9. štev. Novo mesto, 10. maja 1912. Letnik XXV11I. NOVIC E Izhajajo 10. in 25. TSBcega moacca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meatu. Katoličanom dežele kranjske. JToseca se]iteinl)ra (12. do 15.) se botiû vršil v cesarskem mestu IJujiaju 21:!. mednarodni evharisticni konf^rcs. To veliko slavijo bodo i»o svojem obsegu in sijaju tekmovalo z velikimi kon-g-resi, ki so so v proslavo sv, Kcši^jega Telesa zadnja leta vršili v Matiridii, Montrealu, ijondouu, Koliiiu in drugih svetovnih mestih. 2opet bodo (»rišli oii blizu in duleč odjioslanci vseh narodov in dežel, da javno in slovesno izpričajo svojo vero v firičujočnost našega l)Ožjei!;a Zveličarja v presvetem ReSnjem Telesu, da mu izkazejo svojo ljul)czcii iu češčeiýe. Gre toroj izključno le za versko slovesnost., ki boilc gotovo itiočiio poživila na.šo versko vnemo, naš pogurii in na.šo požrtvovalnost. Ali je treba še jjosebncga opomina zn kiitoliške Slovence, da se toga svetovnega evharistič-nega kongresa v častnem številu udeležoV — Saj jo ljubezen in češčenje luijsvetejšega zakramenta posebno ])n nas globoko vko-reninjena v src.ih vernikov, kjer brezštevilne cerkve pričajo o verski vnemi naših prednikov, kjer nešteta sv, obhajila, izpostav-Ijenjji Najsvetejšega, evharistične procesije in drugi zakramentalni Obhodi (iakiiziijejo živo vero našega ljudstva in kjer „Večna molitev' po vseh naših župnijskih wrkvah podnevi in ponoči zbira neštete trume častivcev okoli evharističnega prestola božjega Zve-tičarja. — Treba je torej, da to svojo vero in češčenje izkažemo tudi javno in slovesno na zgodovinsko pomenljivem mestu, na Dunaju, v pričo vso cesarske hiše in vpričo odposlancev vseh narodov sveta. — Svetovni evharistični kongres bodo pač obiskali zastofiniki najrazličnejših narodov in držav, vendar, ker se le-to vrši na avstrijskih tleh, jo trelm, da so posebno v velikem številu zastojiani imroiii avstrijske državo, iiato so jirijavo za mnogoštevilno udeležbo došle osredt^jenitj odboru na Dunaju že skoraj iz vseh avstrijskih kronovin. Tudi mi katoliški Slovenci ne smemo biti zadnji pri tem slavju, ki bode zopet pričalo, da je verska, katoliška misel tista vez, ki druži vse narode mnogojozične Avstrijo v skupno celoto. — V tn narncn vas vabimo, katoliški Slovenci, (ia se letošnjega svetovnega evharističnega kongresa na Dunaju udeležite mnogoštevilno, fia si v tistib slovesnih, pomenÇivih dneh skupno izprosimo l)]agoslova od božjega Zveličarja za našo družino in našo ljudstvo, cesarja in domovino. V J.jubUani. 25. aprila 1912. Za pi'iiiravljaliii odlun' gospodov: Dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar, častni predsednik. Dr. Josip (Sruden, stolni kanonik, predsednik. Dr. Fran DeteJa, c. kr. vladni svetnik in gimn, ravn, v p., I. predsednika namestnik: dr. Viljem Schweitzer, advokat; li. predsednika nam. Janez KaJan, žnpnik; tajnik: Bogomil Remec, ravnatelj trj;. šole. Dr. Kraiic Usoničnik, prof. bogoslovja. Dr. Janez Ev. Zore, prof. bogosl. Josip Koslor, posestnik, Engel-bert Jeločnik, uradnik. Andrej Zupane, stolni vikar. Zagcisjicjiii (idltori KneginjS lîristina Windischgriitz, častna :)redsednica. Exc. baronica Karia Schwarz,, jiredaednica; grofica so Cliorinsky, I. nam. preiis.; Bogomila dr. Susteršičeva, II. nam. prcds.; Exc. Jenny Kusmanek. groiica Gabriela Auersperg, Franja Eborl, Josipina Jeglič, Vi^emina Josin, tajnica. Gospodarstvo. Čmerika na letošnjih travnikih. Letos 81) nasi travniki sem Íii tja polni čnierike. Toliko je je, kakor l)i jo mestoma kdo iialaâè naaejal. Ljudje pravijo, da v takili letili ni dosti sena. Četudi ta plevel saiii na sebi ne more biti merodajen za večjo ali manjšo vrednost travniške letine, vendar je prav gotovo, da nam ta plevel veliko škoduje, ako se pokaže v takilj množinaii, kakor se to letos opazuje po nasili travnikih. Po eni strani nam škoduje s svojo bohotno rastjo, namreč s tem, da potiska na stran in izpodriva druge koristnejse travniške rastline, po drugi strani nam daje pa s tistim svojim širokim listjem prav slabo krmo, ki se tudi dobro susiti ne da. Vrh vsega tega nam ta plevel napravi vse polno drobnega semena, ki je naravnost strupeno. Sredi med listjem ti(M sad, ki se pokaže v podobi trioglate glavice in ki se navadno razpoči pred košnjo, tako da je v košnji že vse seme po tleb raztrošeno. Zaradi strupenega semena pa tudi zaradi dnigili slabih lastnosti moramo to rastlino zatirati in pf)koněevati, kjer jo dobimo in prav sedaj je najugodnejša prilika za to. Čmerika aU pod I esek, tudi usivec, kakor ji pravijo naši ljudje, napravlja globoko v zemlji čebulo. V pozni jeseni požene nežni cvet podoben spomladneinu žefranu, spomladi pa nastavi bohotno rastoče, široke in temnozelene liste. Najbolj bi bilo, da bi se ta škodljiva rastlina iztrebila s čebulo vred. Ker pa to ni mogoče, naj se preganja s tem, da se izrije listje s srčnim pognankom vred kolikor mogoče globoko iz zemlje. Najboljši čas je sedaj, ko začne rastlina nastavljati svoj plod. Ako bi nam rastlina, ki smo jo izrili, pozneje še enkrat pognala iz čebule, naj se drugič izrije. Na ta način čebula oslabi in usahne. Trud, ki ga imamo z zatiranjem tega plevela, ni velik. To delo opravlja prav laliko naša mladina. Ke puščajmo tedaj naših travnikov v nemar, ki so hvaležni za vsako dobro delo, ki ga na njih opravimo! —r— Trgovina in obrti * Padanje cene pri živini. Cena živino je v zadnjem času padla. To čntimo čim dalje bo^i po naših sejmovih. Zahvaliti se imamo za to jiosledicam ))o-oblastilnega zakona, ki ga je sklenila nasa država % balkanskimi deželami zaradi vpeljavanja govejega in (»rasičjega mesa. Kakor se giase jioročila iz Beigrada, se iz Srbije v zadnjih mesecih veliko mesa vpeljuje. Od i. januarja najirej se jo vpeljalo iz Srbije 40.000 prašičev in Iťi.OOO volov v našo državo. In kakor so sodi, bo do srede tega meseca vpeljanih vseh 50.000 prašičev, za katero se jo pogodba od strani naše države sklenila. Ker je mogoče, da bi se s pomočjo pooblastiinoga zakona dobilo še več živine iz Srbije oziroma iz drugih balkanskih dežel, bo treba vsem jirizadetim krogom paziti na to, da se ne oškoduje naša živinoreja z uvažaqjem preobilega mesa iz balkanskih dežel. Vsako padanje živinske ceno bi močno jirizadelo našo živinorejo in bi posameznim