SVETA VELIKA NOČ.

Pastirski list

premilostljivega in prevzvišenega gospoda

dr. Mihaela Napotnik,

knezoškofa Lavantinskega.

V Mariboru, na praznik oznanjenja Marijinega,

dne 25. marca 1901.


m

A,

ijv,

•A

W0?

MIHAEL

>

po

božji milosti

in božjem usmiljenju knezoškof Lavantinski,

velikokrižnik avstrijskega Franc-Jožefovega reda, doktor bogoslovja,

mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije
pozdrav, blagoslov in vse dobro od Očeta in Sina v edinosti svetega Duha!

Vos autem videtis me,
quia ego vivo, et vos vi-
vetis.

Vi pa me vidite, ker
jaz živim, in živeli bodete
tudi vi. (Jan. 14, 19).

V Gospodu ljubljeni škofijam!

svojem postnem pastirskem listu z dne
14. januarja 1900 sem vam razlagal, kako
Jezus Kristus v svoji cerkvi in po njej
živi, vlada in gospoduje. S pogledom na okrožnico
svetega očeta o Kristusu odrešeniku, od dne 1. no¬
vembra 1900, katera naroča škofom, da »naj vcep¬
ljajo človeškim srcem pravo spoznanje, da, podobo
Jezusa Kristusa, in naj, kjerkoli se ponuja prilika,
razjasnjujejo njegovo ljubezen, njegove dobrote in
uredbe«, z ozirom na to krasno okrožnico, pravim,

in zvesto izpolnjevaje to očetovsko naročilo, sem
vam obljubil v svoji kratki poslanici z dne 20. ja¬
nuarja tekočega leta pastirski list, ki bode govo¬
ril o naj večjem in naj višjem zmagoslavju Jezusa
Kristusa na zemlji. Ta le poučni list opisuje
omenjeno slavno zmago Kralja veličastva.

»Veseli se angelov truma nebeška, raduj se
zbor vzveličanih duhov in zavoljo zmage tolikega
Kralja naj doni vzveličavna trobenta! Raduje naj
se tudi zemlja, bliščeča se v tolikem žaru, in
razsvetljena od bliščobe večnega Kralja naj čuti,
da je izginila tema iz vsega sveta! Veseli naj se
tudi mati cerkev, okrašena z žarki tolike luči, in
po tej sveti dvorani naj se razlegajo ljudstev mo¬
gočni glasovi. Zato prosim vas, predragi bratje, ob
prečudežni svetlobi te svete luči oznanjujte tudi
vi z menoj vred usmiljenje vsemogočnega Boga.«

i

2  —

Tako poje dijakon, oznanjevavec velike noči,
pri hlagoslovljenju velikonočne sveče v slavospevu
»Exsultet«, ki je spev kipečega veselja nad zmago¬
slavjem Kristusovim in nad odrešenjem, kije došlo
padlemu človeškemu rodu po Sinu božjem. Gotovo
ima cerkev na izobilje krasnih spevov, v katerih
se strinjajo sveto navdušenje, kipeče veselje, visok
vzlet duha, krepost in vznos jezika, globoke misli,
veličje izraza in moč melodije, toda ne v toliki
meri, kakor v velikonočnem slavospevu, katerega
prva beseda »Exsultet« ali »Veseli se« podaje
glavno misel, ki se v vedno novih oblikah in pre-
menih vije od začetka do konca skozi to napoved
začenjajoče se velikonočne slavnosti. O starodav¬
nosti tega veličastnega slavospeva priča že to, da
ga učenjaki pripisujejo svetemu Hieronimu ali pa
svetemu Avguštinu. 1

S slavospevom »Exsultet« se druži Aleluja
ali Hvalite Gospoda!  Veselo se zopet glasi
ta starodavni, predmesijanski slavoklic, kateremu
je katoliška cerkev dala nov pomen, ker izraža
ž njim svoje veselje nad častitljivim vstajenjem
Odrešenika sveta. Aleluja! Prišla je zopet velika
noč, prišel je veseli, blaženi, vzveličavni praznik.
Gospod je resnično vstal, aleluja! Tako odmeva
od vseh altarjev katoliškega krščanstva in od
ustnic vseh, ki živo verujejo, da je Jezus Kristus
pravi Bog. Veselo veliko noč! To je srčna želja,
s katero pozdravljajo dobri otroci svoje ljube
starše, pozdravljajo prijatelji svoje drage prijatelje.
Veselo veli konoč! Tako kličem tudi jaz vsem svo¬
jim preljubim škofljanom!

Aleluja, hvalite Gospoda! Ta svečani in ra¬
dostni slavospev oznanjujejo glasovi mogočno do¬
nečih orgel in pevskih zborov po prostornih
stolnicah, ta slavospev doni pa tudi po prostih
in ubornih selskih cerkvicah. In sveti velikonočni
zvonovi sprejemajo velikonočni pozdrav in ga
nesejo dalje od mesta do mesta, od dežele do
dežele, kakor daleč sega sveta katoliška vera,
krog in naokrog po vsej zemlji. V vseh jezikih

1  Morin 0. S. B., llevue benedict. 1891. VIII. 20—28; IX.
392—397. — Josef Braun S. I., Osterpriiconiuin und Osterkerzen-
weihe. (Stimmen aus Maria Laach, 1899, 3. zvezek, str. 273 nd).
— Benedict. XIV. de festis, p. I. c. 399.

odmeva sveto velikonočno veselje, saj je velika
noč praznik odrešenja vseh ljudstev, in odseva z
obličja vernih kristjanov vseh delov sveta. In tako
se glasi vzajemno po vesoljnem širnem krogu
zemlje: S u r r e x i t Do minus vere. A11 e 1 u j a!
Gospod je resnično vstal. Aleluja!

Salve, dies, dierum gloria,

Dies, felix Christi victoria,

Dies, digna iugi laetitia,

Dies priina!

Ceščen bodi, praznik najslavnejši,

Dan presrečni Kristove zmage si,

Dan, ki vreden vedne si radosti,

Dan naj prvi!

Prekrasno se zlaga s svetim velikonočnim
praznikom življenje v prirodi, v kateri je tudi na¬
počil dan vstajenja. Vsak praznik ima svojo barvo.
Tam beli božič, tukaj zelena velika noč. Tam sveta
noč, tukaj sveti dan. V naravi je premagana oblast
zime, in nastopila je ljubomila pomlad z vsemi
svojimi lepotami, radostmi in prijetnostmi. Prosta
ledenih kril se vije Drava s svojimi sestricami v
sinjkasto bliščečih valovih skozi novo ozelenele
livade, nežna setev začne zopet kliti m poganjati,
in plaho se je razvil na nizkem grmu že marsi¬
kateri listič, drevje pa brsti in komaj pričakuje,
da si golo svoje vejevje ogrne z gostim listjem in
okrasi z lepim cvetjem. Tudi marsikatera cvetica
je vzdignila že svojo glavico in napolnjuje z vo¬
njavami čisti pomladanski zrak. Veselo plava ribica
po bistrem valu, po gozdu in livadi pa se raz¬
legajo vabljivi glasovi krilatih pevcev. Da, kakor
po čarodelni moči se je hipoma izpremenilo vse;
vsepovsodi življenje, povsodi klitje, povsodi rajska
radost. Tudi premrli zemlji je častito vstali Vzve-
ličar podelil življenje; tudi njo je vzbudil, okrasil
in poveličal.

Tako nam torej vse oznanja, da so minuli
dnevi trpljenja in žalosti, dnevi bridkosti in otož¬
nosti. Raztrgal je Gospod iz lastne moči in oblasti
silne vezi smrti. Dovršil in dopolnil je svoje
slavno delo odrešenja in sprave grešnega člo¬
veškega rodu. Na velikonočni praznik je dal naj¬
krepkejšo podporo naši veri, da je pravi Bog. In
mi, ljubljeni škoiljani, mi moramo ob visokem

3 —

in častitljivem velikonočnem prazniku očitno in
glasno priznavati: Jezus Kristus, ti si resnično Sin
živega Boga, si Bog in človek skup, si nepre¬
magljivi junak, ki slavno zmaguješ nad grehom,
nad smrtjo in peklom! To tvoje častitljivo vsta¬
jenje je povzročilo čudežen preobrat in popolno
izpremembo v svetovnih razmerah, v življenju
ljudstev, v zgodovini človeškega rodu!

S pogledom na to, kar sem ravno povedal
in omenil, vas vprašam, ljubljeni verniki, kateri
predmet bi bil primernejši za pobožno premišlje¬
vanje in preudarjanje ob presvetih velikonočnih
praznikih, kakor ravno čudovito vstajenje Kristusa
Gospoda po njegovi resničnosti  in zatem
po njegovi visoki pomenljivosti  za nas
odrešene človeške otroke, kakor je to božji Vzve-
ličar sam celo jasno izrekel z besedami, ki jih
je govoril svojim apostolom in katere sem jaz
navel v začetku, namreč z besedami: Vi pa me
vidite, ker jaz živim, in živeli bodete
tudi  vi!  (Jan. 14, 19).

Preden pa se lotim izvršitve svojega namena,
hočem še kratko besedo spregovoriti o kraljici nedelj,
o veliki noči. V starih krščanskih časih so veliko¬
nočni praznik posebno radi imenovali praznik praz¬
nikov, festivitatem festivitatum. V molitvi kanona
ali tihe maše, ki se začenja z besedo »Communi-
cantes«, se imenuje velikonočni praznik dies sacra-
lissimus, to je, najsvetejši dan. Ta praznik je prvi
in najvišji, je najodličnejši in najstarejši praznik
cerkvenega leta. Svetim cerkvenim očetom je
praznik veselja, je edini veliki dan: Iste dies solus
magnus dicendus est; 1  on jim je svetek svetkov,
sollemnitas sollemnitatum, ter njim je dan velikega
odpustka, dies indulgentiae magnae. Da, to je
dan, katerega je naredil Bog; veselimo
se in radujmo se v njem!  (Ps. 117, 24).

Praznik vstajenja Gospodovega imenujemo
veliko noč. Zares velika noč, v kateri je božji
Odrešenik častitljivo od mrtvih vstal in je dovršil
veličastno delo našega odrešenja. Velikost in zname¬
nitost te svete noči čuti in umeva vsako verno
krščansko srce. Sveta cerkev opeva velikoto te
noči v zgoraj omenjenem prekrasnem velikonočnem

1  Leo I., Sermo 9. de resurrectione Domini.

'slavospevu takole: »To je tista noč, v kateri si
najprej naše očete, izraelske otroke, peljal iz
Egipta in si jim dal iti kakor po suhem skozi
Rdeče morje. To je torej tista noč, katera je pre¬
gnala tmine greha z bliščečim oblakom. To je
tista noč, katera danes po vsem svetu vse, ki
verujejo v Kristusa, odvrača od posvetnih napak
in od temote grehov, pa jih vrača milosti in pri¬
družuje svetosti. To je tista noč, v kateri je Kristus
raztrgal vezi smrti in je zmagovalno vstal iz groba.
Zakaj, nič bi nam ne pomagalo rojenim biti, ako
bi ne bili odrešeni ... O zares, srečna noč, ki
je edina smela vedeti čas in uro, ob kateri je
imel Kristus vstati od mrtvih. To je noč, o kateri
je pisano: In noč bo razsvetljena kakor dan, in
noč je moja luč v mojem veselju. Posvečevanje
te noči torej razganja pregrehe, omiva dolgove,
vrača grešniku nedolžnost in žalostnim veselje;
ugaša sovraštvo, poraja edinost in uklanja kraljev-
stva.«

V cerkvenem jeziku se imenuje velikonočni
praznik tudi »passah«, toliko kakor prehod; to
ime je iz stare zaveze. Judje so namreč na ta dan
obhajali spomin, da so šli skozi Rdeče morje v
obljubljeno deželo in da so bili rešeni Faraonove
sužnosti; spominjali so se tudi, da je angel, ki
je pomoril prvorojence po egiptovski deželi, šel
mimo vrat Izraelcev in jim ni škodoval, ker so
bili podboji njihovih vrat na božje povelje politi
s krvjo jagnjeta. Pa tudi za nas se je vršil pre¬
hod, katerega podoba je bil prehod starega zakona.
Kristus, naš Gospod in Vzveličar, nas je namreč
s prelivanjem svoje svete krvi rešil greha in nas
je, rekel bi, sredi- skozi morje greha peljal iz
sužnosti satanove. In ako smo se v velikonočni
dobi po milosti svetih zakramentov posvetili in
spravili z Bogom, so tudi naše duše na neviden,
ker duhovni način zaznamenovane s krvjo božjega
Jagnjeta tako, da poglavar pekla nima več deleža
nad nami. To je zadosten vzrok, da se cerkev
poslužuje onega starozakonskega imena.

