994, ceprav nacin zbiranja podatkov dopušca, da je bilo zgrajeno vec, kot prikazujeta preglednici 9 in 1 O. V vsem letu so izvajalska podjetja zgradila le 2 km utrjenih in 5 km neutrjenih gozdnih cest. Glede na to, da posamezni lastniki gozdov in drugi investitorji v lastni režiji in na vse mogoce nacine le zgradijo nekaj gozdnih prometnic-predvsem vlak, bi morali iskati popoln odgovor na to vprašanje pri javni gozdarski službi, ki navaja (Porocilo o delu ZGS), da je bilo tega leta zgrajeno 13,6 km gozdnih cest (dodatno še 12,8 km rekon­strukcij) in 194,9 km gozdnih vlak (dodatno še 23,9 km rekonstrukcij). Razliko v podat­kih lahko pripišemo (gre za velika sredstva) izvajalcem zunaj popisanih gozdarskih izvajalskih organizacij. Pri pomanjkanju investitorjev in pri nego­tovem prihodnjem obsegu del, ki marsika­teremu izvajalcu onemogoca racionalno Preglednica 9: Gradnja gozdnih cest (km), popis 1994 Table 9: Forest roadconstruction (km), inventory 1994 106 Gozd V 54, 1996 Preglednica 1 O: Gradnja gozdnih vlak (km), po­pis 1994 1994 Table 10: Skid trail construction (km), inventory Lastništvo Gozdne vlake Forest ownershio Skidtrails Državni gozdovi 183 State forests Zasebni gozdovi 4 Private forests Cerkveni gOzdovi 1 Church forests Gozdovi lokalnih skupnosti Local communities' forests Drugi gozdovi 3 Other forests SKUPAJ 191 Tola gospodarjenje in vlaganje v infrastrukturo, je v tem trenutku vzdrževanje obstojecih gozdnih cest za marsikatero izvajalsko Preglednica 11: Vzdrževanje gozdnih cest (km), popis 1994 · Table 11: Forest roads' maintenance (km), inven­tory 1994 Gozdne c. Javne c. Foresr roads Pub/icroads Državni gozdovi 2192 85 S/ate forests Zasebni gozdovi 1218 " Pnv;•te /orests Cerkveni gozdovi " Church lores/s Gozdovi lokalnih skupnosti Local cotrllnlmllws'/oresrs Drugi gozdovi '" " Other for es/s SKUPAJ !Tol,>! 3593 '" organizacijo pomembnejše od novogra­denj, vsaj glede zaposlitve delovne sile in gradbene mehanizacije (preglednica 11 ). Vrednost vseh vzdrževalnih del v lanskem letu (podatki ZGS) je znašala 365.088.246 SIT, vendar žal iz tega vira nimamo padat- Slika 8: Porazdelitev gradnje vlak in vzdrževanja gozdnih cest med izvajalskimi organizacijami v letu 1994 Figure 8: Distribution of skid trail construction and forest road maintenance among the executive organizations in 1994 100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 o Preglednica 12: Gojenje in varstvo gozdov, popis 1994 Table 12: Silviculture and forest protection, inventory 1994 Vrsta del Obracunane Ur/ha Kolicina Work type Quantity Hours Hoursi!Ja ur Obnova 1 Regeneration 1 1 Skupaj 1 Total 49478 57 Priprava sestaja 1 Stand preparation 440 6715 15 Priprava tal za semen itev 1 S oil preparation for 11 390 35 seedin_q Priprava tal za sadnjo 1 Soil preparation for planting 46 201 9333 Setev 1 Seeding 2 232 116 Sad nja (kos) 1 Planting (piece) 32658 476305 " Gnojenje (kos) 1 Fertilizing (piece) 34000 150 " Nega 1 Tending Skupaj 218969 33 Obžetev 1 Clearing around young plants 37767 27 1376 Nega mladja 1 Tending ol young wood 66844 41 1623 56867 40 Nega gošce 1 Tending of th1cket 1433 Nega letvenjaka 1 Tending of pole stand 1242 44182 36 Nega drogovnjaka 1 Tending of trunk stand 12643 12 1049 Obžagovanje 1 Pruning 12 666 56 i " Varstvo pred insekti 1 Protection against insects Skupaj 28472 1 2 Postavitev pasti (kos) 1 Setting ol traps (piece) 719 1507 Lubadarke s škropljenjem (kos) 1 Bark beetle 7654 3 2517 traps with sprinkling (piece) Lubadarke s kurjenjem (kos) 1 Bark beetle traps witfl 1047 9701 burning (piece) Kontrolno-Javna drevesa (kos) 1 Control-trap trees 452 1931 ~ 1 (p!eCB) 1 1 Drugo zatiranje bolezni (kos) 1 Otfler means to 478 7679 16 suppress diseases (piece) 1 1 1 Varstvo pred divjadjo 1 Game protection Skupaj 23594 " Zašcita s premazom (ha) 1 Protection by means of 1130 15953 14 coa/inas (ha) Zašcita s kolicenjem (kos) 1 Protection by means of 24454 3802 " stal10% dir. sv.) Light TOPLOTA: Zmerne temperature-spodnji sredogorski pas Heat KONTINENTALNOST: Suboceanske vrste-vplivi celinskega podnebja Contlnentality VLAZNOST TAL: Rastline svežih do vlažnih tal So il moisture REAKCIJA TAL: lndikatorji nevtralnih do bazicnih tal (nikoli na zelo kislih) Soil reaction DUŠIK V TLEH: Rastišca, bogatejša z dušikom Nitrogen % Svetloba Toplota Kontinen. Vlaž. tal Reak. tal Dušik 100 90 80 70 T 60 T 50 T K v R 40 T K v R 30 s T KK vv RR 20 ssss TT KK vv RR DDDD 10 sssss TTT KKKK vvvv RRRR DDDDD 123456789 123456789 123456789 123456789 123456789 123456789 Preglednica 5: Sistematska pripadnost (po Ellenbergu) Table 5: Systematic classification (according to E/lenberg) Šifra število vrst % Sistematska pripadnost Gode The number of rows % Systematic classification 3.5 2 4 Artemisietea 3.53 3 6 Glechometalia 3.531 1 2 Aegopodion podagrariae 3.532 2 4 Alliarion 5.412 2 4 Filipendulion 5.415 2 4 Calthion 5.422 1 2 Polygono-Trisetion 5.424 1 2 Poion alipinae 6.111 1 2 Trifolion medii 6.2 1 2 Epilobietea 6.213 1 2 Senecion 7.31 1 2 Piceetalia (abietis) 8.211 1 2 Ain ion glutinosae 8.4 6 11 Querco-Fagetea 8.43 12 23 Fagetalia(sylvaticae) 8.431 1 2 Fagion(sylvaticae) 8.432 2 4 Carpinion betuli 8.433 2 4 Alno-Uimion(minoris) 8.434 1 2 Tilio-Acerion pseudoplatani 8.44 2 4 Prunetalia spinosae x 8 15 lndiferentno Skupaj 53 118 Gozd V 54, 1996 Preglednica 6: Pregled števila vrst po osnovnih morfoloških skupinah Table 6: A survey of species by basic morpholog­ ical groups: Drevesa Trees Grmi shrubs Zelišca herbs 7 9 37 GDK: 11:182.5 LITERATURA 1. ELLENBERG, H.1982: Vegetation Mitteleu­ropas mit den Al pen in ekologischer Sicht. Eu gen Ulm er Verlag, Stuttgart. 