živinorejcem in celi živinoreji veliko več škodovalo kakor bo koristila tista državna pofipora, ki je namer^jena za celo kranjsko deželo in ki znaša 1^3.442 iC. Ta podpora je majhna in v iiol)encni razmerju s Skoiio, katero bi trpela naša živinoreja, če bi se cena živino znižala. Najbolj bi to občutili (iri nas na Doiei^skeni, ker smo mali posestniki, mali živinorejci, katerim se vsaka izgul)a veliko bolj pozna kakor večjim in imovitcjsim posestnikom drQgih krajev in dežel. Prašičja kupčija se jo v zadnjem času obrnila na slabše. Mladi prašič in praseta imajo nizko ceno. Blaga jo dosti, knpca pa malo. Cene prasetem ao bile skoraj tako nizke kakor jeseni. Praseta od seska so.se dobila po 10 K na zadnjem mesečnem semnju. Pa tudi pri pitanih prašičih se cene znižujejo in znesejo pri 100 kg po 1 K 12 h in pri bo^ debelih po 1 K 16 h. Debelih prašičev zdaj zmaiykuje, delati bo pa na to tudi po naSih krajih, da bomo prodajali rejene prašiče tadi s težo 70 do 100 kg, toraj v zgodnejši starosti. Čim hitreje se bo denar obračal, tem boije za naa. Prašiči v tej starosti dajejo najboljšo pečenko. Kupčija z Tolmi je glede cene precej padla. Za 60 do 80 K in več je razlika pri voleb. Mlada goved je tudi padla v ceni. Najboij se drže krave v svoji vrednosti. Poraba mleka je čim daýe večja, povsod ga primanjkuje. To se čuti posebno ob novi železniční progi, kjer se mleko baje lahko prodaja po 24 h liter. Cena pšeuici iii dezeltiiiii |irÍravilno ulogo d. prs. 22. sept,, št. 1784 svoje reklamacije umaknil; iz česar bi se dalo sklepati, da je imel morda dr, S. najbrže sam pomisleke. — Še bo^ pa je podjdaanec potrjen v svojem menei^u, 3.) ker je dr. Slane — Se le takrat, ko je rcklamacijska komisija že 29. sept, delovala in potem 30. sept, nadaljevala — aa malem lističu, jiopiaanem s svinčnikom, pod 2,) omenjeno umaknitev zopet preklical. Ta listič je datiran in prezentiran dd. 30./9. št. 1805, Ali to bi bila zopet nova reklamacija po preteklem obroku. Ti razlogi vzbujajo podpisancu menenje, da se morda ni zakonito postopalo. Vsled tega predlagam, da se vse dr. Slančeve reklamacije kot neveljavno zavrnejo in dotične poprave rekiamacijske komisije črtajo. C.) Omenjeno bodi še, da kanonik Žlogar dne 4. okt., hoteč upoglcdati razsodbe o reklamacijah v zmislu žuj)an8kega oklica dd, 3, okt. ni našel pojiravljenih imenikov razgrnonib, am]»ak je moral čakati kake četrt ure, c^a so se ključi dobili in so so mu potem akti deloma pokazali. Oziraje se na vse te okoliščine prosita podpisana volivca: Slavno žnpanstvo naj rači ta priziv predloiSiti c. kr, okrajnemu glavarstvu, da vcleslavnoisto razsodi ter potreljne premembe volivnega imenika v vseh treh razredih blagovoli odrediti. Novo Mesto, 11. okt. 1911. Anton Žlogar, kanonik, Karel Supin, vikar, (Dalje,) Zabavi ^ pouku. Prvi slovenski oratorij. (Kohoc.) Novomesto je imelo takrat dve godbi, meščansko in vojaško. Vsaki teden je bila gotovo trikrat pdba na javneiri trgu in to je bilo za dijake ugodno, ker se jim je likal okus in glasbeni ci]t. Franc je stanoval blizu vojašnice (sedaj okrožna sodnija); vsaki dan dopoludno in popoludne jo posluâal akniiqc vojaške godbe in si zapomnil skladbe. Tudi so v hièi njegovih starSev občevati (glasbeni veščaki in to je močno vplivalo narg. Bili so krasni, patrijarhalićni časi, ko so dijaki med godbo „linirali" trg, profesorji pa so šedé na stoleh kramljali z odličnimi me.