Airp DISTRIBUTED UNDER PŽMUT (Wo. 50C) AUTHORISED BY THE ACT OF OCTOBER C, 1917, ON FILE AT THE POST OFFICE OF NEW YORK, N. Y. By Order of the President, A. B. Burleson, P. M. 0«» Največji iloTcotki dnevnik ▼ Združenih diianh. Velja vi celo leto.........$6.00 Za pol leta .............. 3.00 Za New York celo leto....- 7.00 Za inozemstvo celo leto... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki. The largest Slovenian Daflj is the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Reader?. ua uvu =Ji TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. telefon: 4687 cortl*ndt. no. 246. — fitev. 246- NEW YORK, TUESDAY. OCTOBER 19, 1920. — TOREK, 19. OKTOBRA, 1920. volume xxvra. letnik xxvra. SPLOŠNA ZMEDA V POUSKI REPUBLIKI ANGLIJA IN FRANCIJA POZIVATA POLJSKO IN UTVINSKO NAJ POVERITA SVOJE SPORNE ZADEVE LIGI NARODOV. — EOJI SO SE ZOPET ZAČELI — CENTRALNA LITVA NE SME POSTATI NEODVISNA DRŽAVA. London, Anglija. 1"». oktobra. — Anplija in Francija sta poslali 1'oljski skupno noto. v kateri odlo<"n< zahtevata, naj se takoj uravna /adevo plede Vilne. katero je pred kratkim zavzel general Zel- govhki. — Anplehka kakortndi francoska vlatla se strinjata v mnenju, da l*e ii era I ne sme oMati tam. Obe *ta nadalje prepričani, tla l»i bilo najboljše, če bi se celo zadevo peverilo Ligi i a rodov. t Riga. 1* oktobri — Litvi»«k* brzojavna agentura por.o"-a : — l*r« dno je otUla iz K«>* na proti Varšavi komisija Lige narodov, je i/javila, da j«* najboljše. ..... «*e reši vprašanje «;lede Vilne Litvinska sama. bodisi mirnim, bodisi vojaškim potom, kot se ji zdi potrebno. Litvinci pravijo, d:« bodo sami obračunali v generalom Ze».p »-kiin. i*f s#» Kraneo/.i in Poljaki ne bodo nič vmešavali. Varšava, Poljska. Is. oktobra. — ( lani komisije Lige narodov •»o izdali poseben statement, v katerem je rečeno, naj se vrše post Ima pogajanj« med Poljsko in generalom Wranglom glede een-traiiie Lit vinske. < entralna Litvinska namreč ne more postati neodvisna država. Okraj Vilne naj pripade bodisi Poljski, bodisi centralni Rusiji. tirneral Zelgovslci namerava osnovati novo državo. Izdal _e tudi dekret, \ katerem daje najvišjo oblast samemu sebi ter izvrševal-1*4 mu odboru, katerepo bo sam imenoval. Pariz, Francija. 1". oktobra. — Ignac Paderewski, bivši poljski ministrski predsednik je sklenil ostati še n< kaj časa v Parizu. Tukaj se bo posvetoval s predsedr.ikoni francoskega senata Lf*o-t-uni Hourgeoisoni gLde situacije, ki je nastala vsled okupacije Vilne. London, Anglija. 1-> oktobra. — Neko uradno poročilo iz Kov-iiii naznanja, da se j • /avršil v soboto zvečer vroč boj med poljski-mi in litvinskimi Miaii na fronti nu-d Vilno in Kovnom. Obe stranki sta imeli izvanredno velike Izznbe. V brzojavki je rečeno, da napadajo Poljaki z veliko silo.ter da se poslužujejo v bližrti Kykotnv postaje oboroženih kar. ČUDNA ZGODOVINA j STAVKA - NEVARNOST ZA ANGLEŠKA FINANCE POBOŽNEGA BABJAKA STAVKA ANGLEŠKIH PREMOGARJEV JE IT AJ SLABO UPLI- VALA NA VREDNOST DENARJA. — POLO'JAJ SE NEIZPRE MEN JEN. — IRSKO VPRAŠANJE BO STfyFILO V OZADJE Moža, ki je bil znan kot cerkvena miš ter je pobegnil s tisočaki, so našli umorjenega. Mpunt Holly, j., is. okt. — Rrnčni sel David S. Paul. ki je iii.e "». oktobr i izginil z denarjem London. Anglija. oktobra. — Slav'sangleških premo^ar-jev je imela zelo slab upliv na vrednost ar fcl-škega denarja v inozemstvu. Angleški funt je padel /a +.{.44. « ločim je v normalnih .-a sili $4.SH in v>e evropske borze so z man j« de vrednost funta London, Anglija IS. avgusta. — Vspričo premogarske stavke. . . - ki je izbruhnila, bo najbrž igral položaj, t.i > izeinil iz te«a veliko b"lJ se je sedal zopet poiavil.' . , ... / . . • ~ • . ... .večjo ulogo v parlameniu. ki se bo sestal jntri l ot na irsko vnr-iš-i a mrtev. Truplo moža so našli vi . ,, ... * . ... 4 1 i1'1 . .... . ... nje. \ eliko se je dane* razpravljalo o tein, ,*-e se bo vlada v sl.ič-iiu i.< ke močvirju. devetnajst milj , . , . ,: - . ...!./ "aua N sj.uaju, () j ,ukaj Star bU 6:J Iet Ya S° železnice rji m transportni delavci pridružili stavkar- . , . , , jeni ter s tem še poostrili indnstrijalno krizo obrnila direktno n-» Paul je imel pri sebi deset do , - , ... ' Drn'"» ainktno na trideset tisoč dolarjev v gotovini J'"01.1 t0F ra^'Sil,a nov* .Voh2f Parl'ament, da doseže s tem odo- $12.000 v čekih, ko je zapi,- ""'"J* "T*" ^^^ "i za poslecHeo ni- Stil banko, rradniki banke pri-,kak,li ^vih ra::voj;M v premogarski stavki, z izjemo neofie:jel,nh . 1 pogajanj med ravnina delavskimi vonitelj. Vs»novsod se sieer čuie zuavajo. da ;,e znašala svota da- . . . . , , . ! uj , -____, , , .. - i,.-0 posredovanji med vlado, ter stavkarji. a v tej smeri ni lee preko des«-j tisoe a niso hoteli , ., . . , , - - , ., ... . . J i . . . bil storjen dosedaj se noben odločilen korak navesti natančne svotc. Zavod je i „ . . . , , . . * . , «, , , , , Raz ven v ministK-tvu za prelirano, kjer je bilo opaziti danes iiinel trdno zriupanje v dolgolet-' ... , . . , . . J J 1 ,,in I 1 . , , mrzlično delovanje pr^v tako kot času zadnje stavke železničarjev nega uslužbenca ter ni poslal z • , , , . , . J arji \, njim nikdar, ko jo opustil po'0 T T P»P«''" Slop.je. Paula ho zadnjikrat videli I . London An^l.jn. 18. oklobr:,. _ Se v nobeni stavki se ni na- r, | . . .. , Stopilo na obeh straneh s tako brezstrastnostjo, _ piše Manchester na ( amden strani Delaware re- .. ... , , J * J l|,SMr kc Od takrat naprej ni prišlo ni.^1*™ ] ""T \ ^ P™offarjev. ,a dan o njegovih kreta-< ~ 1 *! ^^ ^ »>« « olpo trajala pod pritiskom stavke;n» velika pomoč |e ze, da 111 bili stavka vprizorena v atmosferi brezpametne jeze. NOVOSTI IZ POLITIČNIH TABOROV EDEN STRADALNIH ŠTRAJKARJEV JE UMRL SUHAŠKI AGENTI IN DIPLOMATI Prohibiciiki ifenti so dobili navodila, naj pusto alkoholično pijačo diplomatov prt miru. masa&ykova hči bo pbi- ŠLA V ZDRUŽENE DRŽAVlS Praga, Češko, 17. oktobra. — Coolidge je pr.čel s svojo kampa-njo po južnih državah. — 395 elektorjev za Harding^a. cesar na njih. Lovci, ki s.» lovili race, so zadeli na truplo. Štirje možje, ki so bili v gozdu, šest milj od Teber-iacle, New Jersey, so zadeli na s\r/.e sledove avtomobila v pesku t< r jim sledili. Zadeli so tudi na p rob, v katerega je bil zakopan {bančni sel. Bil je globok manj kot j tri r-evlje. Pozorišče se nahaja na Ton, katerega so se držali v%i \eliki lisK. - svojih komentarj petn tedna je vsebovan v naslefhijih kratkih besedah:^ Hi koncem — Ostanite mirni ter varčujte s premogom.