2. ELLENBERG, H., WEBER, E.H., DUELL, R., WIRTH, V., WERNER, W., PAULISSEN, D. 1991: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scriptra Geobotanika, 18, Erich Goltz, Goettingen. 3. KUTNAR L. 1995: Rastlina-Rezultat rastišc­nih dejavnikov. Gozdarski vestnik 53 (1995. 7-8, s. 322-330) Rastli na-rezultat rastišcnih dejavnikov Povezava na clanek L. Kutnarja, Gozd V 7-8/1995. Živko KOŠIR* Poglobljena razprava L.KUTNARJA o indikativnem pomenu rastlinskih vrst ob obravnavi in primerjavi dveh metod, ki ustvarjata povezavo med rastline in rasti­ šcem, je pripeljala do jasnih vprašanj, pred katerimi se znajde vsak, ki se poglobi v to problematiko. Zato bom poskušal v nadalj­njem osvetliti, kako pridemo. do takšnih ocen in nakazati ali odgovorifl na nekatera vprašanja, ki se ob tem pojavljajo. Pogosto je tako. Ce si zastavimo vec vprašanj, si na katerega izmed njih z njimi tudi že odgovorimo. Kadar obravnavamo ratišca fitocenoz po indikativnem pomenu rastlinskih vrst, naceloma ocenjujemo nji­ hov indikativni pomen na podlagi meritev, opravljenih na drugih rastišcih. Torej že sama metoda temelji na verjetnosti in ta doloca odnos do dejanskosti. 1. lndikacijske vrednosti za posamezni ekološki dejavnik ugotavljamo (jih dolo­camo) z meritvami, kjer se vrednosti (rezul­tati) oznacujejo navadno s številcnimi vrednostmi po dogovorjeni metodologiji in 1 z dogovorjenimi merskimi enotami. Za it razlicne dejavnike se uporabljajo razlicne l '1 il * Dr. ž. K., dipl. inž. gozd., 1311 Turjak, Turjak il 34, SLO '! ,0 metode merjenja vrednosti -od absolutnih do relativnih. Nekatere ekološke dejavnike lahko le ocenimo ali opišemo in posredno ekološko dolocimo npr.: geografsko pripad­nost po v naprej dolocenih geografskih re­gijah, ki so utemeljene z nadaljnjimi makro­ekološkimi dejavniki (merjenimi z absolut­ nimi ali relativnimi vrednostmi ali cenitva­ mi), s pedološkim opisom tal (ki se povezu­je s poznejšimi laboratorijskimi analizami), fitocenološkim popisom (ki je osnova za ugotavljanje rastlinske kombinacije združ­ be in njene povezave z drugimi ekološkimi dejavniki, kot so: substrat, tla, lega, naklon, nadmorska višina, oblikovitost površja) itd. Veliko ekoloških dejavnikov merimo iztrga­ no iz bioekocenološkega procesa, še vec jih niti ne znamo meriti, saj potekajo procesi v tako tesni medsebojni povezavi, da delne meritve zunaj tega kompleksa ne dajejo pravih primerljivih vrednosti. Pri vrednotenju gozdov izhajamo iz gozd­ ne združbe in govorimo o rastišcno indika­ torskem pomenu rastlinskih vrst v okolju naravne rastlinske sestave fitocenoze. Vendar tudi indikatorski pomen rastlinske vrste globoko temelji na meritvah: -Petrografski substrat je dolocen s ke­mijsko sestavo (absolutne meritve) in s kemijskimi ter mehanskimi lastnostmi (rela­tivna ocena). Dejanske petrografske raz- GozdV 54, 1996 119 mere na konkretnem rastišcu fitocenoze se lahko le oceni. -Pedološki profili, ki nujno spremljajo fi­ tocenološka raziskovanja, dajejo orienta­ cijo o odnosih med rastlinsko kombinacijo fitocenoze in tlemi. Profili so znacilni in pokrivajo le neznaten del areala gozdne fitocenoze; pedološke analize so prostor­ sko še ožje reprezentativne, vendar dajejo rezultate posameznih merljivih lastnosti tal v relativnih ali absolutnih vrednostih, ki so sami med seboj primerljivi. Tak nacin zahtevajo omejene (zamudne in drage) možnosti za podrobnejše geolo­ške, petrografske in pedološke raziskave, kakršne bi zahtevala pestrost mikrorastišc v okviru same fitocenoze. Rastlinske vrste, ki kot živi laboratorij nakazujejo na življen­ske razmere v svojem okolju, nam omogo­cajo, da hitro zaznamo spremenjene rasti­šcne razmere, podrobno pa se z njimi seznanimo s kompleksnimi biogeocenolo­škimi raziskavami rastišcnih dejavnikov. Da bi skromen obseg pedoloških razis­kav lahko dobro izkoristili, moramo poznati specificnost razvoja gozdnih tal, predvsem v pogledu dinamike in oblikovanja humus­ nega sloja ter njegove mineralizacije. Pre­ucena mora biti pedogeneza tal in interval, v katerem se dolocena taina oblika pove­ zuje z intervalom rastlinske kombinacije združbe. Le s primerjalnim preucevanjem tal in vegetacije pridemo do povratne informacije, da vegetacijska kombinacija nakazuje ugotovljene in izmerjene ali oce­ njene talne razmere. Zato je potrebno nenehno preverjati ugotovljeni odnos med tlemi in vegetacijo. Vsako pomembno ne­skladje je potrebno preveriti z dodatnim pedološkim profilom. (Pri tem zanemarja­mo neskladje, ki izhaja iz fitocenološke oziroma pedološke sistematike, ki nimata skupnih izhodišc, temvec upoštevamo le dejanske razlike.) Vsak fitocenolog, ki ne bo "hodil s krampom ali svedrom", bo prej­koslej ugotovil, da se mu je knjiga naravih zakonitosti zaprla! Seveda se v svet gozdne fitocenoze, ki se izoblikuje do zakljucne razvojne faze šele v stoletjih, ne moremo poglobiti brez poznavanja njene stoletne in predvsem ponavljajoce ciklicne dinamike, in ne na­ zadnje: ne gre brez poznavanja bioloških lastnosti rastlinskih vrst in njihovih cenolo­ ških odnosov in ne brez poznavanja rasti in donosnosti drevesnega sestaja. 