ščani. Bili 80 kakor ena velika družina. Nekega dne hodita Franc in Josip Scheuchenstuel, poznejši podpredsednik graSkc^a nadsodišča, po trgu in poslušata godbo, \a vrsti je bila „Polka tremblante". Tedaj reče Franc: „Josip, poskusiva zapomniti si ta komad in ga potem zaigrati." „Vc(ja!" — Polka so prične, prijateija pa molčeč korakata po trgu, roko v roki in pazno poslušata. Po godbi gresta domov, in Franc zaigra Polko od prvega do zadnjega takta; Josip menda tudi. Poleg vaj v Soli so imeli dijaki áe posebne glasbene in pevske klube. Eden se je zval „Radežev kvartet" (Stcrger, Škrajnar, Sobar, Vovk), drugi „Ricingerjev oktet" (Rtis, Sattner, Piičnik, Reich, Bobni, Zajec, Morvec, Vončina), ki sta bila med seboj velika konkurenta, dasi so člani prijate^sko občevali med seboj. Ime sta nosila kluba od gospodarjev, ki so dali stanovanja za vaje na razpolago. Oktet je bil na višji stopnji, a tudi kvartet je storil svojo dolžnost. Nekega dne so vozi oktet po Krki blizu otočiča, kateremu so dijaki dali ime „Madagaskar". Videli so, da se Radežev kvartet izprehaja na potu proti „Portovaldu". Tedaj intonira Rus, ki jo i lahkoto dosegel visoki „c", pesem „V Goret^ako oziram se", toda malo terco vi.íje. Oktet je bil prepričan, da bo Radežev kvartet odpel refren „Gledal na Triglava" v običajnem pianissimo. Zgodilo se je, toda Sterger jo moral napeti vso moči, da je bil kos odpevu v tako vi-soki logi. V oni dobi so so naSli po gimnazijah dobri tenoristi, ki so imeli zvonko glasove, da jih je bilo vesele posluSati. Zlikaj je bilo takrat toliko dobrega pevskega materijala? — Mladeniči bo bili krepkeji nego dandanes in cigaret takrat še ni bilo. Danes pa kadi malone vsa mladina in sicer v oni nežni dobi, v kateri se izjireminja glas. Več ji je za škodtjive cigarete, nego za zvonkost glasu. In tako jo prišlo, da dandanes kaka gimnazija, ki broji morda 5—600 dijakov, nima enega dobrega tenorista, — in to jo jako žalosten pojav. Izvolil si je dijak Franc frančiškanski red, ki se mu je primili) v občevanjii z vnetimi redovniki.' Kot novomašnik je bil 1. 1874 poslan v Novo mesto za učitelja na ljudski šoli in ob enem za učitelja petja na gimnaziji. Tukaj jo tudi kot gvardijan uspešno deloval 16 let. — V Ljubljani se mu je nudilo širše delovanje osobito na glasbenem polju, katero je venčal s krasnim oratorijem. II. Oratorij „Assumpta" je bil v slovenskih listih že toliko opisan in ocenjen, da je pač tudi bravcem našega lista dovolj znana njegova vsebina in porazdelitev. Le to jo omeniti, da je hvalo vredno, ker jo skladate^ ostal v harmoniji in melodiji na klasičnih tleh, ter se ni posluževal novejše secesijoaistično struje, katera so žal šiloma usiluje tudi med nami Slovenci, vajenimi najlepših melodij in čiste harmonijo. — Solopartije so bile izvrstno s krasnimi grli izpetjane, in „Glasbene Matice" pevski zbor pa zasluži navdušeno