* MacSWINEY SE » ! PRINCU 12 WALE8 A SE NE MUDI Z ŽENITVIJO. VEDNO STllADA Fitzgerald je umrl po oseminšest-'s;ki agenti, nastopajoč Tkratkim polastil Mariapola soglasno / navodili pomožnega za- Ul 0,» Azovskem morju. t .vala danes proti Združenim dr-;južne države, sc nahaja poverner /avam. Tukaj namerava štiulirati < oolidge. republikanski kandidat za podpredsedniško mesto, sedaj -t'a poti skozi Kentucky. Tennessee, North Carolino. Virginijo in socijalne naprave. FORAZ ZA GEN WRANGLA >!arvland. To potovanje bo obsegalo 2100 milj. Chicago, II!, 18. oktobra. — Kot se je izrazil Will Hays, predsednik republikanskega narodnega komiteja, včeraj proti časni-k.Tskiin poročevalcem, je že se- o 111 je bilo več ran. Mrji jetuišnici oseminšestdeset dni Paul se je obril nekako štiri r.i hotel zavpiti nobene hrane, je'dni pred svoio smrtjo Iz tega se L' r°rkiN MaeSwiney-ju, ki se umrl; I sklepa, da v onem času ni še bil raha-,a v jetnišni^ na Fitzgeralda so aretirali 16. sep- jetnik * jstradalni stavki, da se ga Ik, na t-Libra pod obdolžbo. da je «mo- Teki, katere je dobil Paul v',,niet<1» prehranjalo v slu- nekega angleškegr vojaka, banki, so se še nahajali v njegovi caJ"' (la bl PostaI nezavesten. Jet-Siradal je ur več kot strada'posest i in istotako pisma ter > ^ je nato oJ-;ovoi .1, da bo nadf,-M cSwiney. I gumbi jljeval s stradalno stavko, kakor- London, Anglija, 17. oktobra. Oblasti so namignile, da ie pri- l ilro bo 1>riSci zop(,t k Lladiuškega tajnika Souse, pre- Ikal, prtljago inozemskih diplo- KONSTANTIN SE NAMER A V4 m e,ekt'>niln,h vsled i ter Kaor. je s-daj prišel ra dan brez vseh pridržkov za izvolitev provernerja Coxa iz Ohija na mesto predsed-t.ika. V nekmi uvodnem članku lista Američan Federalionist je l-ozval organizirano delavstvo, na.i plasuje -lednje za demokratične kandidate ter utemeljil svoj poziv k tem. da je fox napreden, d oči m je Harding rekaeijonarefi. Marion, Oh«o. 18. oktobra. — Senator Hardinjr se je vrnil sedaj k svojemu "front poreh,f. Delegacijo 25.0TM) i .') mladih ljudi, ki obstajajo po-ečini iz dijakov za-padnih vseuč.liie, pričakujejo dale« tukaj in senator bo imel so-\ ir. kojepa peslo bo "Ameri«-a first". Naert. da obiš«*e New York še pred volitvami, je republikanski kandidat sedaj definitivno opustil. Voditelji republikanske kampanje so prišli namreč do prepričanja, da tako potovanje sedaj sploh ni več potrebno. Cleveland, Ohio, 18. oktobra. Governer Cox je preživel včeraj-š.iji dan tukaj v popolnem miru, di se pripravi na težke koneene dneve svoje kampanje na iztoku in v centralnih državah. V soboto bo .govoril v Madison Square Garden v New Yorku. l.ordmajor Mi-Swiney je še precej 'dobro prebil 1>C>. dan svoje stra-'dc.l: c stavke. Njegovo telo je se-cd a slabo. M.iefrov duh je ]»a ži-(\;ilien in čist. j- Dublin, Anplija, 17. oktobra. Panes popjoldne je bil ustreljen irski konštabler Roche. Napadalci so tudi ranili dva možka in neko 'deklico. V Londonderry sta bila na za-poneten način nsmreena dva kon-šlablerja. POLJAKI SO ZASEDLI MINSK. London Anglija. 17. oktobra. — Danes je dospela sem brezžična •brzojavka, da so kljub premirju r^.ed sovjetno Rusijo'in Poljsko zasedli Poljaki Minsk. | Xadaljna poročila pravijo, da i s" hod4 pene -al WranpeP, penerul Petlura. pen^pal S^vinkov in pe-(neral Volokovie združili v ofenzi-jvc proti ruskim sovjetnim arma-itlfcm. ! IZ RUSKO-POLJSKE. Varšava, Poljska. 13. oktobra. Tukajšnje č -sopisjo se na dolpo ir široko bavj, s položajem, ki je z.ivladal v okolici Viln^. Skoraj vsi listi so zadovoljni, k^r je pe-i-eral Zel pov-ki zaseflel mesto, le način, po katerem je to storil, marsikomu ne npaja. Kaj je privedlo penerala Zelpovskepa k temu koraku, mhee ne ve. STANJE GRŠKEGA KRALJA. Atene, Grška. 18. oktobra. — Poročila, tikajoča se kralja Aleksandra, ki je kritično bolan in \sled infekcij*.4, ki se je razvila potem ko pa je upriznila neka opiea. izjavljajo, da se je stanje nekoliko izboljšalo. Buletin, ki je b;l izdan včeraj opoldne, pravi, da je opaziti manj pesimizma z ozirom na izid bolezni. London, Anplija. 15. oktobra. Glede nekepa uredniškega članka v Times, ki je vzbudil tukaj precej pozornosti in v katerem se j.-zagovarjalo i ,lsel, naj se anpleški. kronprinc poroči z kako aupleško fieklieo, se je plašilo v Hnckiilg-lmm palači, da nima članek nobene posebne važnosti, da pa se o-dohrava nje'pa misel. Soglasno i/, izjavami njegovih prijateljev nima princ i/ Wales nobenepa namena poročiti >c v kratkem času in ila je proti temu, da bi se ga prisililo v ženitev iz političnih in Javnih obzirov. (ila-sj se nadalje, da je edina stvar, katero potrebuje za enkrat, počitek in da j« tudi njegova mati za to, da je »' polni meri deležen t».-pa počitka. Njepov mlajši brat. vojvoda iz } orka. se bajt namerava poročiti z neko hopato mladenko, a ker je C-akovati vsaki trenutek aretacij.! Cork» Irska» ls- oktobra. — Tzkazalo se je namreč, da sc je Frvi smrtni slučaj nied stradalni-Paul kljub svoji starosti in svo-!n,i stavkarji v Cork jetnišnici se j. mu slovesu kot zelo veren člo- J*' završil danes ponoči. Irski dove k zanimal za ženske v Phila-j »»oljub Fitzgerald je umrl malo delphiji. (pred deseto uro, potem ko je stra- Izvedelo se je tudi, da je bil cIil'1 dni-Paul, ki je bil preje uslužben pri | »Stanje Fitzperalda in njegove- slp,lnja nemške krvi. je malo vr-p«.šti v Camden, obsojen na eno {ca tovariša Murphv-ja se je te- .V^tno. da bi naletela taka zveza h-to ječe, ker je kradel poštne po-J kom dneva tako poslabšajo, da so r*;| odobravanje v anpleški javno-£i:jatve. Od onepa časa naprej se pričeli zdrav/iiki s privoljenjem'isti» ki Je vedno Pro,i Nemcem, je pričel Paul zanimati za versko,ostalih le<V# Offtolwi V«rtc city. M. V. -O!— Naroda" teHaJa *»afc da* tevumll Iti sraanlkag._ Ca mi« tmtm «Kla mi as AmtrWm Ca Nnr Vam sa mtm lata |Tj» In Csoada WjM sa pal lata tUt ** mm Za iMMtW za colo lata «7.0t Ca tatrt lata |ij» n pa« lata ILM ILAI NARODA (Volco mt Um Paaala) MM Mrv day axaaat mmš MMvi •afcssHpeiati yaarly HJ> Advartlaaiwnt nrnimwl OLAl NARODA * gf Maahattaa. »1 Cortlandt m Vditre pred vratmi. I>rii' novembru si Imj ameriški narod sam odloči! svojo usodo /. ki jih bo postavil v konjrres in cm! predsedniškega kan-katcrejra '»o oiitiat svoje glasove bo fwivisna bixioenost te čim slovanskim državljanom zagarantirati več samouprave ter narodne in knlturne svobode. V prvi vrsti grre tudi za šolstvo, ki je najbolj izpostavljeno nevarnosti, da je Lahi ugonobijo. Potem imamo cvetoče zadružništvo, katerega nadaljni razvoj mora biti dobro zavarovan. Kai pa je glavno, naša delegacija mora neomajno stati na tem, da imajo nove dežele pod laško krono dobiti svojo politično samoupravo, vsaj tiste, kjer je večina pretežno shovenska. za cisto slovanske pa mora to biti sanmposebi umevno. V interesa same Italije je, da v svoji državi s centralistično in teroristično politiko ne okrepi irredente. Če Italjani ne mislijo odnehati od svojega dosedanjega, razbojniškega sistema v Pri morju, bo i.astal tuk vihar, da je njegovo nekdanje gibanje **Ya fuori stra-nier!'* bilo le rahla, sapica! Ako bo Giolliti to razumel, ne bo preveč težko priti do sporazuma. Zastopniki jug. države pri pogajanjih z Italijo pa gotovo sami najbolje razumejo, kakšne eminent ne važnosti za nas je vprašanje za gara utiranja politično-upravne in kulturne avtonomije za slovenski in hrvatski narod v bodoči italjanski državi in da je to ena naj-realnejših pridobitev v našem sporu z Italijo. Seveda se ne bomo smeli zadovoljiti z golimi obljubami in zagotovili od strani laške zakonodaje, temveč morali dobiti trdnih garancij, če potrebno, mednarodnih. Dopis Ani J tx o k rti A T White Valley, Pa. [se njegov "sin nahaja v Xe\v Yor-Ker s«> jako redki d«»pi-i iz 11a- Uu in da naj pride po njega. Sta-«še naselbine in ker skoraj vsaki rejši je pa že delal 6 tednov. Po-prirne o delavskih razmerah, naj tem pa zboli in oče ga je dal o š*1 jaz. ■ bolnišnico. Čez 5 dni pa dobi oče Tukajšnji j»reino*lasju z vesoljnim ameriškim stranko. Tudi žene naj nc poza-!Ali toliko bolj velik udarec bo pa m.!..m Ne dol/lino ga ničesar, to«la razočaranja, ki smo ga bili ; bij«. »Kidati svoje glasove za de-|za očeta, ker ni bil še 45 dni član; lavskt-ga kandidata 2. novembra. S8PZ., da bi dobil kot pravila do-Kot je bilo enkrat poročano, jejočajo. Vseeno mu bo nekoliko Franku Jelovčanu roko zlomilo, ipomaeano, ker *h! JSKJ. bo dobil ker in i, ne bomo pozabili tako kmalo. Litra narodov, s tmo«flotevanje narodov in plemen, nedotaklji-n.iiiKine lastnin«-, vse to je bila velikanska fraza, lepa fraza , a žalihog le frau. Ker ni šlo na ta način, bo šlo drugače in mora iti drugače. K< i>iib|ikanei so nam obljubili \eliko lepega. Ce bodo izpolnili »io\i<«>, le desetino svojih obljub, smo lahko vsi skupaj zado- poio ljui. ti l; uduii za tlardinga, ni oddan sa prazen nič. Nekaj o oglaševanja« Vi \ e mite v rok«) ameriški magazin in poglejte ogla^D*1 s i Č*ti. Cu-knj vidite tam: Za deset centov dobite fou."