Od nekdaj so si verniki prizadevali na vso
moč, proslavljati ta prečastitljivi praznik. Nabirali
so cvetice po polju in so jih trosili ob vhodih v
cerkev, nastavljali so po lopah in hodnikih cve-

i*

— 4 —

toče rastlinje in zeleneče vejevje, in razobešali
so zmagovalne zastave. Nad altarje so zasajali
banderice, da bi se vedno spominjali v cerkvi
zmage Kristusove, po kateri upamo tudi mi pre¬
magati sovražnika. 1  Odtod nedvomno prihaja gen¬
ij iva cerkvena pesem:

Vexilla regis prodeunt:

Fulget crucis mysterium,

Qua vita mortem pertulit,

Et morte vitam protulit.

Kraljevo znamnje se blišči:

Skrivnost se križa nam žari,

Na njem življenje smrt stori,

Življenje s smrtjo pridobi.

Nekdanji kristjani so se ob vstopu v cerkev
poljubljali in pozdravljali z besedami: Gospod
je vstal iz groba!  Na ta pozdrav so odzdrav-
ljali: Vstal je resnično!  Blagoslovljale so se
jedi, zlasti velikonočna jajca, ki so bila pradedom
podoba stvarjenja in vstajenja, kar je pomenjalo
jajce tudi judom in paganom. Kristjani so si da¬
jali darove in so se prijateljski obiskovali. Nad
vse slovesna je bila procesija, ki je šla od groba,
iz katerega so vzeli najsvetejši Zakrament, ter ga
nesli nazaj k velikemu altarju.

Iz povedanega more vsakdo sam izprevideti,
da je cerkev velikonočni praznik imela vsekdar
za najveličastnejši praznik. Škofje so velikonočni
dan vernikom slovesno naznanjali po tako ime-

1  Durand., Lib. I. Rational. cap. 3. iram. 33.

novanih velikonočnih listih.  Z nepopisnim
veseljem je napolnjeval ta praznik srca vernikov.

Po pravici .piše duhoviti Chateaubriand: »Zna¬
menito je, da zemeljski mogočneži, da najveljav-
nejši možje ne premorejo ene reči, namreč pri¬
praviti ljudem praznik, ob katerem bi se srce
vselej razveselilo.« Cerkev edina ima to oblast
nad srci. Velika noč pa je takšen praznik. Raz¬
veseljuje duše in ogreva srca.

Spominjaje se besede sv. Pavla, s katero je
opominjal svojega učenca Timoteja: Pomni, da
je Gospod Jezus Kristus vstal od mrt¬
vih  (II. Tim. 2, 8) — spominjaje se te apostolske
besede, hočemo se zdaj, ljubljeni verniki, vglobiti
v skrivnost praznika, hočemo premišljevati vele-
važni dogodek vstajenja Jezusa Kristusa, njemu
v čast in slavo, pa tudi pomenljivost tega vsta¬
jenja za nas vse, in to v vzveličanje in na korist
svojim neumrljivim, po dragoceni krvi Kristusovi
odrešenim dušam.

Pred vsem pa prosim tebe, božji Učenik,
tvoje milosti in tvoje pomoči; ker le sam ti imaš
ključ, s katerim se odpirajo srca bralcev ali po-
slušavcev! Daj, da bodo vsi voljno sprejeli in
zvesto izpolnjevali tvojo sveto besedo! Veseli se,
nebeška Kraljica! Aleluja!

Euntes in mundum universum prae- •
dicate evangelium o m ni creaturae! Poj¬
dite po vsem svetu in oznanjujte veselo
vest vsem stvarem!  (Mark. 16, 15).

Preljubljeni v Kristusu Gospodu!

retji dan od mrtvih vstal,  tako mo¬
limo v staročastiti, ker apostolski veri in
spoznavamo s tem očitno, da je Jezus Kristus
premagal smrt in grob. Peti člen vere je tako

trdna resnica, da se po pameti ne more dvomiti
o njej. Slušajmo vsaj nekatere izmed mnogih
polnoveljavnih, neizpodbitnih in neovržnih dokazov
za resnično vstajenje našega božjega Vzveličarja,
ki je in ostane temelj in sleme naše
svete katoliške cerkve.

— 5 —

Najprej pristopite vi, sveti evangelisti, ter nam
dajte slišali, kar poročate z vsem prepričanjem
o največjem čudežu velikega čudodelnika Naza-
reškega! Vsi štirje od Boga razsvetljeni in na¬
vdušeni možje, Matevž in Marko, Lukež in Janez
poročajo soglasno, dasi ne v svojo korist; kajti
razen svetega Janeza so bili vsi mučeni in umorjeni
zavoljo tega. svojega očitnega pričevanja; vsi,
pravim, opisujejo vzajemno čudoviti dogodek takole:
»Ko se je zaznalo jutro prvega dne v tednu, to
je, v nedeljo, je nastal velik potres na kraju groba,
v katerem je ležal Jezus. In angel je šinil z nebes,
pa je odvalil kamen od dveri groba ter je sedel
nanj. Čuvaji groba so strepelali strahu in groze,
in mnogi so bili kakor mrtvi. Drugi pa so hiteli
takoj v mesto in so prisednikom velikega zbora
sporočili vse, kar se je dogodilo.

In višji duhovniki, hitro se zbravši, so se
posvetovali in so dali rimskim vojakom mnogo
denarja ter so jih prosili in jim naročili: Recite
vendar, da so prišli po noči njegovi učenci ter
so ukradli truplo, ko smo spali. Ako pa bode
glavar to slišal, ga bomo mi pregovorili in bodemo
skrbeli, da ne boste kaznovani. In lakomni straž¬
niki so vzeli denar in so storili tako, kakor so
bili poučeni. In ta dogodek : — namreč podkup-
Ijenje stražečih paganov, da so krivo pričali —
je na glasu pri judih do današnjega dne.«

Tako se glasi točno, prosto, mirno in stvarno
evangeljsko poročilo o zgodovinskem dogodku
vstajenja na križu umrlega Vzveličarja sveta, Je¬
zusa Kristusa. Toda nevera, katera pa ni v glavi,
temveč v srcu in se druži z močjo teme, ta
nevera vzbuja dvome in si upa drzno tajiti zgo¬
dovinski dokazane dogodjaje. Ne, vaš Vzveličar
ni vstal, marveč, ko so stražniki spali, so ga
učenci ukradli, tako so hitro s početka govoričili
zapriseženi sovražniki Odrešenika sveta. Ali, zakaj
niso skruniteljev groba zaprli in jih kaznovali,
kakor bi si bili zaslužili? Ta izgovor je torej pre-
ničeven in prepražen. Zato pa so pozneje nastopili
bogotajci. ki so trdili.: Kristus je sicer vstal iz
groba, toda bil je le navidezno mrtev, in ko se
je zopet prebudil k življenju, je s svojo roko od¬
valil kamen in ušel.

Toda, ali ni bil stotnik, ki je kot uradna
oseba potrdil smrt Kristusovo, in niso bile mnoge
druge osebe priče njegove smrti? Znamenito je,
da sta Kristusa, pravičnika in učenika v Izraelu,
pokopala Jožef pravični in Nikodem, svetovalec
in učenik v Izraelu, ne pa apostoli. Tako sla po¬
stala ta dva moža priči smrti in pokopa Gospodo¬
vega. Po pravici praša in odgovarja slavni cer¬
kveni učenik sv. Ambrož: »Kaj naj pomeni, da
niso apostoli, temveč, da sta Jožef' in Nikodem
pokopala Kristusa? Prvi je bil pravičen in stano¬
viten, drugi pa je bil učenik v Izraelu. Takšen
je bil namreč pogreb Kristusov, kakršnega zahteva
pravičnost in učiteljstvo. Tako je odstranjen vsak
izgovor, in Judom je njih lastno pričevanje dokaz
resnice. Ko bi ga bili namreč pokopali apostoli,
bi kajpada rekli, da ni bil pokopan, kakor so
blebetali, da je bil sicer pokopan, pa ukraden.« 1
In kaj, ako je Jezus vkljub temu, da je bil strašno
bičan in neusmiljeno s trnjem venčan, ako je
vkljub temu, da mu je bila prebodena stran, kar
ga je že samo moralo usmrtiti, in da je bil ma¬
ziljen z močnimi dišavami, okoli sto liber mire
in aloe (Jan. 19, 39), in da je bil tri dni v tesno
zaprtem grobu, v katerem se je moral zadušiti,
ako je, pravim, vkljub vsemu temu bil -le zamrtev
in se je zopet prebudi) k življenju, ako je odvil
tančico, v katero sta ga bila zavila Jožef Arima-
tejec in Nikodem, in je potem zapustil grob, ki
je bil vendar zaprt s težkim in uradno zapeča¬
tenim kamenom, ne da bi bili stražniki slišali
ropot pri odpiranju groba, kaj pa, da niso ubežnika
zopet ulovili in ga zopet mučili in križali in ga
vendar enkrat celo in popolnoma umorili? Kje je
bival po svojem pobegu iz groba, in kje je umrl
in kje je bil pokopan? Moralo bi vendar znano
biti, kje je njegov grob, ki je bil in je moral
ostati gotovo nad vse ljub in dragocen njegovim
zvestim učencem ? To so seveda vprašanja, katerih

1  Quid šibi, tako se glasi v izvirniku znamenljivo mesto, quod
non apostoli sed Ioseph et Nicodemus, ut loannes refert, Cbristum
sepeliunt? Unus iustus etconstans, alter, qui erat magister in Israel.
Tališ enim Ckristi est sepultura, quae iustitiam magisteriumque ha-
beat. Obstruitur igitur tergiversandi locus, et domestico Iudaei testi-
monio revincuntur. Nam si apostoli sepelissent, dicerent utique non
sepultum, quem sepultum, raptum esse dixerunt. (Sermo s. Ambrosii
in Lucae cap. 22. In festo ss. Sindonis D. N. I. Chr. Lect. IV).

— fi¬

ne morejo rešiti, ki trdovratno taje neutajno vsta¬
jenje Jezusa Kristusa. Ne, on, ki je resnično umrl,
je tudi resnično od mrtvih vstal!

Poleg štirih, vse vere vrednih poročevavcev,
od Boga navdahnjenih svetih evangelistov, imamo
nadalje, da govorim z duhovitim apostolom Pavlom,
še oblak prič za resničnost častitljivega vsta¬
jenja Jezusa Kristusa. Saxa loquunlur. A k o
molčijo ljudje, govorijo kameni,  je
rekel nekdaj božji Vzveličar farizejem. (Luk. 19,
40). In res, kaj nam govori prazni grob? Ali niso
zavalili velikega kamena h grobovim vratom? Ko
so šle blagosrčne žene iz mesta Jeruzalema v vrt
pri Kalvariji h grobu, ki je kril njihovega goreče
ljubljenega Jezusa, da bi mazilile njegovo presveto
mrtvo telo, so govorile med seboj: Kdo nam
bo odvalil težki kamen od groba?

Vrhutega je bil grob Kristusov tudi zapečaten
z uradnim pečatom, katerega poškodovati in pre¬
lomiti je bilo prepovedano pod smrtno kaznijo.
Kdo bi se ga bil pač drznil odstraniti? Le tisti
se je mogel drzniti in se je drznil, ki je Lazarja,
ko je bil že štiri dni v grobu, poklical iz groba,
in kateri nam je zagotovil: Jaz sem vstajenje
in življenje!  (Jan. 11, 25. 43). Pa ne še dovolj.
H grobu so postavili rimsko stražo, da ga je naj-
skrbneje čuvala in varovala. Vsi stražniki so bili
rimski vojaki, ki bi bili gotovo dali življenje,
preden bi bili tatove in groboskrunce pustili do
rakve. Vprašam torej, kako bi bil v takih okoli¬
ščinah grob nastal prazen, ko bi ne bil Jezus
Kristus resnično, ko bi ne bil dejanski in iz lastne
moči od mrtvih vstal? Drugačno odkritje groba bi
bilo že samo ob sebi veliko čudo. Da, kristjani
predragi, glejte grob odprt, Jezusa ni več tam;
premagana sta greh in smrt, Vzveličar naš živi!
Aleluja!

Kristus je imel moč in oblast, vstati iz groba,
in ta oblast je bila večja, kakor stopili s križa.
In tako je stopil Jezus s križa, in kar
je še več, vstal je iz groba,  in mi moramo
verovati, da je Kristus kralj izraelski  (Mat.
27, 42; Mark. 15, 32), da je Sin božji.  (Mat.
27, 40).

Preljubi v Gospodu! Celo iz angelskih ušt
slišimo zagotovilo: Jezus Krist us je resnično
od mrtvih vstal.  Ko so namreč ob ranem
jutru večno znamenitega prvega velikonočnega
praznika blagodušne jeruzalemske žene obiskale
božji grob, ogovoril je žalujoče nebeški po¬
slanec, rekoč: Nikar se ne bojte! Vem, da
iščete Jezusa Nazareškega, križanega.
Ni ga tukaj; vstal je namreč, kakor je
rekel. Pridite in poglejte kraj, kamel¬
je bil Gospod položen. In pojdite brž
in povejte njegovim učencem, da je
vstal; in glejte, pred vami gre v Gali¬
lejo, tam ga boste videli. Glejte, prej
sem vam povedal.  (Mat. 28, 5—7).