priznanje in neomejeno pohvalo; takih zborov Avstrija nima dosti na izbiro. G. Hubad je mojster kot zborovodja, na katerega smo Slovenci lahko ponosni. S tem Oratorijem je postavljen markantni zgodovinski mejnik v razvoju naše narodne glasbe, in le žoleti je, da bi se na tej začrtani poti razvijala naša slovanska glasba, za katero je naš narod navdušen in nadarjen kot nialokateri. Upati je, da bo ta oratorij našel pot v daljni svet in proslavil tudi naš mali narod, ki napreduje na vseh poljih človeške kulture in umetnosti. Dogodki barona Frik-Fraka. Jagar mi jaga. Oh, kaj mi pomaga, Tičca nasproť leti Vstřelil jo bo. (Narodna.) V velikem strahu podam se proti županovi pisarni. Sinočne sanje so me še vedno vznemirjale „O jej, o jej, kaj bo pa zdej?" šumelo mi je v ušesih, pred očmi pa mi je bila ona strašna pošast, ki sem jo gledal v spanju. Prvi pozdrav števca denarjev tudi ni bil ravno preveč prijazen. In če me že služabnik županov tako prijazno sprejme in tako ljubeznjivo pozdravi, kak sprejem in pozdrav me čaka šele pri županu. Bil sem torej ves zmešan in nisem vedel, li naj grem k županu ali naj se kar obrnem. Toda slednjič se vendar ojunačini, in potrkam na duri, ki vodijo v županove prostore. Treba je vendar, če hočem še dalj časa ostati v niestn, legitimirati se in predstaviti g. županu, da pozneje ne bo kakih sitnosti. Zakaj, kakor sem sprevidel in spoznal, župan pod svobodnim solncem morajo biti jako natančni in hkrati jako občutljivi. „Slovo sem torej strahu dal, Junaško k Njemu se podal." Komaj potrkam drugič s prstom na duri, že začujem več glasov, moških in ženskih, ki mi kličejo: „Noter, prosto, herein," Kaj pa to, ali niso gospod župan sami? Zopet nov strah, a le za trenutek. Naj bo, kar hoče, jaz pritisnem na k^uko in od]>rem vrata. In tu stojim pred jako mešano družbo. Najbolj ee čudim, da je v županovi predsobi — spoznal sem namreč takoj, da nisem še v županovi prestolni dvorani, ampak šele v njegovi predsobi — toliko gospodinj- Kaj pa te hočejo sedaj ob i/olž. uri pri županu, ali ni v Novem mestu kosilo opoldne? kdo ita doma kuha? Opazil sem tudi nekega gospoda, bolj velike postave, ki jo držal cilinder v rokah in ves nervozen pričakoval, kdaj pride na vrsto. Opazil sem pa tudi nekega duhovnika, ki je držal v rokah nek listek in bil videti jako veselo razpoložen, Jako sem se čudil, da pod svobodnim solncem še trpe ljudi, ki nosijo črno suknjo in talar. Kot jetnik klerikalnega zmaja vajen občevanja s takimi ljudmi pristojtim sedaj najprvo k temu duhovniku. Lahko me pozneje spozna, to pa ne bi bilo dobro, če bi se nm ne predstavil. Mogoče njegova beseda tndi pod svobodnim solncem Se kaj velja, in to mi lahko kdaj še kaj koristi. „Dovolite, prečastni, da so vam drznem predstaviti. Moje ime je baron Frik-Frak, najponižnejši in najudanejši sluga sv. katoliške cerkve. Poslan sem semkaj, da si nekoliko ogledam naprave pod svobodnim solncem, in če najdem kaj jirijiravnega, vpeljemo to tudi v naši državi." „Prav, prav, me veseli, da ste se mi predstavili. No, kako se vam kaj dopade v našem mestu? Ste li že kaj doživeli?" „Mislim, da v vašem mestu vsak kaj