_»r-il ferjugraf-H-e ter najmanj še deset ali dvajset predmetoy ^QlBS; "^brez- Ali je to mogočef — se boste vprašali. — Po^uSa^ti. «te pre-zaupljivi, pa boste videli. Ta vam zopet nudi farmo "brezplačuo", oni vam avtomo- il zastonj". Ali je to mogoče? Poskušajte, pa boste videl1- «la Umetnost oglaševanja je velika, mogoče najvočč;« ami:tncst v Klerni trgovini. » N« ifalnetnu prodajabn gre za to, da stopite žnvrr. t In enkrat to »loseže, je opravil polovico svoje težke fvar «le- teniu, je l«hka stvar zanj. Zato pa tudi nastavi;* -^••iclajši lim. «1 a lim je lim, pa naj bo še tako sladak. Nalimali sm »>3%,*©, sede-nanj. Ne rečemo, da v* Pri vseli c»glaš»'\-alcih tak 8 t" * »štenja- med njimi, in tem poštenjakom vsa čast. V prejšnjih časih je bilo seveda drugaee. V j«* tnik oziroma manager lista sam odločil, kateri < "v ^šten in . * _■ • ten ni. In vrjemite nam. da imajo lastniki lista in in pry* i ; resneto I re nosove. Na prvi pogle«! vam lahko pove, kda doče ^"ariti k-l«> ne. In p<»šteni lastniki so sleparske oglasp odlocr'? zavračali. Nepotrebno je skoraj omenjati, da Je spadal farli r.3fc 1st v to šteno skupino. Priilo je pa drugače. Sprejeta je bila splošna.-voctr-cs ki do-«Iji mora list objaviti oglas, pa magnri. da je j** ,1 .ecova vse-a š«- tako otrošk«-naivna ter na prvi pogled n«rrr*etU|. samo da 1 ^bene nemoralne bex'de v nji. I. * ga mora objaviti, ee nima neo\Tgljivib dokirr-»v# d& je oglas ;n «"*e plača oglašatelj zahtevano pristojbine, "^i« je vm* pov«^lano. OglaNi so v listn. čitatelji naj pa po ji lastni previdno-.ti pres«wlijo. kateri »o pošteni in kateri ne. Na * ni trelia zvraeati nobene krivde. PoveoM) le toliko; oglani. v katerih vam ponujajo farmo ra pet 1 ar je v, ozdravljenj-' je tike za tri dolarje in zlate ure čisto zastonj, prav posebno pošteni. V resnici velik kompliment. Na povratku z neke večerne zabave se je obrnila Mrs. Smith 7. radovednim izrazom v svojih očeh na svojega moža ter rekla: — John, povej, kako je vendar ftišlo do tega. da si Thompsono- Sfuijnslutnatska Ustanovljena 1. 1898 iCatnL 3febturta Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. PMndBlE: MtHAll, botaiBik, MpndiML: LOUIS BAJLANT, 1M, PSw Ajs&s* LkiJs a TSJBC:: J08MPH •■MOB J. POBBHTA. Bar Diamond. Wuh. ni. Blagajnik: G BO. L. BBOZIGH, acdsplaeaaih ■utnlai LOUIS OO8TBLXO, Bsllda, Oota, OC. 70S. T. GKAEEZ, Ml B B. S, PltUtoorgS, Pa. fOHB tUUCfl, Ely, ANTHONY MOTZ, M4I At«do4 BL Sa OUesao, I1L IVAN TABOO A, »12§ Natroaa Alley. PlttaborKb, Pa. LBONARD SLABOOBIKi B Bl*. JOHN BUPIOB. S. B, Bst Bi. Pa. JOHN FLAUTZ Jr, tf»Rli All« lUMt, Mlrti JOHN MOYBBN. P34-2M matt. pooobbux i w. Chicago, DL BUDOLV PEHDAN, BOaC Arenu*. Gerelud, Ohio. IBANK fiKRABBb, SN Wl 8t_, Denver. Goto. OBBOOB 40T ■ Johnstown, P*. Jsdnodno gia^loT "SLAB FABODP Tn ■trail tlkajote m uradnih nde▼ kakor todl denarn« poBUJttor saj m potUJaJo na vlamegs tajnika. Vie prltoibe naj wo pošiljajo na pred—«1 sika poratMgi odbora. Proflhje ■ ipujta norih fiuor In ipUfe vas adrav* aUks aprifiavala aa naj poBljajo sa rrhovneen adzavnlka. JoaoaloTsnaks KstoUSks Jednota aa pHporoCs vans Jotoalorasasi m oMtai pristop. Jodnota poalnja po "National Fraternal OangremT lertrlcL V blasajal lot okrog $300,000. (trtototisoft dolarjev). Botnindn podpor, e+ Swiil". in poamrtnln Je laplaCala Se nad poldragi mil Jon dolarjev. JednotS Baje okrog 8 draft rednih Batov(loe) ln okrog S tiso« otrok v jfliil iirtiM Društva Jednoto aa nahajajo po ranih alovensklh Tub, kjer jih Še nI, priporočamo vstanovltev novih. Kdor teli postati SsS ««J sa aglaal pri tajnika blifaega drnStva JSKJ. Za vstanovltev novih dmite^ aa pa ohntta aa glavna tijnlka Novo drnitvo sa lahko vMnovl a 8 ail je prišla lokomotiva za njim^nn-tnino 500 dolarjev. Tukaj solT1™ rekcK da si me VZeI radi mo' in ga ravno v roko sunila. Zdaj' nekoliko milejša pravila v tem so «fa že v drugič operirali. Na- ozira. haja se v bolnišnici v Wilkin>»-burjru. Želimo mu. da kmalu okreva in se povrne k družini. Xadalje moram poročati dogodek. kateri se je pripetil v bližini naselbine Delmont sobratu Jakobu Klinarju. On se je odločil, da dobi dva sina iz stare Sina sta odpotovala od doma skupaj, v Trstu so pa mlajšega pridržali ter ga dali na drugo ladjo. Ranjki Anton Klinar je bil doma z Jesenic na Gorenjskem. Star je bil šele 18 let. V stari domovini zapušT-a mater in eno se>tr<». tukaj pa oeeta in brata, katera žalujeta za njim. Pogreb, katerega so se vdeležili člani obeh dru-domovine. štev. v precejšnjem Številu, se je vršil 12. oktobra na katoliško pokopališče v Kxport. Pa. Lahka mu bodi ameriška gruda. Žalujočemu očetu in Ijcga glasu? Ti vendar veš, da da ne more spraviti niti enega glasu iz grla. John jo bil drugaee zelo obziren človek, a v tem slučaju ga je polomil: — Veš, draga. — je odvrnil pri-jrzno. — jaz moram vendar navesti kak vzrok in ta je bil edini, ki mi je takrat padel v glavo. bi se razumel na jajea, da bi ve-jžupniš-r-e. šolo jo dovršil 1*mi7. del. katera so pokvarjena. mi- š«.Ia je krasno nrejena in j<- ena slim, da bomo za danes usmiljenilizm. d najbol jših «.s. «<>vor v slovenščini. I*o sveti maši dolarjev. Tony, pa stroške!" je v ni d .slavnostni banket. Starejši brat je mislil, da je šel mlajši domov. Njegov oče dobi j naj iskrene jše sožiilje. čez kakih 6 tednov telegram, da! George Previč. Več kot petdeset odstotkov prebivalstva Združenih držav stanu-bratu pa izrekam svoje j j: sedaj v mestih in brez dvoma bo kmalu prišel čas, ko različnim strankam ne bo več treba dobivati svojih kandidatov iz vasi. Slovenske novice. Pred pogajanji z frafijs. Ako imajo nekatere čisto jugoslovanske pokrajine pripasti Italiji, se jim pa mora rezpogojno in na vsak način zasipu rati najobsežnejša narodna kultura in gospodarska. vt ki ^o Italija dobi več, mora tvojim bodo^papadtlc*, ki «e nahajat« v Cleveland, Ohio. O lunrlem Ijovrencu Zupančiču se dodatno poroča, da je bil doma iz Zlatega polja 11a Gorenjskem in da poleg žene zapušča 2 brata in 1 sestro v Collinwoodu, enega brata nekje na zapadu in dve sestri v stari domovini. Pokojni je svoječasno služil v ameriški armadi na Filipinih. Smatra se, da je bi!a njegova umobolnost. ki se ga je lotila v teku zadnjega pol leta. posledira neke [»oškodbe, ki jo je dobil na hrbtenici tekom vojaškega službovanja. Avtomobilska nesreča je privedla do aretacije dveh roparjev, ki sta v zadnjih dneh v družbi še en^ga bandita, ki pa je ušel. napadala posamezne o*se>be na vzhodni strani mesta. Med napadenimi je bil tudi rojak Viktor Lisjak, katerega so napadli 11. oktobra zvečer ob poldvanajsti uri, ko se je vračal domov, na vogalu Addison Road in Carl Ave. Zagrozili so mu z revolverjem ter mu vzeli katere je imel pri sebL Potem so skočili v avtomobil in se odpeljali. Na vzhodni 79. cesti in < 'araegie Ave. pa so se zaleteli v drevo, pri čemur sta dva prišla pod avtomobil, izpod katerega ju je rešila šele policija. Tretji je zbežal. Prijeta dva se nahajata v bolnišnici sv. Luke, kjer ju je rojak Lisjak spoznal kot svoja na-padatca. PoTiciji sta izjavila, da se- pišeta C*h«rle« Gnaudie. 