120 GozdV 54, 1996 Na podlagi odnosa (v dolocenih današ­njih klimatskih razmerah): substrat --;,. tla ---? rastlinska vrsta ---? rastlinska kombi­nacija = fitocenoza z doloceno proizvod­ nostjo biomase, pridemo do povratne infor­ macije: donosna sposobnost fitocenoze je dolocljiva prek njenih rastlinskih vrst, ki so sestavni del rastlinske kombinacije doloce­ne fitocenoze, zakonito vezane na svoje okolje. Po tej poti pridemo do rastlinske vrste kot osnove za ugotavljanje rastišc­nega potenciala dolocene fitocenoze. To naj bi nam omogocilo poznavanje vrednosti nekaterih ekoloških dejavnikov, ki smo jih pridobili s fitocenološkimi popisi, pedolo­škimi profili, s povzetki geoloških, petro­grafskih in klimatskih razmer ter z ugotovit­ vami o oblikovitosti površja in z njim pove­ zani modifikaciji klime itd. Te vrednosti so izmerjene (laboratorijske analize talnega profila, analize kamnine, podatki o klimat­skih razmerah, stalnost rastlinskih vrst itd.) ali ocenjene (pokrovnost rastlinskih vrst, pedološki opis talnega profila, opis kamni­ne, površja in orografskih razmer ipd.). Z razlicnimi metodami ugotovljenih vred­nosti, ki segajo na razlicne nivoje preuce­vanja ekoloških dejavnikov, ne moremo vedno neposredno uporabljati. Da bi jih lahko uporabili za kompleksno oceno kvali­ tete rastišca, kar je naš osnovni namen, jih moramo preoblikovati in medseboj povezati prek skupnega imenovalca z istim predznakom. Za skupni imenovalec vsem tem meritvam ali ocenam je izbrana kvali­tetna stopnja kot relativna vrednost. Kvali­ teta se nanaša na odraz dolocenega dejav­nika na kvaliteto rastišca. Tako so postale izmerjene in/ali ocenjene vrednosti posa­meznih dejavnikov osnova za ocenjevanje rastišca po "kvalitetni stopnji". lndikacijska vrednost rastlinske vrste je torej dana z vrednostmi, ki dolocajo kvalitetne stopnje. Rastlinskim vrstam, ki rastejo na rasti­šcih dolocene kvalitetne stopnje, so dolo­ceni valorizacijski koeficienti, s katerimi vstopajo v valorizacija rastišca tako po ekološkem (substrat, kislost, solum, kame­nitost, vlažnost, klima) kot po proizvodnem kriteriju (rastišcni koeficient). Rastlinskim vrstam, ki so sestavni del vec rastlinskih kombinacij, (se pojavljajo v razlicnih fitocenozah in v razlicnih ekološ­kih razmerah), so na podlagi razlicne kva­litete rastišc doloceni razlicni valorizacijski koeficienti, s katerimi vstopajo v vred­notenje rastišc. Z razlicnimi kvalitetnimi stopnjami rastišc, kjer take vrste rastejo, je širše dolocen njihov bioekološki in ceno­loški interval, vsekakor pa jih ne uvršcamo med vrste, ki so indiferentne za posamez­ ne ekološke dejavnike. Tako podrobno, morda že kar pripoved­no opisovanje kot postopek vrednotenja indikacijskega pomena rastlinskih vrst za ugotavljanje rastišcnega potenciala, naj opozori na težave, s katerimi se srecujemo pri vkljucevanju razlicnih, skozi desetletja pridobljenih podatkov (bodisi z opisom, oceno ali meritvijo) v kompleksno valoriza­ cija rastišc. Pogosto se moramo odpove­ dati posameznim rezultatom še tako pravil­nih meritev, ce so v kontekstu z drugimi podatki le detajli, ali poglobljena analiza za povsem doloceno smer preucevanja, ali ce so poznani le za manjše število rastlin­ skih vrst. Seveda se moramo pogosto odpovedati tudi razmejitvi, kaj je meritev in kaj ocena ali opis. Pomembno je, da vkljucimo v kompleksno analizo vrednosti ekološko pomembnejših dejavnikov (sklad­ no z naravo preucevanja), usmerjenih h kompleksnim raziskavam na približno istem nivoju preucevanja, ki so ugotovljivi za vse ali vsaj za veliko vecino objektov našega preucevanja. Primerjava indikacijskih vrednosti rastlin­skih vrst po ELLENBERGU z valorizacij­ skimi koeficienti rastlinskih vrst je zanimiva, ker primerjamo dve metodi, prirejeni na povsem razlicnih izhodišcih in za razlicna geografska obmocja. Po Ellenbergu na pod­lagi ekoloških vrednosti rastlinskih vrst (svetlobno, temperaturno, kontinentalno, vlažnostno, reakcijsko in dušicno število -halogenost lahko pustimo ob strani) in njihovega deleža ugotovimo ekološki spek­ter združbe. Ellenberg je s "številom konti­nentalitete", ki temelji na termicni kontinen­taliteti (po F. RINGLEBU -razmerje med maritimnostjo in kontinentalnostjo klime na podlagi temperaturne amplitude po geograf­ [ skih širinah) vpeljal geografsko dimenzijo 1 razširjenosti rastlinske vrste od Thornshaw­na (KT =0 %) do Verhojanska (KT =1 OO%). V Sloveniji se termicna kontinentaliteta giblje od 19% (v submediteranskem fitokli­ 1 matskem obmocju) do 25% v (subpa­nonskem fitoklimatskem obmocju, izjema 1 je Kredarica s 14 %), kar pomeni, da imamo 1 v povprecju mocno mediteransko poudar­jeno klimo (KOŠIR /1969/ 1979). V terito­ 1 K 1 1 rialno zelo omejenem obmocju Slovenije tega kriterija ne moremo uporabiti kot ekološko indikativno vrednost rastlinske vrste, sicer pa tudi Ellenberg številnim "gozdnim" vrstam tega kontinentalnega števila ni dolocil in jih uvršca med "in­diferentne". V povprecne vrednosti za posamezen ekološki dejavnik (po Ellenbergu) vstopajo le rastlinske vrste z ocenjenimi vrednostmi, preostale, t.j. "indiferentne", niso upošte­vane; njihova indikacija je po posameznih dejavnikih nicna, takih vrst pa ni