doživi, še predno dobro stopi na njegova tla in si otrese prah s svojih črevljev. Tttdi jaz sem že veliko doživel, a sem komaj pol dneva tu. Toda predno govorim da|je, se drznem najponižneje staviti vam, prečastni, vprašanje, s kom imam čast govoriti. Smo sicer sedaj pod svobodnim solncem, a kakor sem iz tega kratkcfra prebivanja ))od svobodnim solncem spoznal, so tu ne sme tako svobodno govoriti. Malo je manjkalo, da me niso že zaprii. Sicer pa", obrnem se ves v strahu k okol u stoječim, ko se spomnim, da no smem izreči besede svobodno solnce, „gospoda moja, kaj ne, saj niste slišali iz mojih ust besedo „svobodno solnce". „Nič nismo slišali", odgovore vsi in se mi glasno zakroho-čejo, „prav nič nismo slišali". Jaz pa gledam zakaj se mi smejejo; saj vendar nisem zinil nobene neumnosti. „Kakor vidite žc na zunaj, gospod baron Frik-Frak, sem jaz duhovnik," je prijazen odgovor gospodov. „Ni se me torej treba bati, z menoj govorite lahko popolnoma svoiwdno." „Kako sem vesel, da sem vas dobil tu. Vi mi daste lahko nekaj pojasnil. Zakaj pravijo, da so tukajšnji gospod župan jako občutljivi in natančni, zato bi pa rad vedel, kako se vesti pred takim gospodom." „No, ni tako hudo. G. župan so sicer jako prijaven mož. Samo od sv. Matije sem so pa nekam vsi pobiti, otožni, klavrni in žalostni, kakor Savel, ko ga jo hudi duh nadlegoval." „Ja, potem bi bilo pa tudi dobro zanje poiskati kakega moža, kakor jo bil kralj David, ki zna brenkati na citre, da zabrenka pred njimi in da jim odleže." „Takih modrih mož je precej v mestu in mu tudi brcnkajo na razne inštrumente, a nič ne pomaga, pobitost, otožnost in žalost nočeta izginiti z županovega obraza. Za nekaj časa odleže, ko pa se razgube glasovi, je pa zopet ogenj v strehi." „Ko stopim jaz pred župana, mu že nasvetnjem kuko sredstvo zoper to bolezen, saj jih poznam mnogo. Kaj jia, ako smem prašati, vi hočete pri g. županu?" „Ej, moje kokoši mi delajo sitnosti. Kna mi je ]>ljuni]a na cesto, tega pa iz higijeničnih ozirov ne bi smela storiti. Sedaj pa moram g. žui»anu predložiti zdravniško spričevalo, da putka ni jetična, ampak popolnoma zdrava." „Kaj se tudi za putko brigajo g. župan?" vprašam jaz. „Da tudi, pa še za take, ki jih ni, n pri lakih, ki jih nimajo", seže v najin pogovor ves jezen gospod s cilindrom v roki. „Pofílejtc, mene kíiče jr. žQpan tudi radi neke putke, ki je baje tlttlii veliko [loliujSanje vsej sosedovi kokošji družini. A ja/ putke iHtiiaiii drugače i»ri bi.ši kakor na krožniku." „Mc stiio |)a tudi klicano radi na.ših kokošij k županu", zaklièe skoro enosfiasno ves zbor gospodinj, „iu to še ob tiri, ko bi morale svojim možem in otrokom kuhati kosilo. Tako natančen je g. župan radi kokoSij, tiatej^a pa ne vidi, kako pone-snaženo je vse po mestnih ulicah dru^i dan po aomigili. Za to naj se malo briga, za to, nas pa naj radi kokoši puati pri miru. Če pa nas že kliče, naj nas pa takrat, ko imamo čas, ne pa ko treba ktiiiati." „No, no", potolažim razjarjeno ženčad, „bodite mirne. Vidite, nek red mora biti v mestu, in kdor |s^a hoče napraviti, 11101'a pri malem začeti. G. župan je začel pri putkah, poznej pridejb pa