1823 K. 35. St., in Charles Avar. €07 K. 113. St. Osemnajutletni fant. ki je podal svoje ime kot Gnaudie. je Slovenec, ker je govoril z Lisjakom slovenski, daairavno ni moral priznati, da je bil tndi on eden izmed napadalcev. Toda nobenega dvoma ni, da sta napadalca prava. Rojak Lisjak je našel v obleki enega izmed pone*ečeti cev tndi svilen robec, ki mu je bil vzet pri napadu. lati trije roparji so napadli še več drugih oseb ravno ieti večer JKakorhitro bosta bol- nišnici, okrevala, se bosta morala zagovarjati vsled roparskega napada. Tudi avtomobil, s katerim so izvrševali napadi, je bil ukraden. Dne 12. oktobra popoldne je bil ubit v avtomobilski nesreči ua St<*p 241/. v Painesville llletui Josip Lukanc, stanujoč na 708 E. lof>. St. v Collinwoodu, ki se je skupno s svojim bratom Mihaelom peljal na zadnjem kocu nekega tovornega avtomobila, pri tem pa ga je zadel zadnji konec drugega avtomobila s tako silo, da je padel na tla 111 je bil na mestu mrtev. Nesreča se je pripetila, ko je tovorni avtomobil, na katerem se je vozil ponesrečeni deček, hotel prehiteti nek drugi avtomobil, ki je vozil v isti smeri, ter je prišel vmes tretji avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri. Mihael Lu-kanc, ki se je vozil s svojim bratom vred, je ostal nepoškodovan in ravno tako tudi voznika zadetih avtomobilov, dasi so bila kolesa obeh popolnoma razdrobljena. Springfield, 111. Že drugo žrtev je letos zahtevala smrt v naši slovenski šoli. Pozimi je umrla učenka sedmega razreda Marija Hervat za iuflu-eneo. a zdaj je v bolnici sv. Janeza umrl za pljučnico in srčno hibo šolar šestega raereda Jožef T.amit. Pokopan je bil 8. oktobra. Pf^reba se je vdeležila vsa šolska mladina « sestrami na čelu. Ker je l»il Jožek tudi ministrant, so mu njegovi tovariši izkazali zadnjo čast pri pogrebnem sprevodu. City, Ho. Grocer Tony Grižnik je bil obtožen, da je "prodajal pokvarjena jajca za dobra. Zdravstveni nadzornik gc je seveda aretiral ter postavil na zatožno klop. Skesano je sedaj ubogi Tony na zatožni klopi in milo pogledoval strogega sodnika, tako da ae je zasmilil tudi dobrosrčnemu sodniku. "Je li V Angliji iz gleda sedaj precej črno, skoro prav tako črno kot premog, katerega kopljejo premo- garji, ki so zastavkali. * * * Mladenič skočil v frak ter še1 snubit kraljico svojesra srca. Ves potrt in polomljen se jo vrnil. — Xo, ali si dobil njeno roko ? — so ga vprašali tovariši. — Xjene roke ravno nisem dobi!, toda oče mi je dal nogo. • • * Kampanjski boj je precej oster Prvi je začel omagovati Cox in bo dne 2. novembra čisto omagal. * * • In kako tudi ne, ker je zmožen rtči kaj ta kep a kot je naslednje: — Posodimo Evropi nekaj denarja, da nam bo zamogla plačati, kar nam dolguje. In rekel je tudi: — Znižajmo dohodninski davek z znižanjem dohodkov. * » * Cene živil, obleke in stanarine so znamenje civilizacije. Amerika se torej nahaja sedaj r.a višku civilizacije. • * • Liga narodov bo preprečila di\janje vojne. Vojna bo preprečila delovanje Lige narodov. * ^ * mašuištva v cerkvi sv. Petra, kjer n»Ko prav župnik nje. Pred 2o. leti je jubilar p,il,liti>t .Matio opravil prvo sv. nekrvavo daritev 1 jansl prav v tem mestu v eerkvi'sv Pavla. Prav v isti e«*rkvi so li _Anaconda, Mont. Dne 12. s»-pt. je praznoval Rev. Za Italijo bi bila fatalna aneksi- John Pimat svoj srebrni jubilej ja tudi najmanjšega dela Dalma-ali petindvajset letnico svojega cje. Tako pravi v "Secolu" znani Uorsa. ki ga ita-uacijonalisti zmerjajo in jvsujejo. lSor>a |«i><-: Mi bi morali v isii cerKvi so peli ,,stati zvest: rim.. z .lug ^lo-govi bratje duhovniki: Rev. Mi- vani v - asu premirja in morali bi hael Pirnat. župnik v Meaderville, bili govoriti o jadranskem vpra-Rev. Alojzij Pirnat. župnik v New šanju v Parizu, ko so bile ra/ine-Duluth. Minn., in Rev. Anton Pit- r« za nas ug^nlm-. ali mi tega ni-nat. župnik v Toledo. Ohio, Rev. smo storili. Pretekli sta od takrat John Pirnat je bil rojen v Drav-uhe leti storilo se je iniwiro j»o-Ijah pri Sv. Roku pri Ljubljani greškov. zadalo j»* mnogo ran, dne 1. novembra 1>72. V Amerikojz mnogimi lažmi je ^kn>alo zaje prišel leta 1S00. in j»- leta 1S95. vt-sti javn<« mnenje, preveč -e.je a že imenovan župnikom, govor tudi za one. ki ira odobra-župnije sv, Petra. Ta župnija še ni j vajo. nevzdržljiv. ".rtio danes [»ri-bila urejena. Manjkalo ji je s|»ret-j morani na ona direktna pogaja-iK* roke. ki bi s»* bila z navduše- nj;i. katera l>i bili morali že pri-njem lotila težkega dela. In to je i-eti. Ako prid«- s^laj v r«*sniej <|>> d^tbila s prihodom Rev. Johna Pir-, jih. ali bomo niogli rešiti vpra-nata. Ta župnija ni čisto sloven- šan jeMogfnH*. ali rešen je še ni ska, temveč sparlajo poleg Sloven- umirjen je. to pa je ona perspek-cev tudi še lre>, Francozi in Ita- -:va, ki vzni-mirja vse <»i»e. kat»-i*i Ijani. I^eta je postavil kev, r-ez sedem let potem pa imajo ljubezni te »q«it, ram pn.'jn»iil l»reko ntS-i irreiila«!. Za^iHtil ras b<» pr«»t i»rt-lila«l«»m. iiiflu«*in-i. pTju«"ni«-i. DBUGIČ—Pregtial t k) iz teio-sa slabe snovi In liu«le »trui»e. M jnivzročajo veliko bolezni ter krajšajo življenje- TRETJIČ—Obogatel in izč-istil bo kri. uravnal črevesje, osla (lil želodt-e, pomiril jetra ter izčistil !«li(v, naiMfliij»-ne s slruj-»ni. ČETRTIČ—r pad 11 koži U» vrnil sijaj alravja. kalnemu pogledu sijaj, nefflstl krvi mof- ter življen«ko živahnost rsilabljenlm živcem* VpmSajte svejj^a lekarnarja i* dane« J-c-Varski Kriml «"'r»J |«.r stopita na pjt cdrtrjfc Ako « pa nima. mo-aie iiw-ll takoj. Hitra* poAiljai^v. /.i-jvan-i, pofttalna plačana. Pošljite SI. 26 sa en veliki d rutinski zavoj, ali SI. IS za tri zavoje ali fS.» sa Sest zavojev. Na* to v: H. H. V on Sehlirk. President Marvel Products Company, 9 Marvel Building, Pittsburgh. Pa- vmm Napravite, to mrzlo sobo udobno. Perfection Oil Heater bo pregnal jesenski mraz iz neudobnih sob. /i^n^ŽŽmmmm \ Tako je pripraven, lahak za ravna. J ti, lahak za polniti, lahak za čistiti. ^ S Kjerkolisibodi je v okrasek. In go- B A ^ ri osem ur z eno galono dobrega Socony petroleja. MVSiHSBfJlI Kupite Perfection Heater danes in veselite se ga to jesen, prihodno zimo ter spomlad. noljše uspehe iiprrar>TTaj>r *oconj petrolej. k • ~iwt« PERFECTION Oil Heaters STANDARD OIL CO. OF NEW YORK Rol«i»l W. Boyd««, ameriški ju-rmt m finančnik, ki zaatopa neti rudno, '' opazovalec'\ Združene države na mednarodni finančni uradno, kot 'opazovalec* Združene je dal narodom starega sveta na-s\et, naj ustanove **Zdmžene države Evrope". Ta naavet ee zdi človeku radi »voje kratkosti in (Kllv'-nosti kot na*vet, katerega je dal nekoč Horace Gre*ley. ameriški mladini, ko je rekel: *'(Jo Went, young man." (Pojdi na za-pad, mladi mož . Prav kot je Horace (»reeky % štirimi besedami,^ povzročil veliko acljenje proti zapadli, tako koee sedaj tudi Boy-dea napotiti narode Evrope, da se i »trnrjo v etM» veliko celoto, v Združene države Evrope. To pa se mora ztroditi po njegovem mnenju takoj. I>rugače nima iz vseh ran krvaveča, ra/tuc*arjeua Evropa I nieesar pričakovati od Združenih[ držav onstran velike luž**. Koland William Hoydo\iia ali sterilne* je padel i ta nasvet ni