malo. Povprecje ne pomeni aritmeticnega pov­precja, temvec težišce oznacujoce vred­nosti rastlinskih vrst, ki so upoštevane v okviru dolocenega ekološkega dejavnika. To pomeni, da imamo v teh povprecjih opravka z vedno drugacno populacijo rastlin, ceprav gre za isto fitocenozo. V našem primeru je rastlinskim vrstam na podlagi vrednosti ekoloških dejavnikov (substrat, vrsta humusa in kislost, solum, skeletnost, vlažnost, in lokalne klimatske znacilnosti /vegetacijska stopnja ali položaj v lokalni klimi/) dolocen valorizacijski koefi­ cient kot relativna mera s ciljem ugotovitve relativne proizvodne sposobnosti združbe (rastišcni koeficient). Rastišcni koeficient (Rk) se izracuna kot aritmeticno povprecje iz Rk rastlinskih vrst, ki se v fitocenozi pojavljajo. Ponder pri izracunu Rk je po­krovnost rastlinskih vrst. Pri tem je pou­darjen pomen pogostnosti Rk v okviru fitocenoze, ki je zelo znacilna in nakazuje na njen cenološki položaj in razvojno stopnjo. To ni nakljucje, saj je Rk rezultat rastlinskih vrst, ki so tudi ekološki kazalniki. Iz istih podatkov lahko dobimo tudi vpogled v ekološke razmere združbe, in sicer prek povprecnih razmer v okviru upoštevanih dejavnikov. V tem primeru ne moremo govoriti o aritmeticnem povprecju, temvec gre za težišce, kot v primeru Ellen­ bergovega ekološkega spektra, vendar s to razliko, da so v njem upoštevane vse rastlinske vrste s svojo pokrovnostjo. To­krat gre za povprecja, kot jih poznamo pri povprecnem fitocenološkem popisu -lec­totipu, povprecnih talnih, petrografskih ali klimatskih razmerah itd. Tudi tu je po­membna pogostnost razporeditev deležev rastlinskih vrst razlicnih rastišcnih zahtev. Za ekološko karakterizacijo rastišca združ­ be so rastlinske vrste posebej razporejene po spredaj danem indikativnem pomenu v GozdV 54, 1996 121 ekološke skupine po kriteriju vlažnosti (1 do VIl) in vrsti humusa ter kislosti (1 do 5). Ekološki spekter združbe (fitocenoze) je predstavljen z deležem rastlinskih vrst (preracunan na pokrovnost), in sicer loce~ no po kriteriju vlažnosti ter kriteriju vrste humusa in kislosti. 2. Geografsko obmocje, za katerega veljajo indikativne vrednosti rastlinskih vrst, je doloceno z arealom gozdnih združb, v katerih so bile vegetacijske in ekološke razmere preucevane. V našem primeru so to vse gozdne združbe Slovenije z izjemo združb priobalnega dela submediteran­skega fitoklimatskega obmocja: Orno - Quercetum pubescentis/petreae, Seslerio -Ostryetum in Carpinetum orientalis. Rastišca teh združb nismo upoštevali iz vec vzrokov. Naša raziskovanja iz tega obmocja zajemajo le rastišce združbe Orno -Quercetum. Z njimi smo ugotovili, da prevladuje zaradi zelo dolgih obdobij clove­kovih vplivov poslabšanje oblik združbe, katerih izboljševanje je stalno naceto z novimi oblikami clovekovih vplivov. Združ­ ba, ki je sicer naravno teže obnovljiva, je v primarni obliki ohranjena skorajda le relik­tno. Rastlinske vrste, ki rastejo na teh ra­stišcih, se uveljavljajo tu v nesorazmerno dolgem prehodnem obdobju, bodisi kot ostanek rastišcnih razmer ali novega suk­cesijskega razvoja z zarašcanjem negozd­nih površin, oziroma kot kazalec napredu­ jocega razvoja v klimaksno obliko (t.j. koncno razvojno stopnjo) združbe. Takšne rastišcne razmere bi zahtevale poglobljen študij, zanimanja za to pa ni bilo, ker so sedanji grmicavi gozdovi lesnoproizvodno nepomembni, druge funkcije pa se (na stabilni karbonatni podlagi) v dobrem delu izpolnjujejo že s samo gozdno vegetacijo, ne glede na stopnjo njenega napredujo­ cega ali znova pojemajocega razvoja. Eventualnih tovrstnih raziskav drugih av1or­jev nimamo. Ugotovljeno velja še v vecji meri za obmocje sedanjih in potencialnih rastišc združbe Seslerio -Ostryetum in Carpinetum orientalis. Pri izboru rastlinskih vrst, vkljucenih v vrednotenje, nismo enakopravno obravna­vali rastlinskih kombinacij vseh gozdnih združb. V celoti so upoštevane rastlinske vrste vseh pomembnejših gozdnih združb osrednjega dela Slovenije. Za malopovršin­ske združbe edafsko ekstremnih rastišc navajamo le nekaj vodilnih vrst iz rastlinske kombinacije. Pri tem smo nakazali na možnost in na nacin dopolnjevanja. (Samo za vkljucitev celotne rastlinske kombinacije združbe Genisto -Pinetum bi morali sez­nam razširiti za 14 rastlinskih vrst z vec ali manj enakim rastišcnim koeficientom, za Vaccinio oxycocco -Sphagnetum z 21 vrstami, od tega z 12 mahovi in lišaji itd). S tem smo se izognili še obsežnejšemu spisku rastlin, in videti je, da upraviceno, saj že ta ustvarja povsem nepotrebno boja­zen. ln vendar, ker je flora naših gozdov bogata in do neke mere specificna, je v obravnavo vkljucenih vec rastlinskih vrst, (ki se pojavljajo v rastlinskih kombinacijah naših gozdnih fitocenoz), kot jih navaja za srednjeevropsko gozdno okolje Ellenberg. Ta obsežno obravnava tudi druge vegeta­cijske formacije: sladkovodne in halogene združbe; vegetacijo sipin, nad gozdno mejo in obmocja ledenikov; združbe alg, lišajev in mahov; antropogene vegetacijske for­ macije, gnojene travnike, ruderalne for­ macije, kombinacije plevelov, ipd. 3. Pod natancnimi meritvami moramo razu­meti meritve ali cenitve bioekoloških in cenoloških lastnosti rastlinskih vrst, oprav­ljene v okolju ekološkega kompleksa gozd­ne združbe in tudi parcialne laboratorijske meritve, ki podrobneje