Kako jasen govor! Da, besede: Surrexit, non
est hic. Vstal je, ni ga tukaj, te besede so naj¬
boljši nagrobni napis za našega božjega Odreše¬
nika. Pri drugih posvetnih mogočnikih se glasi
nagrobnica: Hic iacet, tukaj leži Aleksander, Ha¬
nibal, Julij Cezar, Napoleon. In ljudje hodijo po
njih, po njihovih grobovih. Nebeški vitez, božji
junak, Jezus Kristus pa se je vzdignil iz groba
in ne leži v njem. Surrexit, non est hic.

Ko so potem preblage žene, ki bliščijo na
velikonočni praznik v večni slavi, hitele v nepo¬
pisnem veselju z gore Kalvarije, da sporočijo pre¬
plašenim in sila užaljenim učencem veselo vest,
glej, sreča jih vstali Vzveličar sam in jih nagovori
ljubeznivo: Avete, pozdravljene! O sladki pozdrav!
In prijazno pozdravljene žene so pristopile, pa
so objele njegova kolena in so ga molile. Izkazale
so svojo vdanost in svojo ljubezen božjemu Vzve-
ličarju, na katerega žarnem telesu so se lesketale
poveličane, zlato bliščeče rane. Odpravil je presrečne
s častnim naročilom: Pojdite in povejte
mojim bratom, da gredo v Galilejo,
tam me bodo videli.  (Mat. 28, 9. 10). Komu,
preljubi moji, komu bi ne zadostoval angel, pa
bi ne zadostovale žene in niti božji Vzveličar, ki
se je prikazal v kraljevem oblačilu poveličanja!

Sicer pa imamo še drugih očitnih dokazov
za temeljno resnico katoliške cerkve, za častitljivo
vstajenje Gospodovo. Preden vam pa pojasnim
te neoporečne dokaze, opozarjam Vas še na po-

7 —

sebno okoliščino evangeljskega poročila o vsta¬
jenju Gospodovem, na katero, bi rekel, skoraj
nihče ne misli. Ko je namreč Jezus po zadnji
večerji šel s svojimi učenci na Oljsko goro, jim
je obljubil: Kadar bom vstal, bom šel pred
vami v Galilejo.  (Mat. 26, 31; Mark. 14, 28).
Po teh besedah učenci celo niso imeli čakali na
Gospoda v Jeruzalemu, temveč bi morali iti pred
njim v Galilejo, da bi tam uživali srečo, gledati
njegovo poveličanje. Ko je bil Vzveličar prvi del
svoje obljube tako slavno dopolnil s svojim vsta¬
jenjem, tedaj tudi druge, navidezno nevažne okoli¬
ščine nikakor ni pozabil, ker je večkrat jasno
napovedal, da ga bodo videli šele v Galileji; in
sicer najprej po angelu, ki se je prikazal ženam
ob grobu, kakor sem že zgoraj pripomnil, potem
pa tudi osebno ženam, katerim se je prikazal na
potu, kakor sem tudi že poprej razložil. Kristus je
nameraval takoj po vstajenju iti v Galilejo, in šele
tamkaj obhajali blaženi sestanek s svojimi ljub¬
ljenci ; zato je po svojem vstajenju učence po
ženah opomnil svoje obljube, kar bi jim bilo sicer
moralo biti tudi zagotovilo, da se je resnično pri¬
kazal ženam; ker pa apostoli, povsem zbegani in
preplašeni ter globoko užaljeni in zdvojeni, niso
šli za božjim Učenikom, je šel on za njimi v svoji
neskončni ljubezni in se jim je prikazal prvič v
Judeji in jih je potolažil in osrčil. Ko so potem,
potolaženi in okrepčani, odšli v Galilejo, se jim
je prikazal tamkaj in je dovršil ondi njihovo
izobraženje, govoreč jim o božjem kraljevstvu.
(Dejan. ap. 1, 3). Šele proti koncu štirideseterih dni
je hotel biti Vzveličar s svojimi učenci zopet v
Jeruzalemu, ker je bil to mesto izvolil, kakor za
svoje trpljenje, tako tudi za sad svojega trpljenja,
za prihod svetega Duha, in ker se je z Oljske
gore, kjer je začel trpeli, hotel tudi kot zmago¬
valec povrniti v nebesa.

Tako je ta dozdevno malenkostna in po¬
stranska okolnost v evangeljskem poročilu nov
dokaz za resničnost vstajenja Gospodovega. Zdaj
pa hočem zopet dalje odgovarjati na odločilno
vprašanje o resničnem vstajenju našega Gospoda
in Vzveličarja Jezusa Kristusa. Ker mi primanj¬
kuje časa, ne omenjam mnogih prikazni Gospo¬

dovih po vstajenju; n. pr. da se je prikazal skesani
in neizrekljivo osrečeni Magdaleni, ki je na edini
pozdrav Marija  z odzdravom o moj mojster
spoznala vstalega; da se je prikazal dvema učen¬
cema na potu v Etnauz, za katerima je, bi rekel,
hitel, da ju je rešil obupne žalosti in tako otel;
da se je potem prikazal drugim apostolom,
zlasti nevernemu Tomažu, ne pozabivši njego¬
vega lepega vzklika: Pojdimo ž njim v Ju¬
dejo, da umerjemo ž njim.  (Jan. 11, 16).
Vzveličar se je prikazal navlašč zato, da je pri¬
dobil dušo apostolovo, ki je bila v nevarnosti,
da je rešil Tomaža, da se ni pogubil, da ni umrl
neveren v Judeji. Iznenadeni učenec se je dotaknil
svetih ran in je poln trdne vere zaklical: Moj
Gospod in moj Bog!  (Jan. 20, 28). Molče o
večkratnih prikaznih, o katerih govorijo evangeliji
velikonočnega tedna in katere povzame sv. apostol
Pavel s kratkimi besedami: »Kristus je umrl za
naše grehe ... in je bil pokopan, in je tretji
dan zopet vstal. In se je prikazal Kefu (Petru)
in potem enajsterim. Potle se je prikazal več
ko petsto bratom vsem vkup, izmed katerih še
zdaj mnogoteri žive, drugi pa so zaspali. Potle
se je prikazal Jakobu, potle vsem apostolom;
poslednjič za vsemi pa se je prikazal tudi meni«
(I. Kor. 15, 3—8) — molče torej o prikaznih Kri¬
stusovih, ki očividno spričujejo njegovo vstajenje,
trdim z vsem poudarkom, da srditi sovražniki
sami, čeprav proti svoji volji, prav jasno spriču¬
jejo častitljivo vstajenje Jezusovo, to pa s svojim
lažnivim izgovorom: Ko so spali stražniki, so
prišli njegovi učenci in so ukradli njegovo truplo
iz groba. »O nesrečna zvijačnost«, kliče s po¬
gledom na ta prazni ugovor slavni škof Hiponski,
sveti Avguštin, v svojem govoru o velikonočnem
prazniku (sermo de paschate), »o nesrečna zvi¬
jačnost, kako si vendar zaslepljena! Tako torej
zapuščaš luč treznega, pobožnega preudarka, da
navajaš speče priče? Zares, ti si sama spala, ko si
izmislila take reči in si zabredla v toliko zmoto.«

Gotovo, neizmerna nespametnost je, trditi:
Ko so spali stražniki, so prišli obupani in plašljivi
učenci in so ukradli mrtvega, so ga ukradli in
nesli mimo vseh stražnikov, katerih je bilo po

— 8  -

tedanji navadi šestnajst, in so ga nesli po mestnih
cestah in ulicah ob času, ko je bilo Jeruzalemsko
mesto vsled velikonočnih slavnosti prenapolnjeno
z ljudmi! Kaj pa, da niso tatov polovili in kazno¬
vali? Učenci so bili sicer pozneje poklicani pred
sodbo, toda ne zavoljo kraje, temveč, ker so
oznanjevali vstalega.  Nadalje, če so stražniki
spali, kako so mogli tatove videti in spoznati, da
so učenci Gospodovi? Kdor spi, vendar ne ve in ne
vidi, kaj se godi okoli njega. Ali mi veš imenovati
tatu, ki te je okradel v temni noči in ki si ga spoznal,
ko si trdno spal? Ne. Pa še lo-le. Ko bi rimski
vojak spal na straži, bi zaspal svoje življenje in
hi zapadel gotovi smrti. Zato so zakleti sovražniki
Gospodovi le z veliko vsoto denarjev premotili in
zapeljali nespametne vojake k tako grozni izpo¬
vedi, poleg tega pa so jim še slovesno obljubili,
češ, da hočejo skrbeti za lo, da jih deželni
glavar ne bo kaznoval. Kaj ne, ljubi moji, kako
sramotno in ostudno ravnanje, z denarjem dru¬
gega napeljevati v laž, potem pa še govoriti
in se potegovati za to, da lažnik ostane brez
kazni! O obžalovanja vredna zmota, o zavrženo
početje, ki pa le neovrgljivo priča resnico vsta¬
jenja učlovečenega Boga in Odrešenika!

Ugovor, da je bilo truplo Jezusovo ukradeno,
je tako neumen, da še celo neverni in brezbožni
David Friderik Strauss priznava, da s to razlago
ni nič pomagano. Zato pa predlaga drugo ali
ravno tako ničevo razlago, ko modruje takole: Ne,
ni bilo sicer ukradeno truplo Jezusovo, pa vstal
Jezus vendar ni. Kajti njegove prikazni pred apo¬
stoli so bile le prevare, kar se da lahko pojasniti
iz živčne razdraženosti apostolov in Marije Magda¬
lene ob tistem času! 1  Sicer pa, ljubi moji, ali so
apostoli bili reš tako lahkoverni, da bi bili verovali
vsakemu prikazku ? Nikakor ne. Ali je lahkoveren

1  Ta vsega obžalovanja vredna zmota se še tu in tam pogreva.
Pastor Weingart v Osnabrubu je dne 26. oktobra 1898 na okrajnem
zborovanju prednašal razne sumljive trditve, med drugimi tudi o
vstajenju mrtvih, zaradi katerih ga je veliki konsistorij dal na tožbo;
pri tem pa se je pokazalo, da je tajil telesno vstajenje Kristusovo
in da je učil svojo, občino tako imenovane prikazenske teorije (Visions-
Theorie). Po tem nauku bi bil Kristus strohnel v grobu, in kar so
apostoli videli o vstalem, bi bila le domišljija. Pastor Weingart
je bil odstavljen od svoje službe. (Theologisck-praktische Quartal-
Schrifr, Linz 1900. II. zvezek, str. 452 nsl).

apostol, ki še ne veruje, ko mu pravijo in zatr¬
jujejo vsi drugi tovariši, da je Gospod vstal? Za¬
trjuje jim odločno: »Ako ne vidim znamenj žreb-
ljev na njegovih rokah in ne položim svojega
prsta na kraj žrebljev in svoje roke v njegovo
stran, ne verujem.« (Jan. 20, 25). Tomaž torej
nikakor ni bil lahkovernež in duhovidec, in vendar
je kratko potem padel na kolena in je klical:
Moj Gospod in moj Bog,  v znamenje, da
zdaj vendar veruje in da je popolnoma prepričan.
Še več, kolikokrat in kolikim osebam se je pri¬
kazal Gospod! So li vse te osebe bolehale na
živcih? Ne, nikakor ne. In Gospod bi jih bil oz¬
dravil te bolezni, kakor je ozdravil učence takrat,
ko so ga videli ob četrti nočni straži hoditi po
morju, in so klicali prestrašeni: Prikazen  je.
On pa jih je ogovoril, rekoč: Imejte zaupanje;
jaz sem, nikar se ne bojte! Peter pa mu je odgo¬
voril srčno: Gospod, ako si ti, mi reci k tebi
priti povrhu vode. In Jezus mu reče: Pridi!
In Peter je stopil iz čolniča, in je šel povrhu
vode. (Mat. 14, 25 — 29). Da, Jezus je skrbel za
to, da se njegovi učenci niso motili, temveč da
so se mogli natančno prepričati o njegovem res¬
ničnem vstajenju in prikazanju. Sveti evangelist
Lukež pripoveduje, kako se je Gospod prikazal
apostolom na večer velikonočnega praznika, in
poroča o tej prikazni na ta le prepomembni
način: Ko sta učenca, ki sta se bila povrnila z
Emauza v Jeruzalem, še pripovedovala enaj. te-
rim apostolom, kar se je bilo dogodilo na potu
in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha, glej,
»sloji Jezus sredi med njimi in jim reče: Mir
vam bodi! Jaz sem. ne bojte se! Oni pa so se
prestrašili in zbali, in so mislili, da vidijo duha. In %
jim je rekel: Kaj ste prestrašeni in kaj take misli
obhajajo vaša srca? Poglejte moje roke in noge,
da sem jaz sam; potipajte in poglejte, saj duh
nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.
In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in noge.
Ker pa še niso verovali od veselja in so se
čudili, je rekel: Imate kaj jesti tukaj? Oni pa so
mu ponudili kos pečene ribe in sat medu. In je
jedel vpričo njih in je vzel ostanke in jim dal.«
(Luk. 24, 34—43). To evangeljsko poročilo, ki

— 9 —

nam kaže. kako je vstali Vzveličar skrbel za to, da je
bilo apostolom mogoče, mirno preudarjati in se pre¬
pričati, to evangeljsko poročilo, pravim, izključuje
do cela prikazensko dozdevo, jo najodločneje za¬
vrača. — Poleg tega bi Judje ne bili imeli nikake
težave, ko bi bila prikazen Jezusova le dozdeva,
ki jo je rodila bolna domišljija. Pokazati bi bili
morali le grob z mrtvim truplom Jezusovim. Tako
pa je bil grob prazen in je ostal prazen.