konegno, kakšno ulo-go bi laliko igrale Združene drža- 1 Kvrope k"t faktor v svetovni 1 Zgodovini. Ae predno je postal strie Sam: pravi stri<- celega sveta so smatrali zagovorniki ideje Združenih dr- ] žav Kvrope slednje kot varstvo proti Združeuih državam Amerike kot odpor proti "ameriški ne-j varnosti". Videli so tri skupine' sil in tri skupine trgov, ki so se! porajale. Prva je bila amerikan-ska, druga iztočno-azijaka in pa-' čifična, tretja pa ona starega sveta. "Ameriška nevarnost" se je vedno bolj bližala Evropi in izto-no-azijski trn se je vedno bolj za-š piral za stari svet. Proti tej drugi 1 'skupini z izrazito monopolist i«"-ni-i mi stremljenji naj bi se zavaro-1 \ala Evropa ter združila svoje ekonomske sile. Tudi v tem pojmovanju Združeuih držav Evrope ni bil temeljni moment politi-1 « nega, temveč gospodarskega zna-1 Pozneje se je pojavila ideja, da s«' napravi Srednjo Iivropo net al -visno od angleške in ameriške su-preni|(ciji- ter prepreči preplavo evropskih kontinentalnih trgov z ameriških blagom. To je tudi ime-, lo za 1 m »»ledi«* a vstop Združenih dr-j zav v svetovno vojno. S Centralno Kvropo je bila ide-l ja Združenih držav Kvrope raz-i širjeua ter občne izoži na vshnl iz-j ločenja Anglije iz take zveze. To' izlfs-enje Anglije kot sil«- ki ni; ve.« evropska, je lulo sprejeto tudi potem, ko se je po vojni zopet pojavila misel na spojenje celega j evropskega kontinenta. Ta koz v a-' na kontinentalna politika je ime-j la za eil j^oproščenje K v rop«* iz krempljev supremacije angleške-1 ga svetovnega imperija. Predpogoj za tako spojitev evropskega kontinenta bi obstajal v prijateljskem sporazumu med Francijo in Nem-! • ■ijo. Edinole v lakd Nemčije, pa blokira tu- , J di delavsko skupnost vseh evropskih dežel. Zadolžniea iz Versailles za temu ju je celo evropsko obzorje ter je tudi povzročila kaos. i7. katerega ne voft nobena pot k Združenim državam Evrope, ki I delavni enotnosti Evrope, katero i je ameriški svetovalec označil kot edini predpogoj za ameriško pomoč pri zopetnera zgrajenju Evro-j pe. Ta zadolžniea nadaljuje tudi) j vojno, ker upa. da bo slednja po-j polnonia uničila nasprotnika. Ta | vojna pa s.» vrši z vsem mogočnim \ orožjem, tudi z ospodarskim. Da je regeneracija Nemčije potrebna za regeneracijo celega sveta je spoznanje, ki je prišlo v zadnjem času in do tega spoznanja so prišli tudi oni francoski krogi, ki 1 so še v stanu trezno in smotreno 1 misliti. I V nekem francoskem listu je izšel članek, v katerem se daje iz-, raza skrbi, da bo padla Francija na stališče kolonije gotovih zavetnikov. V nemško-francoskem sodelovanju sc vidi sredstvo, da se, prepre»'i udojw^vnvnvie te nevarnosti. Le z delovanjem Nemčije je 1 mogoče nanovo zgraditi Francijo j ter sanirati svetovno gospodarstvo. V "Matinu' pra\ i Jules Sauer-j wein: — Interes' Frnncije so soliiar->ni 7. onimi njenih zaveznikov, ki hočejo zopet pričet is trgovino 7. Nemčijo in istotnko solidarni 7. interesi Ne-p.r'ie. koje nezmožnost, da Jplača, o^.en.og'>ca za enkrat i vsako noprMovanje. • Tako ".»v-ore T-aztirani celo v i Franciji. Slamniki. r^ Potrebujemo izvežbane blo-i kar je za prvovrstne možke 1 TSf slamnike. Najvišje plače. ' Gr" Dolga sezija. Odprta delav- ' VtT niča. CHAJS LEVY'S SONS, 1 691 Broadway. * > . Ozdravi kater mehurja in od-j Mayf|f% strani vne v 24 M|PF Vsmjt« m pooarsdb, k.1 "Slovenec" piše: Kakor je znano, je Srbski do- brovoljski korpus v Odesi 1. 1917-' veleti prenapetosti velikosrbske i šovinistične struje razpadel ter| so Slovenci in Hrvati iz njega izstopili. Leta 1918., ko so Ceho-slovaki 11a iz osrednje Ru- tsije na francosko frojito v Sibiriji naleteli i.a odpor boljievikov,i kateri s«i bili lovaške armade, pozneje pa so osnovali L J ust* »slov an ski polk v Toinsku. V ta polk .so vstopili tudi vm slovenski in hrvatski vje>t- i niki. nahajajoči se v Sibiriji. Ta polk se je leta l!»ll>. kot del vseh inostranih vojsk v Sibiriji pod j vrhovnim poveljstvom francoske- < ga generala Janina preselil v Nižnji Ldiu.sk, kjer je vršil straž-no službo na sibirski železniški prsigi. dokler se ni od t«xl evaku- : iral v domovino koncem januarja l!»2(». Polk jc potoval sredi najhujše zime in popolne anarhije na progi cele 4 mesece v Vladivostok. kjer "a je sprejela Vojna mi^i.ja Sli ziroiua njen šef, jMnlp 1 ko\ .viičič, kateri je z veliko vi: vestnostjo in ener- gijo >4 ri- . e, da ljudi zbere, stormira in i.ot člane naše skupne aiinade 11 ansp^irtira v domovino, za kar mu gre globoka zahvala in priznanje. Veliko zlo pa je bilo. da je ta Misija bila oči vidno na-značena brez vednosti šii>iih kro-gov naše domovine, oziroma jc 1'ila skupno z začasnim poslanikom. o. ,{r I*uričeni. poslana na Daljnji Vzhod ediuole od strani vojnega in zunanjega ministrstva, vsled česar med njinimi člani ni bilo ne enega Slovenca ali Hrvata, temveč samo Srbi. Ta Misija je tudi skoro celo leto potovala v Rusijo in to po krivdi zaveznikov, ki so jo v Parizu, Londonu in Ameriki zadrževali, kolikor so le mogli. Ko pa je Misija sredi januarja 1920 prispela v Vladivostok. se bogve po čegavi krivdi o njenem prihodu ni ničesar izvedelo. vsled česar je ostalo v Sibiriji okoli 6O0 naših dobrovoljcev m še "več vjetnikov ter državljanov. ki bi bili gotovo vse storili, da odpotujejo na Daljnji Vzhod, ako bi bili doznali o prihodu Misije. Tako pa so naši izvedeli za Misijo šele začetkom marca nekje oh liajkalskem jezeru, kamor je "<1 L Jugoslovanskega polka prispelo okoli sa drugi. sestota na ladji "Himalaya", katera je [»replula morja v 38 dneh, so vojaki trpeli ne samo vsi«! potovanja samega, temveč tudi vsled slabe ladjine hrane in ^niešno majhne plače pol dolarja na mesec, medtem ko so Čehi, ki -o tudi na tej ladji potovali, dobivali po 25 dolarjev mesečno! < ehom so je tudi nezadostna lad-jiska hrana izboljševala iz lastne zaloge. Naši niso imeli niti toliko, da bi se na pristaniščih odpeljali s čolni na kopno, da si mesto o-gletlajo. Tukaj je priskočil na pomoč tajnik "Zveze ameriške krščanske mladine" (Young Men's niristian Association), Mr. Bix-by, ki je dajal denar za ogledovanje 7>ristanišč, razdeljeval tobak. čokolado itd., vzdrževal kinematograf. podpiral izdajanje potovalnega slovenskega časopisa "Himalaya", prirejal zabavne tekme, kurz angleškega jezika itd- .za kar se mu naša domovina iskremo zahvaljuje! Veliko si je prizadeval za naxe ljudi tudi komandant transpota. g. kapitan Sirci, ki je dobro znan v Ljubljani in ki je vse storil, kar je bilo v njegovih močeh, da se olajšajo težkoče potovanja. y Do-brovnik so prispeji Legionarji, skupaj z nekaj vjetniki nemške in madjarske narodnosti ter podaniki SHS — vsega okoli 1000, dne 10. septembra. Tudi tu so jih eledali kot nekako čudo m se zelo malo zanje brigali, istotako na poti iz Dobrovnika domov, kjer (ie bil položaj tako častnikov kakor vojakov vse drugo nego zado- voljiv. Vobče se srbaka vojaška uprava strasno malo zmeni za slovenske in hrvatske vojake, tako seveda tudi tukaj. No, jugoslovanski legionarji so imeli dovolj prilike prepričati se o tem v Rusiji ! Dočim so se na stroške SHS na ladji vozili raizni inostraili državljani in državljanke z vsemi udobnostmi, so naši vojaki in ofi-irji bili prikrajšani po znanem istemu srbske vojne uprave, ki štedi sebi v prilog, ljudem pa v ikodo. Zdaj je vse srečno premagano. Da so naši fantje le doma, ukaj jih vseh čaka resno delo za »krepljenje naše nove države v resničnem