analizirajo odnose v okviru posameznega dejavnika. Težko bo ugotoviti, v koliki meri se kompleksne biogeocenološke meritve pokrivajo z vred­ nostmi, po katerih je dolocen valorizacijski koeficient rastlinskih vrst. Takšnih meritev v srednjeevropskem prostoru skoraj ne poznamo (nekaj le v ekološko zelo specia­liziranih halogenih asociacijah). Tovrstna, do takrat petnajstletna, preucevanja v Rusiji je predstavil Su kacev z ugotovitvijo, "da so rastlinske vrste v veliko vecji meri kazalci rastišcnih razmer, kot so prvotno predvidevali, in da je zato potrebno delati z roko v roki z šolo Braun -Blanqueta" (SUKACEV 1964, predavanje ob predsta­ vitvi "Lesnaje biogeocenologije" na univer­ zi Lomonosova). Moram priznati, da drugih rezultatov natancnih meritev bioekoloških in cenoloških lastnosti rastlinskih vrst, opravljenih v ekološkem kompleksu gozd­ ne združbe, ne poznam. Delne meritve nekaterih ekoloških dejav­ nikov, v katerih se posamezne rastlinske vrste uveljavljajo z vecjo ali manjšo stal­ 122 GozdV 54, 1996 nostjo in vitalnostjo, so poznane in s temi so bile primerjane tudi naše ugotovitve. To je razvidno iz navedenih vrednosti pri kvalitetni stopnji, po katerih je dolocen indikativni pomen posameznih rastlinskih vrst (valorizacijski koeficienti). Pri vzporejanju rezultatov bomo ugotovili, da se s temi vrednostmi pokrivajo številne rastlinske vrste tako pri nas kot širše v Evropi. Vendar moramo nekaterim vrstam razširiti ali zožiti bioekološko amplitudo z rastišcnimi razmerami novo vkljucenih are­ alov gozdnih združb ali zaradi novih spoz­nanj. Za nekatere vrste pa bi ugotovili, da natancne meritve kažejo, da v naših rasti­šcnih razmerah sploh ne bi mogle uspevati. V nekaterih primerih gre za dileme okoli dolocitve speciesa (spomnimo naj na rod Anthyllis, Achillea ali Fraxinus excelsior ipd.), drugje za razlicne rezultate meritev. V številnih primerih se razhajajo tudi stali­šca posameznih avtorjev v okviru iste geo­grafske regije. Na primer, vzemimo že obravnavano Cyclamen purpurascens 1 =europaeum/. Po K.WEIHEJU (Nemcija in obrobne dežele) povzamemo:-montanski (subalpski) mešani gozdovi, grmišca, sve­ža humozna z dušikom bogata tla, preskrb­ljena s karbonati, pogosto kamenita ilovna­ta do glinasta tla; razširjenost -Provansa, Jura prek južnih in vzhodnih Alp, Bavarski gozd /kultivirana/, sever Balkana, srednja Madžarska in Karpati; splošni areal -vzhodno predalpska vrsta. Predvsem je vpadljiva ocena preskrbljenosti z dušikom: po Ellenbergu je ciklama vrsta, ki se pojavlja na tleh s povprecno vsebnostjo dušika; naše ocene o neposredni naveza­nosti rastline na dušik ni, temvec ta izhaja (kar razberemo iz vrednosti za valoriza­cijski koeficient 5) iz vrste humusa: sprste­nina (zelo ozko razmerje CIN) in debeline humusnega horizonta v talnem profilu (Ah =nad 8 cm, cesto 10-15 cm), kar kaže na zelo dobro preskrbljenost z dušikom. P. FOURNIER (Francija) uvršca ciklamo med montanske submediteranske vrste na ka­ menitih, humoznih in karbonatnih tleh, areal -Savojske predalpe, Jura ipd. Iz tega lahko zakljucimo le, da se vse te ugotovitve medseboj dopolnjujejo in dejan­ sko zožujejo bioekološko amplitudo rastlin­ ske vrste na njene osnovne znacilnosti (humozna tla, preskrbljena z bazami, nev­ tralni do bazicni silikati in karbonati s prednostjo dolomitu /Mgl pred apnencem 1 Cal, na dolomitih rjava rendzina ali skelet­nejša rjava tla, na silikatih ilovnata skeletna rjava tla, sveža rastišca, prevladujoca v montanski stopnji, pri nas najvecja stalnost in pokrovnost: ArF, HF, OF = HdF, EF, itd.), katerim so posamezni avtorji dali razlicen poudarek, odvisno od prevladujo­cih razmer v njihovem okolju. 4. Pod kakšnimi pogoji so rezultati metod vrednotenja rastišc dovolj dobra ocena dejanskih razmer? Da bi lahko postavili te kriterije, bi vsaj za nekaj gozdnih združb morali poznati dejanske razmere. Za zdaj nam ostaja možnost, da poglabljamo fito­ cenološka in ekološka kompleksna razisko­ vanja gozdnih fitocenoz. Pri tem je potreb­ no z razlicnimi (poznanimi in novimi) meto­ dami dopolnjevati in poglabljati poznavanje posameznih ekoloških dejavnikov, razvijati nove metode kompleksnega raziskovanja in vrednotenja, meriti (kjer je to še mogoce) naravno (ne po gozdarjih prirejeno) proiz­ vodno sposobnost rastišc kot odraz dejan­skih naravnih razmer na rastišcu. Na pod­lagi medsebojne primerjave rezultatov raz­licnih metod za iste in razlicne dejavnike bomo lahko sklepali na verjetne dejanske razmere. Ce to res želimo, se je potrebno za tako delo najprej organizirati. Ob ne­dvomno velikih prispevkih fitocenologije h gospodarjenju z gozdovi po meri naravnih danosti, še vedno nimamo na gozdarski inštituciji organiziranega sistematicnega raziskovalnega in aplikativnega dela s podrocja gozdne fitocenologije in ekologije. Ce se je fitocenologija prevec "zbotanizira­la" in postala predvsem sama sebi namen, je potrebno toliko bolj usmeriti raziskave v aplikacijo prek gozdne ekologije in tipolo­gije. Menda ne bomo tudi tovrstne naloge, ki je vsestranska osnova za delo z gozdovi, prepustili "okoljevarstvenikom"? GozdV 54, 1996 123 GDK: 907 GOZDARSTVO IN VARSTVO NARAVE Martin ŠOLAR* 1 UVOD Gozdarstvo in varstvo narave; varstvo narave in gozdarstvo; kaj je bolj pomemb­no, kaj je bilo prej. Verjetno najbolj drži ugotovitev, da je gozdarstvo