Toda, pustimo pomilovanja vredne, ki so mo¬
rali še bolj kakor stražniki trepetati pred praznim
grobom; vprašajmo rajši prijatelje Jezusove, kaj
oni mislijo o tem največjem čudežu? Apostoli
govorijo vedno o vstajenju Jezusa Kristusa, kakor
o gotovem dogodku, kakor o temeljni resnici
katoliške cerkve. Ta resnica je bila podlaga apo¬
stolski službi. Sveti Peter je pri izvolitvi novega
apostola naglašal, da mora novoizvoljeni biti
priča vstajenja Gospodovega.  (Dej. ap.
1, 22). Prvi papež in škof, sveti Peter, je začel
.svojo prvo pridigo na binkoštni praznik v Jeru¬
zalemu s to resnico. Tudi v drugi svoji pridigi
je govoril prvak apostolov o vstajenju Gospodovem.
Po prvi pridigi o vstalem Vzveličarju se je cerkvi
pridružilo tri tisoč duš;  in vsled drugega apo¬
stolskega govora je verovalo pet tisoč mož.
(Dejan. ap. 2, 24. 32. 41 ; 3, 15; 4, 4). Pred stot¬
nikom Kornelijem in pred njegovimi domačimi
je govoril Peter: Vi veste, . . . kako je Bog Jezusa
Nazareškega mazilil s svetim Duhom in z močjo,
kateri je hodil okoli, deleč dobrote in ozdravljajoč
vse od hudega duha nadlegovane, ker je bil Bog
ž njim ... Tega je Bog obudil tretji dan,
in ga je dal videti, ne vsemu ljudstvu,
temveč od Boga p red izvoljenim pri¬
čam, nam, ki smo ž njim jedli in pili,
potem ko je bil od mrtvih vstal.  (Dejan
ap. 10, 37. 38. 40. 41). Enako zatrjuje v imenu
svojih soapostolov orel med evangelisti, sveti Janez:
Videli smo Jezusa..vstalega in smo go¬
vorili in jedli ž njim in naše roke so
ga tipale.  (I. Jan. 1, 1—3).

In veliki apostol paganov, ki se je mogel,
kakor tudi Jakob mlajši, hvaliti, da se mu je
prikazal Gospod, sveti Pavel je oznanjeval vstalega

na areopagu Atencem, rekoč: Bog je odločil dan,
ob katerem bo sodil svet po pravici, po možu,
ki gaje v to postavil, kar je storil  vsem
verjetno, ker ga je obudil od mrtvih.
(Dejan. ap. 17, 31). Tisti apostol omenja vstajenje
Gospodovo v svojem sijajnem govoru, s katerim
se je zagovarjal v sodni dvorani v Cezareji pred
deželnim oblastnikom Festom, pred kraljem Agripo
in njegovo sestro Bereniko, pred njenimi dvor-
niki in mestnimi prvaki; v tem govoru je rekel
med drugim: Z božjo pomočjo podpiran do da¬
našnjega dne stojim in spričujem malim in ve¬
likim, in ne govorim nič druga kakor to, kar
so govorili preroki in Mozes, da se bo zgodilo:
da bo Kristus trpel in da bo prvi iz
vstajenja mrtvih in bo luč oznanjeval
ljudstvu in nevernikom.  (Dejan. ap. 26, 22.
23). In na svojem prvem misijonskem potovanju
je govoril sveti Pavel v Antijohijski shodnici v
Pizidiji, sklicevaje se na psalm 15, 10: David,
ko je ob svojem času služil Bogu, je
zaspal in je bil položen k svojim oče¬
tom in je videl trohnenje. On pa, kate¬
rega je Bog obudil od mrtvih, ni videl
trohnenja.  (Dejan. ap. 13, 36. 37). Nadalje govori
apostol sveta o velevažnem, ker svet prestvarja-
jočem dogodku vstajenja Kristusovega v svojem
prvem listu do Korinčanov, to pa v klasičnem
15. poglavju, ki se bere deloma vernikom s pri-
dižnice kot berilo na velikonočni praznik. Pavel
uči Korinčane, da je Kristus umrl za grehe sveta,
da je vstal od mrtvih in da se je prikazal vsem
svojim učencem, celo njemu, najnevrednejšemu.
Vstajenje Kristusovo — tako sklepa prepričevalno
veliki Tarzan — vstajenje Kristusovo je torej brez
dvoma resnično, in neumevno je, kako morejo
nekateri tajiti vstajenje mrtvih, ker, ako bi ne
bilo vstajenja, hi tudi Kristus ne bil vstal, bi bilo
torej prazno oznanjevanje svetega evangelija in
bi bila prazna vera, njegovo pričevanje bi bilo
krivo, grehi bi nam ne bili odpuščeni, mi bi bili
najnesrečnejši ljudje. Kristus pa je resnično vstal in
je kot prvi novi človek prinesel vstajenje, kakor
je bil stari Adam prinesel smrt. (I. Kor. 15, 1—22).

Vstajenje Jezusa Kristusa nadalje spričujejo

2

— 10  —

mnogi in veliki čudeži, katere so delali apostoli
v imenu čudežno vstalega Vzveličarja. V imenu
mrtvega se ne delajo čudeži. Bog ni Bog
mrtvili, temveč živih.  (Mat. 22, 32). Ko sta
bila sveti Peter in sveti Janez zaradi ozdravljenja
hromovega človeka pred višjim zborom vprašana,
v čigavi moči ali v čigavem imenu sta
storila  to,  tedaj je sveti Peter odgovoril slo¬
vesno, rekoč: »Poglavarji ljudstva in starešini, po¬
slušajte! Če naju danes izprašujete zavoljo dobrote
nad bolnim človekom, v kom je ozdravljen bil,
bodi znano vam vsem in vsemu ljudstvu Izraelo¬
vemu, da v imenu Jezusa Kristusa Na¬
zarečana, ki ste ga vi križali, katerega
je pa Bog obudil od mrtvih,vtem stoji
ta pred vami zdrav.  Ta je kamen, ki je bil
zavržen od vas zidavcev, kateri pa je postal
vogeljni kamen. In v nikomer drugem ni vzve-
ličanja. Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni
dano ljudem, v katerem bi se mogli mi vzveličati.«
(Dej. ap. 4, 8—12). Dogodek častitega vstajenja
Gospodovega potrjujejo tudi mnogi napori in mnoga
trpljenja, ki so jih imeli in prenašali apostoli za
oznanjevanje te temeljne resnice katoliške cerkve.
Za prazno domišljavo, za ostudno prevaro, za
grozno laž, za strašno zločinstvo bi tako izborni
možje ne bili žrtvovali premoženja in krvi. Za
pobožno poročilo in pravljico, ali le za domnevno
prikazen bi mož tolike duhovitosti in tako jekle¬
nega značaja, kakor je bil med mnogimi drugimi
sveti Pavel, ne bil posvetil vsega svojega življenja
najtrudapolnejšemu delovanju in slednjič muče-
niški smrti. Le resnica ga je mogla pridobiti za
to. Poln upanja kliče: Od vseh strani trpimo
nadlogo, pa ne obupamo; smo stiskani,
pa ne omagamo; smo preganjani, pa
nismo zapuščeni; smo ob tla metani,
pa ne ginemo . . . zakaj mi vemo, da bo
on, ki je obudil Jezusa, obudil tudi nas
z Jezusom . . . Zato ne pešamo.  (11. Kor.
4, 8. 9. 14. 19). Samo že ta apostol, največji duh, ki
ga je rodilo judovstvo, kakor ga imenuje ne-
katoliški kritik, samo ta apostol že zadostuje za
negoljufivo istinitost naše vere v telesno od mrtvih
vstalega Vzveličarja.

Apostolom, ki so svojo vero v vstalega Vzve¬
ličarja ovekovečili tudi s tem, da so postavili
nedeljo za spominski dan vstajenja Gospodovega,
apostolom se pridružujejo apostolski cerkveni očetje,
sveti cerkveni učeniki, sveti spoznovavci in zlasti
mučenci vseh stoletij. O koliko mučencev, ob¬
čudovanja vrednih junakov svete vere nahajamo
med svetniki, ki so spoznavali in branili to temeljno
resnico naše svete katoliške cerkve, žrtvovaje za
njo vse zemeljske dobrine, da, celo svoje življenje,
in so jo zapečatili s svojo srčno krvjo. Izmed
mnogih sijajnih spričevavcev obojega spola naj
omenim le tega in onega. Ob času krvavega pre¬
ganjanja kristjanov za cesarja Maksimijana je
krščanski vojskovodja, močnoveren vojak, z ime¬
nom Viktor, obiskoval brate od hiše do hiše, da
jih je navduševal k zaničevanju smrti in jih
vnemal k hrepenenju po neminljivih dobrinah.
Pri tem junaškem opravilu je bil v Marzilju, ob¬
morskem mestu na Francoskem, ujet in gnan
pred sodišče, kjer mu je paganski sodnik pred
vsem oponašal neumnost njegovega ravnanja,
da namreč zapravlja sad svojih zaslug in milost
rimskega cesarja, ker moli križanega, mrtvega
človeka.  Tako je sodnik imenoval Jezusa
Kristusa.  Trdnoverni vojak mu je odgovoril:
Rad se odpovem vsem dobrotam, katerih se morem
udeležiti le tedaj, ako se izneverim Jezusu Kristusu,
edinorojenemu Sinu božjemu, ki se je ponižal,
da se je učlovečil in je umrl za naše vzveličanje;
kateri pa je po svoji smrti zopet vstal  in
vlada s svojim nebeškim Očetom, kateremu je
postal v vsem enak! Tako se je glasilo očitno
veroizpovedanje pogumnega vojščaka, za katero
je bil takoj obglavljen: Viktor, resničen zmago-
vavec v boju za umrlega, a slavno vstalega Kralja
veličastva!

Pa tudi nežne device so se izkazovale kot
nepremagljive junakinje v spoznavanju petega
člena vere. Sveto Margarito Antijohijsko je za
cesarja Dijoklecijana, najhujšega preganjavca
kristjanov, prefekt Olibrij pred sodiščem vprašal
po njeni veri. Ko mu odgovori, da je kristjanka,
zavpije Olibrij razkačen: Kako bi se dala misliti
večja neumnost, kakor za Boga imeti človeka,

katerega so umorili na križu? Nato vpraša
devica razjarjenega predsednika: Od kod veš,
da je bil Kristus križan? To uče vaša pisma, ji
odgovori. Prav, odvrne Margarita, tiste knjige go¬
vore ne le o trpljenju Kristusovem, temveč tudi
o njegovem vstajenju in poveličanju. Kako torej
moreš prvo verovati, drugo pa tajiti? Ne verujemo
zato v Kristusa, ker je trpel in umrl; ne, v tem
bi ne imeli dokaza, da je pravi Bog. Pa on je
vstal, in sicer vstal iz lastne moči iz skalnatega
groba, zato se veselimo in se radujemo in kličemo
aleluja! Ravno s tem je dokazal moč svojega
božestva in ravno zato verujemo v njega, pa
hvalimo in poveličujemo njegovo ime, in žrtvu¬
jemo svoje življenje za njegov nauk. Tako je
govorila srčna krščanska devica. Pagan je ob¬
čudoval njeno bistroumnost, pa velel je vendar
močnoverno devico najprej mučiti in potem ob¬
glavili.

V Gospodu ljubljeni verni škofljani! Čas mi ne
dopušča, da bi navedel še več enako sijajnih živih
prič za telesno vstajenje našega božjega Gospoda in
Vzveličarja. Pa tega tudi ni treba; ker prepričan
sem, da vi vsi z Viktorjem in z Margarito vred veru¬
jete neomajljivo trdno v častitljivo vstajenje našega
božjega Odrešenika, ki je os, okoli katere se suče
vse krščanstvo.