jugoslovanskem duhu, m katerega so oni toliko prestali r Rusiji! Omenjamo le še, da je škof Mihajil v Vladivostok!! v menu ruskega prebivalstva naše-uu transportu izročil krasno iko-10 (sv. sliko) s spomenico, da jo >dda g. Veličanstvu jugoslovanskemu kralju Petru. Vobče so Rusi vedno kazali pravo razumevanje za našo skupno državno misel. Važen moment. (Iz glavnejra urada .K R. Z.) • "itali ste poročilo naših zastopnikov v domovini o političnem položaju, ravno tako ste imeli priliko citati manifest, katerega je izdal izvrševal ni odbor J. R. Z. zadnji teden in v katerem se apelira na vse zavedno napredne Jugoslovane v Ameriki, da nemudoma začno s pismeno agitaeijo pri svojcih v domovini, da volijo za "prave" kandidate v ustavotvor-no skupščino. I11 kdo so "pravi" kandidati? Gotovo ne tisti v ovčjo kožo zaviti ' monarh ič 11 i 111 avtokratični podrepniki. ki so za časa habsburške vlade prepevali glorijo dinastiji ter ji pomagali držati delavca in kmeta v suženjskih okovih; gotovo ne tisti, katere je revolu-eija pritisnila, da pojejo hozano in slavo srbski dinastiji, ker jim je prepovedano peti slavo Habs-buržanom: gotovo ne frakarji in kutarji, ki še danes smatrajo delavca in kmeta za njim nižjega, nekaj inferiornega, nekaj zabitega, zanikanega, katerega je Bog vstvaril edino zato, da potrpežljivo dela in gara. da mu raste volna, katero mu pridno strižejo po "milosti božji** nad nje postavljeni. Ako ljudstvo ne voli svojih pristašev, odkritih zagovornikov. delavstva in kmeta, takih ljudi, ki lahko stopijo z odprtim čelom in čistini srcem v dlani, potem si! samo kuje nove suženjske verige in okove, katerih ne bo tako lahko razbiti. Od ustavo tvorne skupščine bo odvisno, kakšna bo ustava Jugoslavije. kake pravice bo imel delavec in kmet. če bo bodoča vlada OD LJTDSTVA, ZA LJUDSTVO in PO LJl'DSKI VOLJI, če bo naša država napredna ali nazadnjaška, in zato je potrebno, da ljudstvo v prvi vrsti voli "prave"' zastopnike v ustavotvorno skupščino, take može. ki bodo skrbno pazili na to. da bo ustava izdelana na najdemokratičnejši podlagi, da ne bo v njej "joker-jevkatere si bodo potem jahači na ljudskih plečih mogli razlagati in tolačiti tako, kakor bo njim najbolj ugajalo. "Pravi*' zastopniki so brez vsakega dvoma od delavskih organizacij postavljeni kandidati, k"i so odgovorni organizaciji za vsa -;voja početja, ki ne morejo in tudi ne smejo prekoračiti svojih meja in podpisati svojega imena 11a principe, katerih ne zastopa organizacija, ki jih je postavila. Ameriški Jugoslovani, svetujte in apelirajte na svoje sorodnike in prijatelje v domovini, da volijo edino za kandidate, katere so postavile delavske stranke, za tiste kandidate, ki so se odprto izrazili za republičansko formo vlade, ki so proti vsaki avtokra-ciji. absolutijmu. dinastiji ali monarhiji. Povejte jim, da je to vaša iskrena želja, in prepričani smo, »la bodo volili "prav**. Preplavite Jugoslavijo s takimi pismi, in če bo vsak.storil svojo dolžnost, bu izid volitev nadvse po vol jen. Regent Aleksander se je sam I izjavil, da bo zadovoljen z vsako vlado, ki si jo ljudstvo isArire. bils potem moiiarkitftična ali rej>ubLi čanska. In če je to poročilo resnično. potem se je pokazal demokrata,' zagotovil pa le ni ne nas. niti bodočnosti, da bodo tudi njegovi potomci taki demokrati kot je on, in če si sedaj ljudstvo voli monarhijo in Aleksandra za svo-' jega vladarja, mora vedeti, da bo monarhija tudi ostala, se bo vzdr-| žala in vztrajala, pa bili Aleksandrovi nasledniki še taki avto-krati ali tirani. Prosta pamet nam torej diktiraj, da zaenkrat pozabimo na vse simpatije in sentiment, da počnemo resno misliti ne samo na seda-' nost, ampak tudi na bodočnost. I11 če -i ljudstvo voli republičansko formo vlade, potem je ono gotovo in to je. da na kruiilo vladt1 ne more priti nikdo z dednimi pravicami, da se predsedniki volijo! na vsako gotovo število let. in če ljudstvo ni zadovoljno z njegovo administracijo, si voli drugega.^ Slabosti ledic j * t-'t***--rrlrr-'r TFlnlMlMiiim 11 ur i ^ mo uradno s iliaU«, z M»1im ln < vdrtim obrazom, otekanjem Ocnkor. bo- i ' točim oriaiiaajOT ln Miitiiiin očesni- ( } oun. Kndnr oWaOM. dn ao vmta todioe T i | »arada, mIicbUMM Um, napnk dobit* 1 Severn's ] jLedsyli i , } «nan ko» flwmwi ZdmTilo m obuti 1 ' ln Jetra.). Skozi itirideset let Je to izdatno \ ( zdravilo nspetno popravilo nune nered- J soati ledio in Jeter. K» tiaeCe lipami Je 1 ' dobilo v nJem tek ln so ozdraveli, ker so 1 garabilL V dveh merah, TSe in SU5. Po J nak ^Hrrnk i 'I 1 I j Kraljev in pri ne e v pa *e ^e d« t>d- i poklicati. ] i Dobrih argumentov v prilog re- ' i publike je na stotine, ni pa nobe- i enih. ki bi držali v prilog -zastare-h;lih institucij, meil katere spadajo1 i' vse monarhije in posebni privile-i i Volitve za ustavotvorno skup- ' w - . C i • t»čnio se vrše 2s". novembra. 12 i,decembra pa se snide skupščina. J i bas je-torej kratek, in č<» hočete 1 i kaj storiti za dobrobit svojega 1 naroda, potem pišite svojcem in prijateljem v domovini še dane*. TAKOJ, ali pa izrežite ta članek in ira pošljite v pismu naprej. Slaba tolažba. Echo de Paris'/ poroča, da jc obiskala italijanska kraljica svojega očeta, bivšega črnogorskega kralja Ni kolo v Cannesu in ga tolažila z tipanjem na boljše čase. Da, to jc pravo kajenje! H V i aagotovo dobite dobro cigareto, ce g V kupite Ch^Urfi^ I To je 1"JXtega P» dovolj D « I 1 što in ^ toMK^ . doVoljU3e3o". 1 Chesterfield. Vsledte^. t i m mešanice m mogoče pon ■ L cJ!I ''...a. rtsys-■■ • V GLAS NARODA, 19. OKT. 1920 Nekoliko o naših družnih rastlinah. (Nadaljevanje) Rad bi izvedel za moja dva sina FRANKA in JOHNA VOZELJ. Prvi je bil nekje v Pennsylva-ii i ji, drugi pa v Illinoisu. Ne veni, ali sta živa ali ne. Ako či-j tata te vrste, ju prosim njun! stari oče, da. če mi ne moreta. l»»mapat. mi vsaj pišeta, prod-] 110 se jima ymaknem s tepa sve-; ta. saj jima ne boni dolgo več na potu. ker sem že več let hu-J do bolan. Zato prosim sloven-, ske rojake, če kateri ve kaj o j njiju, naj mi blagovoli sporo-^ čiti. — Marko Vozelj. Zagorje ob Savi. Slovenija. Jugoslavia.j (19-20—10} ----1 metanje parnikov _____________s_____________ Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK §38 Pen Ave. Pittsburgh, Pa.' Dr. Koler fo naj-■taraJD akrvenokS ariravnlk. tpocso-Uat ▼ Flttobarffhu. ki Ima 2»-letno Drakio v tdravll* n Ju TMb molkih finlinl Zootruf>Iion)o kr ti sdr-ool a *lo-auvltom M. ki *a J« taunol dr. »rof. Erllch. te Imata moaolj« ali laimir '■Ve pc teleou t (rlu. lapadanla laa. bolefl t« t kosteh, pridite lo Mleta vam kri. r*3 fakaita. kar ta ba lomen ae na les«. Vae mntk* ooleooal aSrovta po o- krajfatnl metodi. Kakor hitro opaalte da vam prenebule sdraTje. oe Čakal to. temret pridite ln laa na aa bom aopet po Troll. HydroocJo alt rodno kilo oodraota v M. urab ln alcer brea operacijo. Botoxal taokrorja. ki porarofirto ko le J ne t krita !n tu-bta ln vfiaaln tndi pri puManjd t ode. uoOrmeta a foto- rootjo. ReTmatlaon. trsanjo. boloetao a tekllne. orbotleo. ftkro^o In drnae kotne bolesnt. ki mata^ajo oolod nadete Imrt. osdravlm o kratkem Caaa nI potrebno leCatL Uradne uro: vaak dan od i. ure ata-traj do t. aroter: ▼ petkih od t. Ma-traj do popoldne: ob oedollab oa ■tutraj do S. POPoMaa. kidaj ntcaLitNo ootlujuo u niw vonka. LAFAYETTI 23 okt. — Mavra ST. PAUV. 23 okt. — Cherbourg CALABRIA 23. okt. — Trat CANOPIC 26. okt. — Go«.ua ROCHAMBEAU 28 okt. — Havre M AU RET AN IA 28 okt. — CHoroour« UA & A V OIC 30 wKt — Mavra RE. d-ITALIA 30 pkt. — Gonco PHILADELPHIA 30 okt. — Cherbourg AOUITANiA 2 nov. — Cherbourg PRES. WILSON 8 novembra — Tro. FRANCE 3 nov. — Havre 'PEhARO • nov. — Genoa PANNONIA 9. nov. — Trd CRETIC 9. nov. — Genoa IMPERATOR 11 nov. — Chorbourc LA LORRAINE 13 nov. — H a vrt BELVEDERE 18 nov. — Trat LA TOURAINE 20 nov. — Havrt ARGENTINA 3 dec. — Trat PRES. WILSON 22 dee. — Trat Giaoa con sa mvw nocfco m vaa aruga pojaanlla. odrntto aa na tvrdka PRANK t A K I I |> at Cortland« Sc. Maw York Gosulich črta Direktna potovanje v Dubrovnik (Gr^tan) In TrwL PRES WILSON.. 