sestavni del varstva narave, posebej to lahko recemo ob novi zakonodaji in reorganizaciji gozdar­stva v naši državi. Posvetovanje Gozdar­stvo in varstvo narave ob Evropskem letu varstva narave v Sloveniji je bilo prav gotovo pripravljeno ob pravem casu. Po­sveta se, žal, nisem mogel udeležiti zaradi istocasnosti najvecjega strokovnega nara­vovarstvenega srecanja v lanskem letu -Evropske konference narodnih in naravnih parkov. Ob branju clankov in referatov v 9. številki Gozd V v letu 1995, sem prišel do nekaterih misli, ki bi jih rad predstavil bralcem. Na prste ene roke lahko v Sloveniji preštejemo ljudi, ki smo po izobrazbi goz­darji in po poklicu naravovarstveniki. Na posvetu kot referenti nismo sodelovali. Zavedam se, da se vecina avtorjev iz goz­darskih vrst v srcu cuti naravovarstvenika, vendar pa je poklicno delati, dan za dnem, na podrocju varstva narave, le nekaj dru­gega. Referenta, ki sta po poklicu naravo­varstvenika, pa nista gozdarja. 2 VARSTVO NARAVE-USTANAVLJA­NJE NOVIH ZAVAROVANIH OBMOCIJ Naravovarstvena stroka, v primerjavi z gozdarsko šibka in številcno skromna, ima zasluge za ohranjeni prostor. V pomoc ji je nemalokrat bilo trajnostno usmerjeno gozdarstvo, za katerega pa vendar ne moremo kar vprek trditi, da je v naravo­varstvenem pogledu delovalo brezhibno. *M.Š., dipl. inž. gozd., Triglavski narodni park, 4260 Bled, Kidriceva 2, SLO Usmeritev je bila prava, vendar je hitenje za kubiki, za vec cest, za pospraviJo po naravni nesreci, celo v rezervatih~, vcasih pripeljalo tudi do škode v naravi. Skoda v naravi je lahko le posledica clovekovega delovanja. Vetrolomi, snegolomi, žled, na­ravni požari se v naravovarstvu imenujejo naravni dogodki (ang. = event) in ne na­ravne katastrofe. Tudi škoda v gozdu za­radi številcnosti in nenaravnega medvrst­nega razmerja prostoživecih živalskih vrst, je v bistvu antropogenega izvora. Zakon o gozdovih in delovanje javne gozdarske službe pa je v zadnjih letih ponovno v veliko pomoc in oporo naravovarstvenikom. V Sloveniji smo v fazi ustanavljanja novih zavarovanih obmocij. To bodo površinsko relativno velika obmocja, v katerih je odsto­tek gozdnatosti zelo visok. Zaradi pretežno gozdne in gozdnate krajine v nacrtovanih novih zavarovanih obmocjih, zaradi stro­kovne usposobljenosti in razširjenosti mre­že Zavoda za gozdove na terenu, je smi­selno razmišljati tudi o možnosti upravljanja in razvoja novih zavarovanih obmocij s strani Zavoda za gozdove Slovenije. Pre­den pa pretehtamo argumente za in proti, bi rad na tem mestu pojasnil tudi nekatere splošne pojme s podrocja varstva narave, ki so pomešani ali pa nenamerno napacno zapisani v zgoraj omenjenih clankih. 3 TERMINOLOGIJA NA PODROCJU VARSTVA NARAVE Na str. 377 GozdV 53, 1995 je v Tabeli 1: Zavarovana obmocja -definicija in šest upravljalskih kategorij, pod "kategorijo 11" zapisano naravni parki. Tu se je pojavila napaka, saj 11. varstvena kategorija IUCN pomeni narodni park! Tudi pri opisu na­membnosti je priporocljivo (ceprav je pre­vod iz anglešcine popolnoma pravilen), da se namesto rekreacije, ki je danes mocno prerasla nekdanje okvire in je v prostoru nemalokrat moteca, uporablja izraz doživ­ 124 GozdV 54, 1996 ljanje in obiskovanje (kot npr. podoben nemški izraz Erholung). Na str. 384 iste številke GozdV je pri kljucnih besedah pravilno zapisano Kocevski naravni park, prevod the Kocevje National Park pa je napacen. Tudi varstvo narave se prevaja v angleški jezik razlicno, enkrat kot nature protection drugic kot nature conservation. Razlaga na str. 370 je v glavnem pravilna, le da z angleško besedo conservation ni mišljena le ohranjanje, temvec tudi konzer­vacija oziroma nedotakljivost, kjer ni ni­ kakršnih varstvenih posegov (1. in deloma lahko tudi 111. kategorija). Za krajšo obrazložitev pojmov sem se odlocil, ker tudi znotraj slovenske naravo­varstvene stroke ni povsem jasno oziroma obstojajo dileme, kako poimenovati nova zavarovana obmocja. Uveljavilo se je ime naravni parki. Predstave pod tem pojmom pa so si vsebinsko zelo razlicne. Uprava RS za varstvo narave, izhajajoc iz Zakona o naravni in kulturni dedišcini, uporablja zbirni pojem naravni parki za zbirne var­ stvene skupine narodni parki, regijski parki in krajinski parki. Razen naštetih rned zavarovana obmocja narave spadajo še naravni rezervati in naravni parki. Iz tega sledi, da so narodni parki le del skupine naravnih parkov. Narava je seveda rdeca nit vseh zavarovanih obmocij narave (ProR tected nature Areas), prihaja pa do prave zmešnjave, saj so naravni parki tudi ime za zavarovana obmocja, ki ustrezajo V. varstveni kategoriji IUCN, so nekoliko manjšega nacionalnega pomena kot naR rodni park, varstveni režimi v njih pa so milejši in dopušcajo sonaravne rabo in aktivno varstvo. V javnem zavodu Triglavski narodni park se ne strinjamo z imenom naravni park za zbirni pojem za vse parke in menimo, da moramo osvojiti ime naravni park za zava­rovana obmocja V. varstvene kategorije, to pa so prav tista zavarovana obmocja, ki jih nacrtujemo v Sloveniji. Svoja stališca utemeljujemo z naslednjim: -Nova zakonodaja ("Zakon o naravi") mora preseci vsebino dosedanjega Zakona o naravni in kulturni dedišcini in izkoristiti možnost uskladitve in primerljivosti z med­narodnimi standardi za zavarovana ob­ mocja (IUCN -Guidelines for Protected