Da to vašo vero ohranim prav živo in de¬
lavno, nadaljujem svoje dokazovanje. Da je Jezus
Kristus resnično tretji dan od mrtvih vstal, za to
govorijo tudi svetovne priče, paganske in judovske.
Takih dokazov sicer ne potrebuje ne sveta cerkev
in ne naša vera; dobro pa je vendar, in sicer kot
orožje proti sovražnikom in nam samim v veselje
in v potrjenje, ako se moremo v dokaz velikega
dogodka telesnega vstajenja našega Gospoda in
Vzveličarja sklicevati tudi na take priče, ki se ne
štejejo med spoznovavce Kristusove vere. Zelo
žalostno je, da se še dandanes nahajajo ljudje, ki
hočejo biti in se imenovati kristjani, ki pa dvo¬
mijo o vstajenju Kristusovem, ali je celo očitno
tajijo. O teh nesrečnežih velja, kar beremo v sve¬
tem evangeliju o bogatinu in Lazarju: »In umrl je
bogatin, in je bil pokopan v pekel. Ko je pa bil
v trpljenju in je videl od daleč Abrahama in La¬

zarja v njegovem naročju, je zavpil, rekoč: Oče
Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja . . v
hišo mojega očeta; pet bratov namreč imam, da
jim spriča, da tudi oni ne pridejo v ta kraj
trpljenja. Abraham mu reče: Imajo Mozesa in
preroke, nje naj poslušajo! On pa je rekel:
Nikar, oče Abraham, ampak če kdo izmed mrtvih
k njim pojde, se bodo spokorili. Rekel mu je pa:
Ako Mozesa in prerokov ne poslušajo,
tudi ne bodo verovali, čeprav kdo od
mrtvih vstane.  (Luk. 16, 22. 23. 27 — 31).

Eden najznamenitejših svetovnih dokazov za
čudovito vstajenje Kristusovo nam je zapustil
slavni judovski zgodovinar Flavij Jožef. Ta dokaz
zasluži, da ga poznajo vsi krščanski krogi in da
spoznajo njegovo veljavo. Flavij Jožef, rojen leta
37 po Kristusu v Jeruzalemu in umrl po letu 93,
farizejec in sovrstnik apostolov, piše v tretjem
poglavju osemnajste knjige svojih judovskih
starin  o osebi Jezusa Kristusa takole: »V tej
dobi je živel Jezus, človek poln modrosti, ako se
sploh sme imenovati človek. Kajti delal je celo
neverjetne reči in je bil učenik takih ljudi, ki z
veseljem sprejemajo resnico. Držalo se ga je
mnogo judov, pa tudi mnogo helenov. Ta je bil
Kristus. In čeprav ga je bil Pilat na obtožbo
predstojnikov pri nas obsodil k smrti na križu,
vendar ga niso nehali ljubiti oni, ki so ga bili
prej ljubili. Ker tretji dan se jim je pri¬
kazal zopet živ,  kakor so bili od Boga po¬
slani preroki prerokovali o njem to in še mnogo
drugega čudežnega. Še do zdaj ni prenehalo ljud¬
stvo kristjanov, ki se imenuje po njem. 1  Tako

1  Flavii Josephi Antiquitates, XVIII. 3. 3. — To tako čudno
kakor važno mesto je celo pristno, o čemer pričajo vsa vunanja
sodila. Nahaja se v vseh rokopisih, ki so se nam ohranili od tega
dela v obilnem številu. Oče cerkvene zgodovine, Evzebij, škof Ceza-
rejski (f 340), ga priobčuje v svoji Cerkveni zgodovini (lib. I. cap. 10),
in v svoji Demonstratio evangelica (lib. III. cap. 5). To mesto nam
izročuje tudi učeni cerkveni oče sv. Hieronim v svoji knjigi o cerkve¬
nih pisateljih (cap. 13). To klasično mesto omenjajo nadalje Rutin
(Cerkvena zgodovina 3, 11), Socomen (Cerkvena zgodovina 1, 1) in
Izidor Peluzijan (knjiga 4, list 225). Nanj se sklicujejo slavni škof
Milanski, sv. Ambrož, učeni Kasiodor, Nicefor Kalist, Zonoras in
poznejši pisatelji.

Tako je pristnost tega velevažnega mesta celo gotova iz vu-
nanjih razlogov, pa se tudi iz morebitnih notranjih vzrokov ne da
pobiti ali le omajati. Po vsej pravici pripazuje učeni Bole v svojih
mislih o tem mestu: Ob sklepu te razprave se nam dozdeva umestno,

— 12  —

nam kliče glas juda Flavija Jožefa, ne da bi bil
nameraval ali da bi se bil zavedal važnosti svo¬
jega pričevanja, skozi devetnajst stoletij: Jezus
Kristus je ob začetku našega časoštetja živel, učil,
čudeže delal, je bil križan pod Poncijem Pilatom
in je tretji dan potem vstal od mrtvih.

Očividen dokaz za častitljivo vstajenje Jezusa
Kristusa je nadalje njegova naprava, njegova usta¬
nova: naša sveta katoliška cerkev; kajti ona
sloni na velikem dogodku, da je Kristus zmago¬
vito vstal od mrtvih. Ako bi Kristus ne bil vstal, bi
bila prazna naša vera, omajljiva bi bila stavba naše
cerkve. Kakor se je vera in pridiga apostolov
opirala na prepričanje o resničnem vstajenju nji¬
hovega božjega Učenika, tako sloni tudi naša vera
na tem prepričanju. Z vso pravico trdi slavni
govornik, sveti Janez Krizostoni, v svoji prvi ho-
miliji o Dejanju apostolov: »Kdor veruje vstajenje,
bo skoraj imel popolno vero«. Kakor so prve
krščanske občine nastale na podlagi te temeljne
resnice, enako stoji vsa cerkev še danes močno
in trdno na tem temelju. Kakor je Kristus slavno
zmagal po svojem čudovitem vstajenju, tako je
zmagovala njegova cerkev skozi vsa stoletja in
zmaguje še danes in bo zmagovala tudi v pri¬
hodnje. Seveda ne zlate krone, temveč trnjeva

pripomniti in razločno poudariti, da vunanja sodila določno spričujejo
pristnost. Pristnost je, rekel bi, in possessione ali v  posesti. Ne more
je omajati v njeni posesti sapa praznih domnev, umakne se le, ako
silijo v to dokazujoča notranja sodila. Dozdevek, da so taka, se raz¬
prši, čimbolj se oziramo na lastnosti pisatelja in njegovih helenskih
učiteljev, kar zahtevajo pravila zdrave razlage.

Tako ugovarjajo, da Flavij Jožef ni imel povoda, poročati o
Jezusu. Medtem pa v omenjenem delu poroča o vseh le nekoliko
odličnih osebah po Judeji, tako o Janezu krstniku, o Poneiju Pilatu,
o Kajfu in o drugih. Pripoveduje celo o apostolu Jakobu mlajšem,
daje bil umorjen zaradi preloma (Mozesove) postave, in daje bil brat
(ali kakor so rekali Judje, sestranec) Jezusa, ki je imenovan
Kristus.  Torej nikakor ni mogel molčati o Jezusu, moral je po¬
ročati pač tudi o njem.

Toda, vprašujejo nadalje, kako je mogel Flavij Jožef tako
pisati o Jezusu, ne da bi bil postal sam kristjan ? Pač ni težko, zado¬
voljivo odgovoriti na to vprašanje. Flavij Jožef je bil posvetnež, in
kot takemu mu ni bilo mar za versko prepričanje; to mu pa ni
branilo, govoriti resnice, kot zgodovinarju pisati resnico. — Zadnji
ugovor je nasprotnikom trditev, da so kristjani podtaknili in uvrstili
to mesto. To pa se trdi brez dokaza, in se potemtakem tudi po pra¬
vici zanikuje brez dokaza. Tu velja pravilo: Quod gratis asseritur,
gratis negatur. Kar se zastonj trdi, se zastonj zanikuje. In to po vsej
pravici; kako bi bili namreč mogli kristjani dotično mesto spraviti
Y yse mnogoštevilne rokopise?

krona je bila in je večidel njena zmaga in njena
slava. Častitljiva krščanska načela so vzdignila
svet iz razvalin paganstva, in so ga pomladila
enako ptiču feniksu.

Vstajenje Kristusa Gospoda je predrugačilo
zemlje obraz. Paganska omika, četudi visoko raz¬
vita, ni mogla zadrževati nravnega propada, ker
je služila neresnici, sovraštvu, napuhu. Krščanstvo
je oskrbelo zopet pravo omiko, ker je ozdravilo
zla nekdanje omike in je ustanovilo novo. Krščan¬
stvo je pregnalo sužnost, je povzdignilo ženo, je
oblažilo državno oblast, je posvetilo delo, je od¬
stranilo oderušlvo, pa je zboljšalo stanje ubožcem
in bolnikom po ustanovljenju sirotišč, zavetišč, bol¬
nišnic in oskrbovalnic. Odvračalo je nevednost z
ustanovljenjem ljudskih, srednjih in višjih šol.
Gojilo je umetnosti in vede, pospeševalo je slovstvo.

Krščanska umetnost, da se pomudimo vsaj
nekoliko pri njej in da omenimo le nekaj, kar
zadeva naš predmet, krščanska umetnost, pravim,
oznanjuje s svojimi deli glasno in razločno: Kri¬
stus živi, Kristus vlada, Kristus zmaguje! Kako
vzvišenih snovi, kako veličastnih misli je dalo
umetnikom edino le častitljivo vstajenje Gospo¬
dovo! V katakombah so označevali to resnico s
stenskimi podobami. Taka podoba je bil med
drugimi veliki prerok Daniel v levnjaku. Daniel
je živel v dobi babilonske sužnosti več kakor
500 let pred Kristusom. Njegovi sovražniki so
našuntali medijskega kralja Darija, da ga je velel
vreči v levnjak. Nato so prinesli kamen in so ga
položili na vhod v jamo in zapečatili s pečatom
kralja in drugih prvakov. Bog pa je poslal svojega
angela, ki je zaprl žrelo krvoločnih zveri in je
rešil Daniela. Ko je kralj Darij ob prvi jutranji
zori drugega dne prišel k levnjaku, je našel Da¬
niela še živega, da, celo nepoškodovanega; nato je
zapovedal, krive tožnike vreči pred divje zveri. Sicer
se tudi mesto pri Danielu 7, 13. 14 tolmači kot
prerokovanje vstajenja in povišanja Mesijevega.
Daniel je gledal v ponočni prikazni Sinu člo¬
vekovega v oblakih neba, kako mu je
dal Oče oblast in čast in kraljevstvo,
da so mu služili vsi narodi in rodovi
in jeziki.  (Dan. 7, 13. 14).

— 13 —

Nadalje so v katakombah resnico vstajenja
Kristusovega vpodabljali s prerokom Jonom, 1  ka¬
terega je Jezus sam označil kot predpodobo svo¬
jega vstajenja z besedami: Kakor je bil Jona
v t r e b u h u morskega soma t r i d n i in tri
noči, tako bo Sin človekov v srcu
zemlje tri dni in tri noči.  (Mat. 12, 40). —
Kesneje so predstavljali vstalega Vzveličarja po
vsebini evangeljskih poročil v velikem veličastvu,
obdanega od žarne svetlobe, belo zastavo z rdečim
križem v roki v znamenje zmage in zmagoslavja.
Na nekaterih slikah se nahaja poleg vstalega
Vzveličarja ali tudi brez njega kot njegova po¬
doba lev s križevim obsvitorh, po izreku sv. Avgu¬
ština: V svojem trpljenju je bil jagnje,
v svojem vstajenju  pa  lev. —Pogosto na¬
hajajoča se podoba vstajenja kaže pobožne žene,
ko pridejo h grobu, da bi mazilile truplo Kristu¬
sovo, pa zagledajo tamkaj angela v snežno belem
oblačilu; ali Kristus gre sredi med dvema učen¬
cema v Emauz v živahnem pogovoru; ali on sedi
z obema v Emauzu pri mizi, drži v levici kruh,
in ga blagoslovi z desnico. Sploh navaden je kip
vstalega Vzveličarja z zastavo, ki ga ob veliki
noči nosijo pri vstajenju v procesiji in ga po¬
stavljajo na veliki altar. Zastava vstalega Vzve¬
ličarja spominja mesijanskih besed velikega pre¬
roka Izaija: Tisti  dan bo Jesetova korenina
stala v znamenje ljudstvom; narodi ga
bodo molili in njegov grob  bo  častitljiv.
(Iz. 11, 10). Gospod, ki je trpel za grehe sveta in
je vstal od mrtvih, se pogosto po starozakonski
predpodobi predstavlja ne v svoji človeški podobi,
marveč v mili in genljivi podobi jagnjeta. Tudi
ta podoba Kristusova se nahaja že na starih za-
temneiih stenah katakomb; risale sojo  roke prvih

1  Pt doba preroka Jona spada med podobe, ki se v katakombah
in sploh v prvih krščanskih stoletjih naigošče nahajajo na vsako¬
vrstnih spomenikih Vidiš jo na stenskih slikah, nagrobnih kamenih,
na krstah, na svetilnicah, na svetinjah in na zlatih kupah. In na¬
hajaš jo v različnih predstavah in oblikah, tako da ne pogrešaš no¬
bene posameznosti svetopisemske povttsti, ne ladje, ne potovalcev, ne
suhe zemlje, kamor ga je izvrgla riba. Zdaj ga vidiš le, kako ga
požre morski som, zdaj, kako ga pljune na suho, zdaj zopet je to
tudi samo le označeno. (Otto Mitius, Jonas auf den Denkmalern des
christliehen Alterthuins. •- IV. Heft der arehaologischen Studien zum
christlichen Alterthum und Mittelalter, herausgegeben von J. Ficker.
— Freiburg, 1899. VIL -j- 224 S. Mit 2 Tafeln und 3 Textbildern).

rimskih kristjanov. Velikonočno jagnje, darovani
in vstali Vzveličar, nosi zastavo, kalera visi na
poprečnem križevem drogu ter vihra prosto in
veselo kakor ob slavni zmagi. Zastava je v roki
vstalega Vzveličarja njegovo zmagavno, pa naše
bojno znamenje.