3. novembra Za Dubrovnik "3. razred 8130 2. razred 8200. In 85. davka. Za Trst 3. razred flS. 2. razred 8200. In 8S. davka. BELVEDERE____18- iiimisbia Potom Metkov. Izdanih sa voe kroja v Jugoslaviji In Srbiji. Raakotne ugodnosti prvega, druga- ga in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda tfoMvalo brezoiatna vino. phelps brothers & co. v Passenger Department 4 Went Stmt New Yavfc iiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiinwmcammn IMPORTIRANE MINJEVt JA60DE . Najboljše vrste Vreča 130 fnntor $13— K naročila priložite Money Order. MATH. PEZD£R Box 775, City Hall Sta. New York. N. ¥. ..........111"1!!! Ill............. Suho Grozdje ®ss BBSS) ESS BESS UBSI ES3 ms* hnportirano Is 22 cantor funt. Bokca 6C fnntuT $11.00 Posebni osne ns vailko. BALKAN IMPORTING CO •1*68 Cherry Street __Mew York. K. T._ fflWA'AWWAW WaFJWj naznanilo Prof. dr. BAER, specialist nad 30 let •n ved let znan v Pittaburghu ter okolici ~ je preselil v avoj nov urad na U4 SMITH FIELD ST.. Pittsburgh. Ce pridete v mojo piaarno. se boste prepričali, da Je to najboljie vrejena pisarna, kar ste jih kdaj v>dell. Nabavil sem si vse rriodirne |n znanstvene aparate v da-brc Cm t mojih bolmkovS Če petrebujete preiBkuinjo kr-,v». kemično analizo vode. preiskavo z X.iarkl, ctl karkoli zahtevate, sem ,az v stanju, da Vam postreiem. Jaz imam svojo lastno lekarno, napolnjeno z najboljtl- ---roi evrop. '«iml in ameriii^pii zdravili. Za krvne bolezni uspeino uporabljam Ehrlichov 6O6 Zdravljenje revmatiimj. jetrnih, ledičnih. mehumih in ielodžnlh bolezni ter zdrav. Ijenje molkih bolezni je moja ipeci jaliteta. Ne Izgubljajte ta sa z drugimi. Izvejte v vaiem lastnem jeziku resnico o vaftem slučaju ter ozdra-vite. Uradne ure: Vsak dan od devetih dopoldne ft*>»tih z»V^. V »r*-do in »oboto od devetih dopoldne do oam>o svečor. V n^d^ljo od desetih dopoldne do en. popoldne PROF. DR. BAER, specialist 534 Smithfield St. Pol bloka od teste Avenue. _PITTSBURGH. P K. lloyd sabaudo 'ms Prihodn^j odplutjo ta New Torka par-Ilik nit 2 vijaka RE D * I T A L I A 80. okt-*>ra Izdajajo se direktni vosnl Uetkl do vgan glavnih m ear v J ugnala vttl. BrsspUčno vino potnikom 8. raaraSa. Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike: "RE D ITAUA" odpluje 30. oktobra. Cena sa m. razred do Trsta $93.90. "PRESIDENT WILSON" odpluje 3. novembra. Cena za HI. razred do Trsta $130.00. "PESARO" odpluje 6. novembra. Cena za m. razred do Trsta $98.50. 0 "PANNONIA" odpluje 9. novembra. Cena za m. razred do Trsta $130.00. *' BELVEDERE'' odpluje 18. novembra. Cena za TTT razred do Trsta $125.00. "ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena za TTT. razred do Trsta $125.00. Pri navedenih cenah je všteta svota za vojni davek. Na vseh navedenih parnikih, je dobiti tudi prostor za II. razred za nizko ceno. Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko: FRANK SAKSER 82 l^ftSČJtr* Cunard Line Parnjk 'Saxonia' odpluje ,30. oktobra, naravne st v Hamburg. 4abine po........................................$180.00 fretji razred naravnost v Hamburg..................$125.00 Oderburg preko Hamburga..........................$129.20 in $5. vojnega davka. Vprašajte pri najbližjem Cunard agentu. Cunard Line "Pannonia" 9. NOVEMBRA v Dubrovnik in Trst. Cena za tretji razred: naravnost ▼ Dubrovnik in Trst ____... in $5.00 vojnega davka. Oglasite se pri najbliinjem CBfiard • Cd sveže! V i»ar dnevih pa zamorete dobiti naravnost iz Kaliforojt«*. Odi»>4-Ijuuio samo na železniške rozore <»d \2 do 15 ton. Na.š ravnatelj goap. Kin*iC- se stila j nahaja v Kaliforniji in «r$tl>no vtuli nakup ter pu£iljatev. Mi imauio Tut dan nekoliko ragi«oT na in.ti in v>il«il tega je cogiVe tekom nekaj dni dobiti grozdje v |M»polnem redu v v>akem mestu Amerike. Grozdje suho, importirano! PtfSiijame pa kot prej iz New Torka po znižanih roih: 100 funtov prvovrstnega za $22. drugo« r*tnega za $20. Na debelo posebne cena. 1'išite ali pridite osebno na: DALM. CAUFORNIAN GRAPE CO. tS CORTLANDT STREET NEW TORB CITT SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA anton zbašnik soba 102 Bakewrll Bid g.. Pittsburgh. Pa. ropal I»iamr>nd and Grant Sts. (nasproti Courtal. Izdeluje raznovr^ne notarske dokumente, kot na pr pooblastila, kupne iM^totnice. zaprisežene izjave in profcije za dobavo svoj- cev iz sta repa kraja. Preiskuje lastninsko pravico z^mljifč tu in t uta-n-m kraju, posreduje v tožlienih zadevah n»e«I strankami tu in v domovini. izdeluje prevode iz slovenščine na anpleSki jezik, ali obratno, tolma-'i na sodniji ali pri korapexaHjskih razpravah in daje vsakovrstne Informacije zastonj. Cene-nizke, delo točno in pravilno. + + + + Nuža-Tonc Uspehi v ivafseim dneh ali se #i pa vrne denar. Proizvaja kogato rdečo kri, močne stanovitne živce, žlvlfenfa polne možice ln ženske. Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam' spomin mrači in vaše telo n.vači, če ste se že nave- h£ali jVmat« pomirljiva in n*rkotic-_» »red.«tv-. pot«n ponka-i" U**Von®"' in l*Pr.irideli boste, km ko ;:itro *- bo«tl«bi tek. nej.rebav«, vetrovi in kolrmnje. uprtie pomanjkanje »wwk pomanjkanje iiva)>nosti. nrrvoin«,!. .prtnost iih«;» i* pomanjkanja, iivjne moči, redke zvodenele krvi in slabe krvne rirkulaeije. .. v.M.k<> d*lov»rJ® telesa je »dvi.no oH iivfne sile za avoje življenje m delovanje. Živčna moč je porlavit..a stvar ra >lodee il - w .1C*' x «<■» in krvno cirkulacijo. Nu*a-Tone ye najbolj uspeino zdravilo za nervozne in fiziZno izdelane. Zakaj ?J U^L *f*toV »x ©"mero vainih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih' predpisujejo najslavneji. zdravniki. — Nura-Tone je bogat na i m~.fo*forJu — ter Je hrana krvi in živcem. Nuga-Tone proizvaja življenje v jetra. t*r ojačuje črev«. da redno del ju je jo. Oživlja ledice ter izicanja iz njih strut-ere se-atavme. Ntč več vetrov in kolcanja. težke sar># in pok. i jezika. Nit več bolečin in bolezni! Kura-Tone da'> čudov i tek dobro prebavo, stanovitne *ivce ter z«-"avo okrepčujoče »panje. X*uea-Tone oboeati kri. aredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenj* adravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne moir. *dra-vejse in krasnejse ženske. Nu^a-Tone n« vsebuje omamljivih redite v 5*ilff*- katerih se človek navadi. Zavit j« v pripraven zavojček fokrit je s sladkorjem. ujrodne*a okusa, usoden za jemati. Poskuiajt* ra Prinnrn*ill Ca boste vsem svojim prijateljem. * rriporocui NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nu«»-Tcne j« en (tl OO) dolar aa ateklenic. VJ?'!*?