Area Management Categories). il -Zbirni pojem "zavarovana obmocja narave", v katerega spadajo naravni rezerR vati, naravni spomeniki, narodni, regijski in krajinski parki, lahko ostane, saj naravni spomeniki niso le obmocja, temvec tudi tockovno varovane naravne znamenitosti. -IUCN, njena komisija za narodne parke in zavarovana obmocja (CNPPA) celo stro­go loci narodne parke od drugih zavaro­vanih obmocij, zato je uvršcanje narodnih parkov skupaj z regijskimi in krajinskimi v zbirno skupino "naravni parki" povsem v nasprotju z mednarodnimi usmeritvami. -Primerljivost zavarovanih obmocij je sicer zagotovljena z varstvenimi kategori­ jami IUCN (od l. do VI.), vendar je smisel­ no, v kolikor je to možno, tudi terminološko uskladiti imena za zavarovana obmocja narave. -Zbirnega pojma "naravni parki" za parke (narodne, regijske, krajinske) v Evropi ne uporablja nihce (IUCN -1993: United Nations List of National Parks and Protected Areas). Nasprotno, v 14 evrop­ skih državah imajo uraden naziv za zavaro­ vana obmocja Naravni park, ki ustreza V. varstveni kategoriji IUCN. Ti parki vecino­ ma vsebinsko in površinsko ustrezajo slovenskim parkom (regijskim ali naravnim) v ustanavljanju (npr. Nemcija : Altrnuehltal, Hochtaunus; francoski "regional nature park" : Ballon des Vosges; Italija : Ada­rnello-Brenta, Argentera; etc.). V vecini evropskih držav uporabljajo za zavarovana obmocja narave, ki ustrezajo V. varstveni kategoriji-zavarovani krajini, imena narav­ ni park, regijski park, krajinski park ali kar obmocje zavarovane krajine. Praviloma so površinsko vecja obmocja naravni oziroma regijski parki. Iz navedenega predlagamo, da zbirnega pojma "naravni parki" v slovenski naravo­varstveni terminologiji ne uporabljamo. ce res neobhodno potrebujemo zbirni pojem samo za parke, naj se imenujejo le parki, ali pa skupaj z naravnimi rezervati in naravnimi spomeniki "zavarovana obmocja narave". Za parke v ustanavljanju v Slove­niji predlagamo ime naravni park, v kolikor bo zavarovano obmocje v eni regiji, lahko tudi naravni regijski park. GozdV 54, 1996 125 4 UPRAVLJANJE Z NARAVNIMI PARKI Že v zacetku prispevka sem omenil interes in tudi dejanske argumente gozdar­stva oziroma Zavoda za gozdove Slovenije za upravljanje novih zavarovanih obmocij. Pri tem se takoj pojavi vprašanje matic­nega resorja. Varstvo narave je bilo dolga leta v resorju kulture. Bili smo peto kolo, niso nas povsem razumeli, po drugi strani pa je bila stroka povsem neodvisna, naše strokovne odlocitve je ministrstvo podpiralo in branilo navzven. Resor okolja in prostora nam je vsebinsko bližji, interese varstva narave lažje uveljavljamo, vendar smo skupaj z nacrtovalci prostora, ki vedno ne varujejo, temvec prostor tudi izkorišcajo. Prevec je v resorju tudi poudarka na varstvu okolja, ki je antropocentricno defini­rana kot zbir vseh dejavnosti in ukrepov za življenje in zdravje cloveka. Varstvo narave je nasprotno, ekocentricno (s clovekom, a le kot ·enakopravnim sestavnim delom narave), s pogledom, ki varstvo narave opredeljuje kot dejavnosti in ukrepe za ohranjanje in razvoj naravnih dobrin, od biološke pestrosti rastlinskega in živalske­ga sveta do varovanja nežive narave, habitatov in krajine nasploh. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v da­našnji obliki tudi ne more biti maticni resor za varstvo narave. Gozdarstvo z novo zakonodajo je že bližje naravovarstvu, nikakor pa ne kmetijstvo, ki je dejavnost, s katero imamo naravovarstveniki najvec težav. Iz prakse dobro poznam delo gozdarja -naravovarstvenika pri upravljanju zavaro~ vanega obmocja. Poznam tudi delo goz­darjev v enotah Zavoda za gozdove. Ne­malokrat se srecamo, nastopamo skupaj, si pomagamo, a vseeno iz nalog, ki jih obema zavodoma predpisujeta zakonodaji (gozdarska in parkovna) in iz dejanskega stanja -kaj kdo dela -, ugotovimo, da je naše delo le razlicno in drugacno. S tem nikakor ne mislim, da gozdarji niso primerni za poklic naravovarstvenika, nasprotno, menim da je izobraževanje v gozdarstvu zelo dobra osnova za naravovarstveno delo. Zavod za gozdove trenutno še ni kadrovsko popolnjen, zaposlenim zmanjku­je energije in casa za osnovne gozdarske naloge. Osebno si želim, da do popolnitve sistematiziranih mest pride cim prej. Uprav­ljanje zavarovanega obmocja, tudi v pre~ težno gozdnatih obmocjih, nujno zahteva tudi druge strokovne profile. Tu mislim predvsem na geografa, biologa, krajinarja ali urbanista, etnologa, pedagoga; Ali bi Zavod za gozdove zaposlil te kadre v primeru upravljanja zavarovanih obmocij, ali bi oddelek za upravljanje zavarovanega obmocja lahko delal nemoteno in neodvis­no na svojih programih? Delo upravljanja zavarovanih obmocij je zunaj šablon in normativov, temu bi se bilo absolutno potrebno prilagoditi. Bi gozdarja -uprav­ljalca zavarovanega obmocja zanimal tudi svet nad gornjo gozdno mejo, vodotoki, jame na krasu, kmetijska in urbana krajina, ki bodo ob gozdu prav tako sestavni del zavarovanega obmocja? Pri projektu Ustanavljanje in varovanje novih zavarovanih obmocij v Sloveniji država ne sme ponoviti napake, ki jo je naredila leta 1981. Ustanovila je Triglavski narodni park (to seveda ni bila napaka) in zavod oziroma takrat delovno organizacijo za varstvo TNP. V zacetku uprava ni bila strokovno popolnjena, predvsem pa smo še danes brez plana upravljanja -"ma­nagement plana" za zavarovano obmocje (ob tej priliki lahko povemo, da javni zavod TNP v zadnjih dveh letih v okviru možnosti in sredstev redne dejavnosti pripravlja plan upravljanja). Pri ustanavljanju novih zava­rovanih obmocij mora država ob razglasitvi zagotoviti osnove za plan upravljanja, ki ga morajo strokovni teami uprav bodocih zavarovanih obmocij ob sodelovanju z drugimi sektorji pripraviti v relativno kratkem casu po ustanovitvi (npr. v roku dveh let). Država mora zakonsko (obvezujoce) zagotoviti pripravo, sprejetje in medsektor­sko izpolnjevanje plana upravljanja v zava­rovanih obmocjih. 