Sloveče so slike vstajenja, izvršene od po¬
sameznih umetnikov, n. pr. slika izvrstnega slikarja
Giotto di Bondone, ki je slikal vstalega Vzveličarja
z veličastno postavo, plavajočega nad skalnatim
grobom, krog glave svetel žar, v roki križno za¬
stavo, ob nogah dva stražnika; slika deviškega
Fra Angelika Fiezolana, ki predstavlja tri Marije,
katerim angel sporoča veselo oznanilo: Vstal
je, ni ga tukaj; slika slavnega Michelangela,
ki predočuje prizor, ko se Gospod prikaže sveti
Mariji Magdaleni. Ker je imela Magdalena vstalega
Vzveličarja za vrlnika in mu je dejala, jokaje:
Vzeli so mi Gospoda, in ne vem, kam so ga po¬
ložili; ako si ga ti odnesel, povej mi —- zato se
Kristus na tej sliki predstavlja kot vrtnik, z lopato
v roki in obkrožen s svetlim žarom. Na umotvoru
velikega Rafaela Sanzio plava Kristus nad grobom,
molita ga dva angela, trije stražniki leže na tleh,
četrti pa preplašen beži. Znana je tudi krasna slika
vzornega Fra Bartolomea v palači »Pitti« v Flo¬
renci: Štirje evangelisti kot priče vstajenja. Toda
dovolj o umetnosti in umotvorih, ki proslavljajo
veselja polno vstajenje, praznik zmage in zmago¬
slavja Jezusa Kristusa. Seveda bi bilo prav za¬
nimivo pripovedovati, kako med umetnostmi pes¬
ništvo in godba slavita vstalega Vzveličarja, kakor
n. pr. mladeniškega mojstra Don Lorenza Perozi
»Vstajenje Kristusovo«. Toda dovolj.

Tako sem v prvem delu svojega pastirskega in
poučnega lista jasno dokazal resničnost dogodka
telesnega vstajenja Kristusa Gospoda. O junaku Sam¬
sonu pripoveduje sveto pismo, da je prišel nekega
večera v filistejsko mesto Gazo in je tam prenočil.
Filistejci, njegovi zakleti sovražniki, so zaprli
mestna vrata in so postavili k vratom čuvajev,
da bi ga ujeli in gotovo pokončali. »In čuvaji,
tako beremo v bukvah Sodnikov, so čakali vso
noč pri vratih, da bi Samsona zjutraj, ko pojde
vun, ubili. Samson pa je spal do polnoči; potem

14

je vstal, je zagrabil obe dvernici mestnih vrat z
njunimi podboji in z zapahom, in ji je zadel na
svoje rame ter nesel na vrh gore, ki gleda proti
Hebronu.« (Sodn. 16, 1). Prevarjeni in prestrašeni
so se pogledovali mestni prebivavci, ko so zjutraj
zapazili, da je Samson ušel in je celo mestna vrata
s podboji vred iz zida iztrgal in odnesel.

Občudovanja vredna je ta predpodoba, pa
mnogo večjega občudovanja vreden je on, ki je
dopolnil to predpodobo, božji junak Kristus Jezus.
Njegovi sovražniki so se že veselili, misleč, da so
ga vendar odstranili za vselej. Njegovo telo je bilo
stepeno, razmesarjeno, umorjeno, zaprto v grob, ki

Preljubljeni v Kristusu Gospodu!

Makor je resnica telesnega vstajenja Kristu-
[iJ&žtLsovega neovržno gotova, tako je tudi naj¬
višje važnosti. Častitljivo vstajenje Kristusa Gospoda
je za nas vse največjega pomena.

Vprvo ta neizpodbitni dogodek krepi in
utrjuje našo vero. Kakor je božič praznik ljubezni,
enako je velika noč praznik vere in upanja.
»Bog ga je obudil od mrtvih in mu je
dal veličastvo, da bi bila vaša vera in
vaše upanje v Bogu  (I. Petr. 1, 21), piše
prvak apostolov, sv. Peter. Velika noč je praznik
vere, kjer je vstajenje dogodek, ki že sam za sebe do¬
volj spričuje in dokazuje vse resnice krščanske vere.
V Kristusu, obljubljenem in željno pričakovanem
Mesiju, vidimo najnatančneje izpolnjena vsa staro-
zakonska prerokovanja, tudi ono presloveče pre¬
rokovanje kralja psalmopevca Davida: Ne bodeš,
o Gospod, pustil moje duše v predpeklu,
in tudi ne bodeš pripustil svojemu

e

je bil pokrit s težkim kamenom in zastražen od
rimskih vojakov. Zdaj so mislili nasprotniki, da
se jim ni treba več bati Nazarejca. Toda božji
junak, močni lev iz rodu Judovega je hudo pre¬
senetil brezmočne, ko je najbrž hitro po polnoči
razbil vrata kraljevstva mrtvih — portas interni
confregit, kakor poje o njem cerkev — je odvalil
težki kamen in je živ vstal iz temnega groba. In
tako je resnična tolažbe polna beseda: Vi pa
me vidite, ker jaz živim! 1  (Jan. 14, 19).

1  Nekatere pripomočke za natančnejši poduk o razpravljanem
predmetu glej v nemškem pastirskem listu, str. 16 oziroma 00.

svetemu gledati trohnobe  (Ps. 15, 10);
kakor tudi prerokovanje preroka Ozea: O smrt,
jaz bom tvoja smrt; o pekel, jaz bom
tvoj vgriz.  (Oz. 13, 14).

Še več, Jezus, prerok prerokov, je prerokoval
sam, da bode vstal tretji dan po svoji smrti. Ko
so judje in farizeji zahtevali od njega, da se pred
njimi tako rekoč izpriča z znamenji iz nebes ali
na nebu, jim odgovori Jezus: Hudobni in
prešestni rod išče znamenja, pa zna¬
menje se mu ne bo dalo razen zna¬
menja Jona preroka. Kajti kakor je bil
Jona v trebuhu morskega soma tri dni
in tri noči, tako bo Sin človekov v srcu
zemlje tri dni in tri noči.  (Mat. 12, 39. 40).
Ko je Peter ob tiberijaškem jezeru spoznal Kristusa
za Sinu živega Boga, in mu je Jezus za to ob¬
ljubil, da ga bo postavil v temeljni kamen svoji
cerkvi, in mu bo dal ključe svojega nebeškega
kraljevstva, potem je začel božji Vzveličar doka¬
zovati svojim učencem, da mora iti v Jeruzalem

15  —

in da mora veiiko trpeti od starašin in pismarjev
in višjih duhovnikov, in da mora umorjen biti
in tretji dan zopet vstati.  (Mat. 16, 21).

Ko je Jezus po svojem izpremenjenju na
gori Taborski s Petrom, z Janezom in Jakobom
šel z gore, jim je rekel: Nikomur ne pra¬
vite te prikazni, dokler Sin človekov
ne vstane od mrtvih.  (Mat. 17, 9). Hilro
potem je govoril vsem apostolom: Sin človekov
bo izdan ljudem v roke, in ga bodo umo¬

rili, in tretji dan bode  vstal. In postali so
silno žalostni. (Mat. 17. 21, 22). Kakor poroča sv.
evangelist Matevž, je Jezus v okolici mesta Jerihe
vzel dvanajstere posebe k sebi in jim je rekel:
Cdejle, gremo gor v Jeruzalem in Sin človekov
bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in

ga bodo obsodili k smrti in ga bodo dali ne¬
vernikom zaničevati, bičati in križati, in tretji

dan bo zopet vstal.  (Mat. 20,17- — 19).

Ko je Jezus iz Jeruzalemskega templja iz¬
gnal prodajavce, kupčevavce in menjavce, tedaj
so pristopili k njemu nadzorniki templja in fari¬
zeji, rekoč: S kakšnim čudežem nam skažeš, da
smeš to delati? Jezus jim odgovori: Poderite
ta tempelj, inv treh dneh ga bodem po¬
stavil!  Govoril je, kakor piše sv. Janez, o
templju svojega telesa. Judje pa so rekli zasmeh-
(jivo: Šestinštirideset lel se je zidal ta tempelj, in
ti ga bodeš postavil v treh dneh? (Jan. 2, 18—21).
Tega dogodka ne more utajiti nobena kritika,
in Judje ga niso mogli pozabiti. Ko je Jezus ujet
stal pred velikim zborom in pred višjim duhov¬
nikom Kajfom, sla slednjič pristopili dve krivi
priči in sla rekli: Ta (namreč Jezus) je govoril:
Jaz morem podreti tempelj božji in v treh dneh
ga zopet pozidati. (Mat. 26, 60). Jezus sicer ni
govoril tako, marveč: Poderite ta tempelj in v
treh dneh ga bom postavil: pa sovražniki so
si zapomnili ta izrek Jezusov, kakor so to poka¬
zali tudi pri križanju. Kajti zasramovali so Jezusa
na križu, rekoč: Aha, ki podiraš tempelj božji
in ga v treh dneh zopet pozidaš, pomagaj sam
sebi! (Mat. 27, 40).

Prerokovanje Kristusovo o njegovem vsta¬
jenju je bilo tako obče znano, da so veliki du¬

hovniki in farizeji tisti dan po križanju Jezusovem
šli k Pilatu, rekoč: »Spomnili smo se, da je ta
zapeljivec, ko je še živel (vedeli so torej dobro,
da je umrl), rekel: Grez tri dni bom vstal. Ukaži
torej, zavarovati grob do tretjega dne, da kje ne
pridejo njegovi učenci in ga ne ukradejo, in
poreko ljudstvu: Od mrtvih je vstal; in bo po¬
slednja zmota hujša od prve. (Mat. 27, 62—64).
To oble znano prerokovanje, katerega ni mogel
izvršiti nihče, ki je samo le človek, se je na¬
tančno izpolnilo. Zato je Jezus Kristus več kakor
le od Boga poslan prerok, on je tudi Bog. Po
pravici namreč pripazuje modri Hiponec, sveti
Avguštin: »Največji čudež vseh čudežev je vsta¬
jenje mrtvega; pa med vsemi vstajenji je naj¬
čudovitejše: obuditi samega sebe. Ker samega sebe
obuditi more le človek, ki je obenem Bog.«

Zato je vstajenje Jezusa Kristusa, od mrtvih
glavni dokaz njegovega božestva. Jezus Kristus
je Bog, in vse, kar je učil, je resnica, nelažljiva
resnica, brezpogojna resnica. Zatorej mora biti tudi
naša vera trdna kakor skala. To je zmaga,
ki premaga svet, naša vera. Kdo je pa,
ki premaga svet, kakor kdor ve¬
ruje, daje  Jezus Sin božji?  (1. Jan. 5, 4. 5).
Nasproti pa bi bilo brez vstajenja vse, kar je
Kristus učil, postalo negotovo in omahljivo, bi
bilo postalo dvomljivo, kakor primerno pravi raz¬
svetljeni apostol narodov, sveti Pavel: Ge Kristus
n i v s t a 1, j e prazno naše oznanjevanje,
prazna je tudi naša  vera; še ste namreč
v svojih grehih. Tedaj so tudi tisti, ki
so zaspali v Kristusu, pogubljeni.  (I. Kor.
15, 14. 17. 18.)