^"*1'' devetdeset (»01 tablet, polno mesečne zdravljen". Vi Uhka kupite ilatdj. iatmcM^M zdravljenje aa pet dolarje«. Jniuiju Nuf" ione dv.jset (20) dnL Ce niate zadovoljni z uspebaan, vrnite preoataaek urno a ikatlio ■ ■» vam bono takoj vrnili denar. *'idlte. ci kot na planem. l*ovsod, kje so po florah jM.ra/ili trozde, dobivajo vetrovi jm» dolinah večjo inoč; one postajajo hlae. Kdo bi ae temu čudil uvaiiijor, da s*e f»o takih krajih i/iut*iia jako hitro vri»i! I .a h ko t »Mlaj vsak razume, da so p«-n; tfr-iiimalt l»*r j<> v celoto. No, pa ptivkajmo I»*s m ]»<»hodimo Ui kraj strašen popled! Na-1 mesto \eselepa življenja okrožava na« o«l vseh strani nemo skalovje, vsiljujoč nam prežaiostno svojo Sf<»dovino. OiikiMi ta izpremeui-!•«? D»»kler je stal m- «rozd. so se razbijale j»|.»he «>|» drevju in listju ter p»lale v kapljah na tla Suho Iistje m zelena mahovira tla so m* vode napila in nasrkala d<» sit»if.i. a »Kltekalo j»» J»- slr^l-, nj • le malo in še- ta je curljala p M-asi. \'o«fe Jolinskepa naliva že davno ni. pribiti ta raz porov- . . i ja. !*o t»§Mistošeiiju pa usahnejo, ^tudejiei, mahovi in drupe rastline i/pine jo. |>«-/ja. katerepa edine k«[»ijiee so prej na drevje, ]»sdah*. ne /adrzava ni resa r in /t%ai v peskom in kamenjem, tlero nav/iiol m prišume s stra-| «»at»>ko * i lo v ravnino, kjer raz-J «i rajo Je*«»ve ter zalivajo stano. Vanja. Pa ^e \»s-! Tu trpaj<» zemljo in j«» tnlnaMijo na d.<. | »ret \ ar ja jo cvrt^č« polj« v nezilneva m«o*\irja. Iz močvirij pa s.' tiava«lno vzdipujejo i>]>asiii plini m ti prisilijo človeka izse-l liti v.- |iM v u^i, in siromaštvu /a rana umreti. Velikansko škodo. trj».- «4ariovntki d<»linah, ako ne znajo v porah p'-spodariti z I Naj v kratkem navedemo v! /p 1 is| nasltslke pozei»itertja na i/.suaen fniiliVk kake sivke, kjer «n» usahnili vsi stiehtiei in kjer kraljuje' »trajna lihota. Kadar pa pride huda ura. s^ valijo razpokanij zetulji* st rešite \«n|e, ki pustooijoj »!«• »Ja Im .»]»|.«lilf, ter še zemljo i/per»». nep.» j«* bila l»"|H-ej.| NajH.xUsI zapusti tudi človek te 'i istf j.iH,ave. m sedaj uisees žive duše našel v krajih, k«sler "«h ju-»sl tri»lt-m-tmu jfti Jjuloio^t užival." * \ sakdo, ki j.- navezan lx»lj na, s«»lio. ve. kako up«m1iio pa oživlja' v pi-i.stih urah zrak na planetu, on..I»ii,» x s*»tn<'neta p »zdu. t uti se kit-j>U«na n i prerojene^« {hi dalj-ietn s]»reiitMiu. Vsako dfio pa ve N-- I. nt navadna j.*,l mu pre v slast. Mew-Miii. ako le premorejo,-zapuvte za iKiletne vročine mesto,! da uživajo zdravi zrak na kmetih. (*«webno drapa so jim porska zatilja m sploh poztinati kraji. Zdravniki pošiljajo bolnike v to-phee m ki»ftelit a ne toliko zaradi v.»de. kolikor zavoljo zdrav epa in čist epa zraka. Potujoči in ljudje na deželi ao boljše barve in krojn k*»jtcpa zdravja nepo r»ni, ki v ve-j' likih mentih žive. Vse to nam je »ak»»j jasno, ako se natančnejše poučimo o hramtbi rastlin. < i lavna sestavina rastlin jepa te-Ji les« j«, opljik. (Klkod in kako pa ' neki dobivajo T — Pri človeškem!-»u živalskem dihanju, pri zporuj" j»ri vrvežu in »ličnih presnovah se 1 ►paja k i-*! k z opljikom v ogljikov} I dvokis, ki je živalskemu telesu 1 opasen plin. Po mestih, kjer je 1 rne jv. vodn ji premnogo-j 'krat bolj pustošijo. NVki nenavaden plin — malarija — se razvija iz močvirnatih tal, kjer gnij<» I vsakovrstne orpanske tvarine ! !Prebivalci, katere je največja l»e-, 'da s.mu potisnila, so {»odvrženi j množini Itolezniui: iiajtiavsdnejše s<» mrzlica, bolezni na jetrih in slezini t«»r drupe. Reveži so ble-Idepa. upadlepa obraza, plobokih mrtvih «»či. nap«tepa trebuha in I slabih nop; temu sledi navadil" ■rana smrt. Pa tudi v tej strašni: 'pustinji je bilo nekdaj srečno živ-' I Ijenje. In zakaj? Zato, ker je bila' obraščena z gozdovi! Človek je jsjrašno prešil zoper ravnotežje v naravi, in strašni so temu na»led-j ki. Kaj čuda tedaj, da je okužena okolica večnega mesta, in kdor le premore, jo zapusti 'ob jwiletni I vročini. Še v začetku 18. stoletja |l»il<» je to drupa»"-e. Mopnčeo pozd; lepili pinij je n«ii pa. kjt-r sfi jih p"a sprva mala gru-' !<-a. a o|, jr«»zdu razbije in »kup-j j ni brez posebnih nasledkov. Dru igače je seveda tam. kjer ni gozd-, [ne obrambe. S strašansko silo ]H*ilomasti v dolino, razruši hiše m staje ter pokoplje pod seboj ljudi in živino. Spomladi pa tudi /!VC v večnem strahu pred gorskimi usadi, ki se d«»gajajo zlasti' |m» takih krajih, kjer so zeiuelj r ske plasti več ali manj vzporedne]] s strmim površjem. Tudi te vst*v- ) Ija gozd ob vznožju. « Po nekaterih krajih, osobito po ' plani tiskem svetu. ]M»je šekira še ' tia drug način. Drevo za d reve- 1 ^om s«> namreč okleni i več ali'1 manj, včasih tudi do gtilega. to je,'J odsekajo se drevesu veje, da po-jf tem deblo ptsa.neiuu dropu s lično 11 v zrak «trii. t^bsekavanje se sicer 1 vrši vsakih 7—15 let, a vendar,( premnogo škoduje. Rastlinami* vzrastejo veje z listjem gotovo ne!s zategadel. da se jim potem od- ' vzamejo pri živem telesu, ampak r ker so k razvoju neobhodno po-trebne. Kako potrebni organi so v listi drevesu, pričajo nam najbolj *> po dolinah in ravninah rantoče vrbe topoli, jeseni in dr., kate- -riin se jemlje najlepši kinč. Viso- I kini. po nevihtah na vse strani zakrivljenim štorom podobne životarijo samo z lubotn in "najmlajšim vnanjim lesom, vsebina je segnila rn vse so votle. Sredina jame prva gniti, za njo pa mtajfl ies. Odkod ta prikazen T — Ome- nilo $e je, da so listi neobholu in ono začne gniti. Po fforali navadno do tega ne pride, ker izgubijo tla senco, ali kmalu I se pokažejo baš isti nasledki kakor pri opustošenju. (iorjani, katerim ni možno skrbeti za klajo goveji živini, redijo čestokrat mesto ovac koze. No, koze pa koze! Kaj gre kozam najbolj v slast? Odgovor je pač predobro znan. Vsaki veji. katero j morejo doseči, pojedo vejice in sploh vse zelenje. Vsako mlado ! drevo pokvečijo, da ostane pri-tlično in grmičasto, včasih se tudi posuši, in namesto lepega gozda s»- šopiri po takih krajih ničvredna goščava. Poleg človeka so kofe največje kvarljivke lesov po poratem svety. Vs,- žuželke, katerih je prav I»-|m» število, ne zakrivijo toliko. Tu 1» » le {M.mapala loma pros ve? a. tleloma j».i železna roka v podobi zakonov. • Ne smeino pozabili pomladan-' .skili jN»javov, katere povodu ji zo-venio. ^"/rok jim je slalni pospo-• iarstvo z gozdi po hribovih in g»ratih krajih. Dokler so zaraščeni z lesom, se topi sneg polagoma spa se taja snep, hitro, po jarkih se pokažejo siloviti lijaki, ki se združe duspevši v dolino ter puščajo za seboj ; znane žalostne na-sledke. j ii. ! { Oil obal sinjega morja do rne-ibokijiečih gorskih velikanov potnika spremlja druga vrsta družno rastočih rastlin. To so trave, ki i:lcde vnanje prikazni tvarjajo |Ki|eg gozdov največjo skupine. Samo zmerno podnebje je olnlaro-vano s tem kinčem. katerepa l»i drug«»d iskali zaman. Razne trave so glavna podstava našim seno-' /etim; dnipe se rajši nastanijo ob bregovih potokov, rek in jezer, a' zopet druge okrožavajo močvirja. Vse imajo v zemlji skrite koreni-ke. ki vsako leto mlade kali poganjajo. se tudi razraščajo in tak-,isto oniogr»čijo zedinjenje. ; Kar so nam gozdi v velikem, to i »o nam trave v malem. Pod njihovim varstvom vzrasto brezštevilne nežne cvetlice, ki bi v lesu zaradi pomanjkujoče svetlobe poginile. Po razraščenih korenikali in senei vzdržavajo tU vlažna, napajajo zemljo in nudijo hladil-|Me Studenec, zlasti z goz
  • dovitno zemljo in zbolj-šujejo okuženi zrak. (Konec prihodnjič.) Rad bi izvedel za naslov svojega brata .JOŽEFA TELLER, ki se baje nahaja nekje v državi Michigan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — John Teller, Tamp 14, Slatv Fork. W. Va. (19-20—10)