5 ZAKLJUCEK Ideje, razmišljanja in dejstva v sestavku so namenjena samo in zgolj v dobro Naravi. Varstvo. narave ne sme postati poligon za medresorsko napenjanje moci in kazanje fig pod mizo. Gozdarstvo je in mora ostati del varstva narave, tiste gaz­darje, ki so najbolj zagnani in najbolj naravovarstveno usmerjeni, pa je potreb~ 126 Gozd V 54, 1996 no vkljuciti v naravovarstveno delo, ne samo v okviru dela Zavoda za gozdove, temvec tudi zunaj njega. Gozdarji ob sodelovanju z drugimi strokovnimi profili lahko veliko prispevamo za varstvo narave v Sloveniji. STROKOVNO IZRAZJE LITERATURA 1. ANL: Begriffe aus Oekologie, Umweltschutz und Landnutzung, Laufen 1991 2.1UCN-CNPPA 1993/94: 1993 United Na­tions Ust of Natinoal Pa rks and Protected Areas 3.1UCN-CNPPA 1994: Guidelines for Pro~ tected Area Managment Categories 4. Ustanavljanje in upravljanje naravnih parkov v Sloveniji; MOP, UVN 1995 5. Zakon o gozdovih (Ur.list RS 30/93) 6. Zakon o TNP (Ur. list RS 17/81) GDK: --011.1 Delo terminološke komisije Terminološka komisija Zveze gozdarskih društev Slovenije posreduje nekaj novih gesel (iz seznama, ki so ga pripravili v Eberrswaldu). Nemško geslo Slovenski prevod (razlaga) 2223 361. .20 Entrindungszug m postroj m, premicni lupilni sestav m, premicni lupilni (po prometnicah premikajoca se kombinacija vozil, sestavljena iz kamiona in posebnega prikljucka, opremljena z lupilnim strojem in nakladalnikom, ki debela debla samostojno pobira, lupi in urejeno odlaga) 2224 914 .. 70 Entwaldung t,· Entwalden n razgozditev f (samostalnik h glagolu razgozditi) 2239 831 .. 60 Holzsorte t,· Rohholzsorte f kakovostni razred m sortimenta (podvrsta gozdnega lesnega sortimenta, za katero so znacilne dimenzije, kakovost in drevesna vrsta ali skupina drevesnih vrst) 2243 11 ... 70 Eutrophierung f evtrofikacija f (nanašajoca se na tla, na vode: povecanje vsebnosti hranilnih snovi (z negativnimi ekološkimi posledicami) 2244 11. . .70 Evaporation f, Verdunstung f ·Izhlapevanje n, izparevanje n (oddajanje vodne pare z voda in drugih vlažnih površin -vkljucno tal v ozracje, razlikuj od transpiracije) 2246 232.33 .. 20 Saatstock m; Fallrohr n cev f, setve na (nekako 1 m dolga tanka cev-kot posoda za seme-s posebno konico, ki jo je mogoce zapreti; z njo lahko rocno ob pokoncni drži se jemo veliko seme, npr. želod) 2251 844.23 .. 20 !j Faulfleck m; Faulsetelle f gniloba f, ob robna; madež m, trohnobni (površinsko, omejeno mesto z lesno gnilobo na prerezih ali na obodu debla) ~~ GozdV 54, 1996 127 Nemško geslo Slovenski prevod (razlaga) 2258 307. . .20 F8.11kopf m; glavat, za podiranje; glavat, podiralna (sklop, ki rabi za podiranje in je obicajno pritrjen na posebni roki strojev za podiranje ali strojev za podiranje in klešcenje) 2263 686 .. 70 Feinerschliessung t odpiranje n gozdov s sekundarnimi prometnicami (odpiranje sestaja z izdelavo vlak, spravilnih smeri, strojnih poti ali žicnicnih tras) 2267 585 .. 70 Fernerkundung t, forstliche daljinsko zaznavanje n v gozdarstvu (izvajanje (delov) gozdne inventure s snemanjem in vrednotenjem posnetkov iz zraka) 2273 907 .. 50 Filterwirkung td es Waldes delovanje n gozda, zadrževalno (lastnost gozdne vegetacije-zacasna-, da veže snovi in zavira sevanje ter zvocno valovanje) 2275 432.33 .. 20 Flankenfeuer n; Seitenfeuer n protipožar mz boka (og-enj, ki ga podtaknem o v doloceni oddaljenosti od boka požara vzdolž locevalnega pasu in naj bi se razširil pravokotna na smer gozdnega požara) 2280 421 .. 70 Fl8.chenwurf m vetrolom m, skupinski; vetrolom m na vecji površini (vetrolom, ki nastane površinsko) 2296 615 .. 40 Forstort m;Waldort m predel m, gozdni; imen gozda (doloceni del gozdne posesti z zgodovinsko priraslim imenom) 0209 221.1.01.60 Kahlschlagswirtschaft f gospodarjenje n Kahlschlagbetrieb m z golosecnjo Kahlschlagsystem n Kahlschlagmethode f (vrsta obratovanja, kjer sekajo na golo in posekana površino obicajno umetno pomi adijo) 0210 221 .. 03.60 Hochwald m, schlagweiser seme novec m, skupinsko raznodobni (oblika gospodarjenja s semenovcem, pri kateri pomladim o vsak sestoj površinsko v okviru ene sestojne generacije med omejeno pomladitveno dobo) Ob prevajanju Lexicon silvestre v slovenšcino je komisija opredelila tudi tri slovenska gesla, ki jih vcasih uporabljamo napacno in mešamo med seboj zastrtost f; pokritost t -del površine, ki je pokrita s pravokotna projekcijo nadzemnih delov rastlin (namesto pokrovnost) zarast f -razmerje med dejanskim in idealnim stanjem sestaja (npr. po številu drevja) sklep m -stopnja stikanja drevesnih krošenj, izražena opisno ali z desetinami (npr. tesen, popoln, rahel, vrzelast, prekinjen) dr. Marjan Lipoglavšek ' 128 GozdV 54, 1996 i