Bodimo torej vsi kakor skala trdni v veri,
kakor je bila Marija, mati Jezusova, katera ni
nikdar omahovala v veri. Marija je stala pod
križem, ko je umrl njen ljubljeni in ljubeči Sin;
pa ona je verovala, da bode vstal; zato veliko¬
nočno jutro ni šla h grobu z dišavami, kakor
Marija Magdalena, mazilit ga, ker je bil že vstal.
Marija ni bila med tremi Marijami, med pobožnimi
ženami, ki so velikonočno jutro šle h grobu, ko
je bil že prazen. Marija ni iskala med mrtvimi
svojega Sina, njega, ki je bil že vstal. In zalo je

— 16  —

zaslužila, da se ji je najprej prikazal poveličani
Vzveličar, kakor se sploh misli. 1  Ob prikazni
poveličanega se je dopolnilo, kar peva Jakopone
da Todi v ljubeznivi sekvenciji: Stabat Mater gau-
diosa. Radostna je Mati stala.

Kaj čuda, ako je postala Marija svojemu
Sinu enaka tudi v vstajenju? Marija je umrla,
pa smrtne vezi je niso mogle zadrževati v
grobu, njeno vstajenje se je pospešilo. Preblaženo
devico in mater božjo Marijo je Bog tretji dan
obudil in v nebesa vzel z dušo in s telesom. To
sicer ni dogma ali verska resnica, ker sveta cerkev
do zdaj o tem ni nič določila; toda od nekdaj
je bila naklonjena temu pobožnemu mnenju. Na
Vatikanskem cerkvenem zboru so prosili 204 škofje,
da se naj ta resnica proglasi za versko resnico.

Kakor pa vstajenje Kristusovo vtrjuje našo
vero, tako jači tudi našo voljo v dobrem, jo
krepča v čednosti. Kako to? V njem namreč
gledamo plačilo in poveličanje pokorščine do Boga.
Gospod Bog ne zapusti svojih, čeprav jih zapusti
tudi ves svet. Kratek čas in le na videz zmaguje
hudobija nad čednostjo, slednjič pa zadobi vendar
čednost najpbpolnejšo zmago in doseže zasluženo,
neminljivo plačilo. Kdor trpi z Jezusom, bo
ž njim vstal in bo ž njim kraljeval
vekomaj,  uči od Kristusa izvoljeni in pomi-
loščeni apostol Pavel. Ua, križ pripravlja veliko¬
nočno veselje!

S tem, kar sem omenil, preljubljeni, še pa ni¬
kakor nismo popolno označili pomena veselega
vstajenja božjega Vzveličarja. Ono je namreč
nadalje krasna predpodoba našega duhovnega,

1  Brat Filip, kartuzijan v Zajčkem samostanu pri Konjicah,
poje v svojem, v 13. stoletju zelo razširjenem »Marijinem življenju 11 * * V

tako-le:

Ko Kristus je iz groba
Z močjo nebeško vstal,

Se k Materi je ljubi
Kot zvesti Sin podal.

O koliko veselje
Občuti nje srce,

Ko milo zopet Sinu

V obličje sveto zre!

Ko gleda mu v obraz,

Zakliče na ves glas:

(Wilhelm Sommer, Bruder Pkilipps
Miinster, 1859. str. 267 nsl).

O hvala ti, moj Bog,

Po svetu vsem okrog!

Sin zopet moj živi,

Radu j se, srce mi!

Minulo zdaj trpljenje,

Mi jok je in ihtenje,

Da zopet ti živiš,

Pred menoj tu stojiš!

O zemlja in nebo

Proslavljaj čudo to!

des Karthausers Marienleben.

nravnega vstajenja, predpodoba oživljenja naših
duš. Vzveličar ni ostal v grobu, tako tudi mi ne
smemo ostati v grobu pregreh. Je tudi grob v
duhovnem pomenu: greh, in je tudi duhovno
vstajenje: zadobitev milosti. Nihče ne more po
grehu mrtvega obuditi k življenju, kakor le vsemo¬
gočni Bog. Kakor so pa pri vstajenju Jezusovem
sodelovali tudi angeli, slično se Gospod poslužuje
v svoji cerkvi angelov, mašnikov kot svojih po¬
slancev, da rešuje ljudi grešnih spon, da jih od¬
vezuje. Ko bi Kristus  ne  bil  vstal, bi bili v
svojih  grehih. Dopadlo  je, da  po  Kristusu
vse spravi  s seboj. Pomenljivo je božji Odrešenik
ravno na dan vstajenja ustanovil zakrament od-
puščenja grehov; to je bilo prvo darilo poveliča¬
nega Vzveličarja sveta. Dneva ustanovitve velikih
zakramentov pokore in presvetega rešnjega Telesa
sta blizu svetega velikega petka in stojita kakor
dve goreči svetilnici ob vsaki strani križa, ki ji
je prižgal. Res, dostojna in pravična je uredba
svete cerkve, da naj njeni otroci po pripravah
svetega postnega časa ravno veliko noč uporabljajo
kot čas duhovnega vstajenja.

Cerkev nam zapoveduje, da v tem milosti
polnem času vredno prejmemo zakrament svete
pokore in presvetega rešnjega Telesa. Poleg tega
škofje vsled papeževega pooblastila ravno na
velikonočni praznik delijo v svojih stolnicah apo¬
stolski blagoslov s popolnim odpustkom. Pravo
velikonočno veselje, pravi velikonočni mir in
blagoslov napolnjuje pa le tiste, kateri z vso
radovoljnostjo izpolnjujejo četrto cerkveno za¬
poved: »Izpovej se svojih grehov postavljenemu
izpovedniku najmanj enkrat v letu, in v veliko¬
nočnem času prejmi sveto rešnje Telo.« Tam v
izpovednici slišiš sladko, tolažbe polno besedo:
Noti flere, Maria! Resurrexit Dominus! Ne jokaj,
Magdalena! Vstal je Gospod! Vstani tudi ti iž
groba pregreh, potem pa ne jokaj, temveč veseli
in raduj se! Tam v izpovednici govori Jezus po
svojem namestniku, kakor je nekdaj klical ob mrt¬
vaškem odru mladeniča v Najmu: Mladenič,
rečem ti, vstani!  (Luk. 7, 14. 15). Ali kakor je
klical ob smrtni postelji Jairove hčerke: Deklica,
rečem ti, vstani! In zdajci je deklica

17

vstala in hodila. (Mark. 5, 41. 42). Ali kakor je
usmiljeni Odrešenik klical ob grobu Lazarjevem:
Lazar, p r i d i v u n! In mrlič je zdajci prišel vun,
povezan na rokah in nogah s povoji, in njegov
obraz je bil zavit v prt. In Jezus reče: Raz¬
vežite ga in pustite ga iti. (Jan. 11, 43. 44).
Enako govori tudi izpovednik kot namestnik Kri¬
stusov na zemlji izpovedencu, ki leži v grobu
greha in je zvezan z vezmi grešnih navad kakor
s povoji, in katerega duša je mrtva za ne¬
beško kraljevstvo: Mladenič, mladenka, rečem ti
vstani; in jih odveže vezi grehov, ter odvali kamen
dolga od njihove vesti, da potem zopet govorijo,
to je: da morajo z zasluženjem hvaliti Boga in
varno hoditi po potu vzveličanja.

Katoliški kristjani! Jezus Kristus je pre¬
magal smrt, greh in satana, nas je torej rešil in
otel iz sužnosti greha, nas je oprostil oblasti pe¬
klenskega vladarja. Ah, ohranimo si vendar to
prostost, ne vklepajmo se zopet v verige greha
in v spone satanove. Bratje,  opominja nas vse
tako živo sveti Pavel, bratje, postrgajte
stari kvas, da bodete novo testo...Ker
naše velikonočno jagnje, Kristus, je
darovano. Obhajajmo torej veliko noč
ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu
hudobije in malopridnosti, temveč v
o p r e s n i h k r u h i h čistosti in resnice!
(T. Kor. 5, 7. 7). Začnite v moči in milosti Kristu¬
sovi boj z izkušnjavo, nadaljujte ga srčno in končna
zmaga bo vaša. V okrepčevanje zauživajte veliko¬
nočno Jagnje, ki je bilo zaklano za naše grehe,
in prejemajte kruh, ki je prišel z nebes in ka¬
terega zauživanje daje večno življenje. Kdor  je
moje meso in pije mojo  kri, ima večno
življenje in jaz ga bom obudil sodni
dan.  (Jan. 6, 55). In ako ste enkrat vstali s Kri¬
stusom, iščite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč
ob desnici božji. Kadar se bo prikazal Kristus,
vaše življenje, takrat se boste prikazali tudi vi
ž njim v časti. Mrtvite torej v sebi huda nag¬
njenja in poželenja! Slecite starega človeka z
njegovimi deli, pa oblecite novega, njega, ki je
prenovljen v spoznanju po podobi tistega, ki ga
je vstvaril. (Kol. 3, 1. 4. 5. 9. 10).

V vseh rečeh se povrnimo h Kristusu, ki
je bil izdan zavoljo naših grehov in
je vstal zavoljo našega opravičenja.
(Rim. 4, 25). Kdor se odvrne od njega, se povrne
v temo. Kraljevstva in ljudstva, ki so postala
nezvesta Kristusu in cerkvi ter so prišla ob vero,
so izgubila ž njo tudi nravnost. Odpad od krščan¬
stva izpodkoplje temelj pravemu ljudskemu blago¬
stanju. Le prokletstvo in nesreča sledita odpadu
od Odrešenika sveta, kakor tudi nemir in mržnja,
zavist in sovraštvo. Toda, Bogu bodi hvala, mnogo
je znamenj, da se obhaja povsodi velika noč,
povsodi vstajenje. Na vseh straneh in krajih se
taja led, pod katerim je bila pokopana vera marsi¬
katerega kristjana. Povsodi se trudijo značajni
možje, odvaliti težki kamen, za katerega so po¬
tisnili krščanstvo v domačem življenju, v odgoji,
v umetnosti in vedi, v javnem življenju in obče¬
vanju. Na vsej črti se zopet glasi klic: Kristus
je vstal!  In ako sovražniki svete cerkve tajijo
vstajenje krščanstva, in se veselijo, misleč, da so
krščanstvo poteptali in uničili, ne morejo utajiti
s tem resnice, da se zopet mogočno oživlja, ka¬
kor nekdaj tudi farizeji niso nič opravili z lažjo,
ki so jo trosili po nagrobnih stražnikih, češ, da
Kristus ni vstal, temveč so njegovo truplo ukradli
le učenci.

Zares, tako veličasten je naš velikonočni
praznik, tako izpodbuden in osrečevalen je ta
presveti dan, da bi že sam mogel nagibati vse,
ki so zvunaj katoliške cerkve, k srčnemu obža¬
lovanju, da morajo pogrešati tolažbo in podporo,
katera bi bila za nje največja sreča v vseh okol-
nostih življenja. Kako pa morajo obžalovati in
objokovati to šele tisti, ki so zabredli v zmoto,
zapeljani od drugih ali pa vsled lastne trme, in
ki morda letos praznujejo prvič veliko noč zvunaj
katoliške cerkve! O kako se jim mora pač užaliti,
ako morajo iti mimo cerkve, v kateri so slišali do
zdaj tako veselo peti alelujo, ali so jo pomagali
sami prepevati, in se ondi še zdaj razlega zma-
govavni slavospev aleluja, pa nič več veselo ne
odmeva v njihovih srcih! Kdor veruje  v Sina,
i m a večno življenje; kdor pa je Sinu
neveren, nebo  videl življenja, temveč

3

— 18

jeza božja ostane nad njim. (Jan. 3, 36).
To je volja mojega Očeta, kateri me je
poslal, govori Kristus,  da vsak, ki vidi
Sina in vanj veruje, ima večno živ¬
ljenje, in jaz ga bom obudil poslednji
dan. (Jan. 6, 40). O vi ljubi škofljani, ki ste
morda odpadli od katoliške vere, vi, žalost mojega
srca, vrnite se v naročje najboljše matere, edino-
vzveličavne katoliške cerkve! Ne veste, kako sladko
in srečno se počiva v njenem naročju. Objel bi vse,
ki pripeljejo izgubljene ovčice zopet nazaj v ovčjak
Jezusa Kristusa. Da vam bode pa to mogoče, ljubljeni
v Gospodu, se pred vsem sami ne dajte motili
v veseli veri vstajenja! Gospod je resnično
vstal in se je prikazal Simonu.  (Luk.
24, 34). In Simon Peter živi še dandanes v Va¬
tikanu v Rimu, in resnica, katero vam oznanjuje
on, vas bode osvobodila. Potem boste vedno veseli
peli velikonočnico: Aleluja! Slavile Gospoda!

Naposled naglašam z vsem poudarkom še
eno in sicer najvažnejšo stran zgodovinskega do¬
godka in verske resnice častitljivega vstajenja
Jezusa Kristusa, tega njegovega največjega in naj¬
višjega zmagoslavja nad vsemi njegovimi sovraž¬
niki. Slavno in čudovito vstajenje je za nas naj-
zanesljivše poroštvo našega lastnega vstajenja.
Da bi to laglje verovali, je obudil Jezus od mrtvih
Jairovo hčer, mladeniča v Najmu in svojega pri¬
jatelja Lazarja. Kot predpodobo našega vstajenja
je videl nekdaj veliki prerok Ecehiel zopet oživeti
suhe kosti, ležeče na širokem polju. (Eceh. 37,
1—14). V znamenje našega vstajenja so se ob
smrti Kristusovi na križu odpirali grobovi, in
mnogo teles svetnikov, ki so bili zaspali, se je
obudilo; in so šli iz grobov in so se prikazali
svojim. (Mat. 27, 52. 53). Velika noč je torej tudi
praznik upanja in veselega pričakovanja. Pre-
tolažljivo resnico telesnega vstajenja razpravlja po
svojem duhovitem načinu sveti Pavel, najboljši
tolmač naukov Jezusa Kristusa, v dolgem, osem¬
inpetdeset vrst broječem 15. poglavju svojega
prvega lista do Korinčanov. Med drugim piše
slavni apostol o tej skrivnosti takole: Po člo¬
vek u j e smrt in p o č 1 o v e k u j e v s t a j e n j e
mrtvih. In kakor v Adamu vsi umerjejo,

tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.
(I. Kor. 15, 21. 22). In božji Učenik sam je to
učil z jasnimi besedami: Jaz sem vstajenje in
življenje; kdor veruje v mene, bo živel,
akoravno je umrl. (Jan. 11, 25).

Ljubljeni verniki! Kolika tolažba za nas:
Smrti ni več! Jezus je vstal kot prvi med
svojimi brati.  Komu se užali, ako zahaja ve¬
černo solnce? Kdo žaluje in je neutolažen, ako
jeseni obledelo listje pada z drevja? Ali ne vemo,
da solnce prihodno jutro v novem žaru zasije
na nebeškem oboku? In ali drevje, ki v ledeni
zimi stoji kakor mrtvo, ne začne v ljubi pomladi
zopet zeleneti in cveteti? In ako vsejano seme
strohni v zemlji, ali ne priklije iz njega novo
življenje? In gosenica, ki se jeseni zaprede in je
kot zapredek v zimskem mrazu kakor mrtva v
svojem mešiču, ali ne leta spomladi kot krasno
pisan metulj od cvetice do cvetice, od lista do
lista ?

Enako tudi mi, predragi! Naj nas zapelje čas,
bolezen, nesreča v ledeno smrtno roko, naj se
pogrezne naše telo v temni grob, naj tamkaj
strohni, vendar za vselej ni uničeno. Peščica
prahu in pepela, ki še preostane od telesa, ne
ostane vedno ,mrtva. Ker vstali, da, vstali
bodemo,  tako kliče veselo sveti Pavel, ker j e
Kristus iztrgal smrti njen plen in jo je
premagal za vselej.  Na Dunaju v notranji
kapeli cesarskega dvora se pri božjem grobu vsako
leto nahaja globoko pomenljivi napis: Absorpta
est mors in victoria. Ubi est, mors, victoria tua?
Ubi est, mors, slimulus tuus? Požrla je smrt v
zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je
tvoj žaleč? (I. Kor. 15, 54. 55). Čisto gotovo udari
ura, ko bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu
božjega in bodo prišli iz grobov, da bodo prejeli
plačilo za svoja dela. (Jan. 5, 25—29). Nedavno
sem bral o hvalevredni navadi, ki jo najdeš v
švicarski vasi Samaden, katera ima svoje poko¬
pališče zvunaj na prijaznem griču. Na tem pokopa¬
lišču sloji cerkev in v njenem starikavem stolpu visi
zvon, s katerim zvonijo samo tedaj, kadar sprem¬
ljajo utrujenega popotnika k zadnjemu počitku.
Le na velikonočni praznik zapoje ta zvon že

— 19 —

zgodaj v jutro in poje skoraj neprestano ves dan.
Nja čisti glas doni v dolino, kakor bi hotel po¬
vedati živim: Ne žalujte za rajnimi, saj oni živijo
in vi jih bodete zopet videli, ker je velika noč,
ker je Jezus Kristus vstal in živi.

Da, vsi bodemo vstali neumrljivi, kakor mo¬
limo v enajstem členu vere: Vstajenje mesa;
toda,  dostavlja sveti Pavel, vsi ne bodemo
izpremenjeni  (1. Kor. 15, 51), ali kakor je
govoril že veliki prerok Daniel: Veliko izmed
teh, ki spe v prahu zemlje, se bode
vzbudilo, eni k večnemu življenju in
drugi k osramotenju, katero bodo  gle¬
dali večno.  (Dan. 12, 2). Ravno to je potrdil
tudi Kristus z besedami: In bodo prišli, ki
so delali dobro, v vstajenje življenja,
ki pa so delali hudo, v vstajenje obso-
jenja.  (Jan. 5, 29). — Potemtakem bodemo imeli
ali v mladeniški lepoti bliščeče, poveličano, nebeško,
ali pa ostudno, temno, peklensko telo: kakor smo
si pač zaslužili. Ah, ljubi moji školljani, kako se
bodemo enkrat videli? Ali v zoprnem telesu, ki
bode zaznamenovano s pečatom pogubljenja?
Ne, ljubljeni škofijam, za božjo voljo ne, to se ne
sme zgoditi, temveč v častitljivem, v svetlem telesu
se moramo zopet videti. Zato se trudim jaz in se
trudijo vsi moji delavni in pobožni duhovniki, da
pomoremo sebi in vam vsem k častitljivemu,
večno srečnemu vstajenju. Jaz kot višji pastir
nočem biti kriv nesreče od Boga mi izročene
duhovne črede.

Vsaki izmed vas torej reci, obljubi, prisezi
danes, pa potem tudi izpolnjuj prisego: Jaz moram
častitljivo vstati, naj velja, karkoli hoče! Zato

hočem svoje telo posvečevati z resno pokoro in
ga ohraniti vedno v svetosti. Ako sem zabredel
v velike grehe, hočem vstati in nočem več pasti,
da vstanem enkrat k časti. — Sladko upanje
častitljivega vstajenja nas mora tolažiti v vseh
bridkostih in težavah življenja, ob odprtem grobu
naših ljubih, ki so nam bili v življenju pri srcu.
In ako nam zakrije grob najdražje na zemlji:
očeta, mater, brata, sestro, otroka, moža, ženo,
prijatelja, učenika, dobrotnika, in ako nam hoče,
rekel bi, žalosti počiti srce, kadar duhovnik spusti
lopato zemlje na ljubljeno krsto in nas spreletava
strah in groza, celo takrat nas mogočno tolaži
misel: Vstali bomo, zopet se bodemo
videli!  Kje je našel mož bolečin, mnogoizkušani
Job, v svoji zapuščenosti tolažbe, pomoči in hla¬
dila? Morda pri svojih prijateljih, katere je klical
na pomoč: Usmilite se me, usmilite se me, vsaj
vi, moji prijatelji, ker roka Gospodova me je za¬
dela? Pa prijatelji niso imeli usmiljenja s prija¬
teljem. Pri tem pa je našel Job na grobu vseh
svojih otrok potrebne tolažbe v spominu in v
prepričanju prihodnjega vstajenja: V e m, tako je
klical, vem, da živi moj odrešenik, in da
bom jaz poslednji dan vstal iz zemlje
in bom zopet obdan s svojo kožo, in v
svojem mesu bom gledal svojega  Boga.
To moje upanje je shranjeno v mojih
prsih.  (Job. 19, 25—27).

Tolažba pobožnega trpina Joba je tudi naša
tolažba, in njegovo neomajljivo upanje je tudi
naše neomajno upanje. Vi pa me vidite, ker
jaz živim, in živeli bodete tudi  vi! (Jan.
14, 19).

V Gospodu ljubljeni škofljani!

[z rečenega lahko izprevidite, da svojega
pastirskega lista ne morem skleniti lepše
in primerneje kakor s krasnim veliko¬

nočnim predglasjem, ali z molitvijo velikonočne
svete maše, ki pripravlja na povzdigovanje.

»Res je spodobno in pravično, primerno in
vzveličavno, da tebe, Gospod, sicer vsaki čas, vendar

3 *

20  —

pa ta dan slovesneje hvalimo, ko je bil darovan
Kristus, naše velikonočno Jagnje; ker on je pravo
Jagnje, ki je odvzelo grehe sveta. On je zatrl
smrt s svojo smrtjo in nam je pridobil življenje
s svojim vstajenjem. In zato z angeli in nadangeli,
s troni in z gospostvi, in z vso množico nebeške
vojne pojemo pesem tvoje slave, neprenehoma
kličoč: Svet, svet, svet si ti, Gospod Bog sabaot.

Nebo in zemlja sta polna tvoje hvale. Hosana po
višavah. Ceščen bodi, ki pride v imenu Gospo¬
dovem. Hosana po višavah!«

Tej hvalnici in zahvalnici hočemo dostaviti
svojo prosivno molitev, in sicer s sklepnimi bese¬
dami genljivega velikonočnega slavospeva Exsultet:
»Prosimo te, Gospod, da podeliš mirne čase, in
da nas, svoje služabnike, vso duhovščino in po¬
božno ljudstvo z našim svetim očetom papežem
Leonom XIII. in z našim škofom Mihaelom v
velikonočnem veselju pod svojim vednim varstvom
vodiš, vladaš in ohraniš! Ozri se tudi na našega
tebi najvdanejšega cesarja Franca Jožefa Prvega!

Ti, o Bog, že poznaš njegovo hrepenenje in nje¬
gove želje; dodeli njemu in vsemu njegovemu
ljudstvu po neizrečeni milosti svoje dobrote in
svojega usmiljenja uživanje stanovitnega miru in
nebeško zmago!«

In končno kličemo iz vsega srca: Aleluja!

Vstal si, o Gospod in Vzveličar! Premagal si satana,
greh in smrt. Tebe, ki si vstajenje in življe¬
nje  (Jan. 11, 25), se hočemo stanovitno držati.

Ti sam imaš besede večnega življenja. O najlju-
beznivši Jezus, ti ljubezen naših src in življenje
naših duš, ti naše najvišje dobro in naše vse, vsadi,
prosimo te prav ponižno, vsadi v nas kal nebeške
slave, posvečujočo milost, da se nam bode ob vsta¬
jenju v večnosti nasproti glasila večna aleluja,
ki je v nebesih jedro vseh hvalnih pesmi in

V Mariboru,  na praznik Marijinega oznanjenja,

vseh slavospevov, kakor nas zagotavlja v pre¬
roškem duhu sveti Janez v svojem skrivnem
razodetju, pišoč tako čudežno lepo kakor skriv¬
nosti polno:

»Slišal sem glas, kakor glas mnogih trum v
nebesih, ki so klicale: Aleluja, češčenje in slava
in moč bodi našemu Bogu! In so zopet kli¬
cale: Aleluja! In padli so štiriindvajseteri starešine
in čvetere živali, in so molili Boga, ki je sedel
na sedežu, rekoč: Amen, Aleluja! In glas je izšel
od sedeža, rekoč: Hvalite Boga našega vsi njegovi
služabniki, in kateri se ga bojite, mali in veliki!
In sem slišal, kakor glas velike množice in kakor
šumenje velikih vod in kakor bobnenje močnih
gromov, reči: Aleluja, ker kraljuje naš Gospod,
vsemogočni Bog! Veselimo in radujmo se, in dajmo
mu čast; ker je prišla ženitnina Jagnjetova in se
je pripravila njegova nevesta.« (Skr. razod. 19,
1—8). »Vredno je Jagnje, katero je bilo umorjeno,
prejeti oblast in božestvo, in modrost in moč, in
čast in slavo in hvalo! In vse stvari, kar jih je
v nebesih in na zemlji in pod zemljo, in kar jih je
na morju in v njem, vse sem slišal reči: Njemu,
ki sedi na sedežu, in Jagnjetu bodi hvala in čast
in slava in oblast od vekomaj do vekomaj! (Skr.
razod. 5, 12. 13).

V vsej časti in slavi vstali Vzveličar, ka¬
teri je nad vsem Bog, hvaljen veko-
m aj  (Rim. 9, 5), ostani pri vas in vas blago¬
slovi! On, Bog miru, kateri je izpeljal
od mrtvih velikega pastirja ovc, Je¬
zusa Kristusa  (Hebr. 13, 20), naj vas po¬
sveti v vseh rečeh, da se ves vaš duh
in duša in telo brez graje ohrani v pri¬
hod našega Gospoda Jezusa Kristusa!
Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa
bodi z vami! Amen.  (1. Tes. 5, 23. 28).

dne 25. marca 1901.

t Mihael,

knezoškof.