tudi ljudje na vrsto," (Daljo prihodnjii.) Dopisi. Iz .Vtllešic, 2. maja. Ker sem popisal v svojih dosedanjih dopisih v „Dol, Novicah", kak,šno vreme smo imeli pri nas letos v prvih tieh mesecih, naj sporočim tu še o apnlu. Prve tri mesece seuL pohvalil, da smo imeli večinoma prav lepo in u^jodno vreme v zinii in v začetku spomladi, res pray nenavadno, a ajirila pa ne morem hvaliti, ker je ostal hudomušen, kakor je navadno vsako loto, vsaj jo i;jegovo vreme v pregovoru, a letošnji a{>ril nam je pa vzel šo vse upanje na dobro sadno in vinsko letino, katero smo jrojili, ko je vse tako lepo [)okaKalo, Že začelje prav frrdo, 1. iti U. smo imeli prav grilo, mokro in hladno vreme, — 4. iu 5. pa je bil toplomer na ničli, imeli smo Jed na voiii. Mraz teh dveh dni imin je posinodil vse orehe, po nekodi pa tudi bělice (slive) ill cibore. Za tem pa smo imeli 5 prav lepih in gorkih dni do 9. Tega dae po noči okrog II. ure pa je nastal hud vihar, ki jo tudi precej raztrgal slamnate strehe, in začelo jo sneáíti in je snežilo do 7, ure drugega dne. 12. pa jo doi)oiudne hudo deževalo, popolu-iue pa par ur snežilo, kakor po zimi. Ker se je pa potem zvečer zjasnilo, iu je hilo potem celo noč jasno, imeli smo driiiri dan, 13. aprila, zjutraj — 1 stopinjo mraza. Tako mrzlega due Ž0 nismo imeli od 18, ťehr. Mraz tega dne nam jo vzel vse rano sa ije, ki je bilo ravno v najlepšem cvetju, jia ttidi trto nam je uničil po večini, ker je bila že več ali manj odgnala. Drugi dan pa smo imeli zjutraj celo poldrugo stopinjo mraza. Mraz je posinodil celo perje na nekaterem sadnem pa tudi drugem drevju, kakor na hruškah, lipah, hrastih, ki jo kar ]>očrnelo. Potem pa smo imeli do konca meseca skoraj zmironi grdo, hladno, včasih kar mrzlo iu prav mokro vreme, ker je večkrat deževalo, vsled cesar je zaostala vsa letina v rasti, Ijjudje niso mogli skoraj nič deiati. Mraz, sneg in obila mokrota so pa uničili veliko hroščev, kar je edina dobrota íerošr^ega aprila. Krško 6. maja. Občinski odbor je danes soglasno za župana izvolit gospoda dr, .Tanka Hočevar. Svetovalci so za leskov-ško faro; Ivan Pfeifer, c. kr, poštar, ob enem županov namestnik, Martin Avguštin iz Goleka, Ivan Kerin iz Dolenj, Alojz Vizlar iz Velike vasi. — Za krško faro: Ivan Golob iz Krškega, Franc Gunčar iz Čreteža, Jožef Pire Zgor. PijavSko, — Za sve-todtiško faro: Alojz Debevc iz Ardra, Andrej Pire iz Ravnij, Ivan Oerovšek iz Vel. Trna. Tudi svetovalci so bili izvoljeni soglasno. Bog daj novemu odboru pogum in srečo v delovanju za blagor te oh.širne občine. Iz Italije, Po krepčilneni počitku sva slovenska dva potnika že zjutraj šla oiiledovat raesto Bologno, Čeravno je Bolognija velika, ima nad 100,000 prebivalcev, vendar je mogoče v enem dnevu pregledati dokaj znamenitosti. Videla sva mnogo cerkev, tako cerkev sv. Petronija, ki prekaša po svoji velikosti vse cerkve kranjske dežele, cerkev sv, Dominika a krasnimi kapelami, cerkev sv, Jakoba, sv. Štefana, stolno cerkev in druge. Pod velikanskim baldahinom v cerkvi sv. Petronija je bil kronan rimsko-nemški cesar Karol V,, zadimi cesar, ki se je eljala v sicer majhno, a zgodovinsko važno mesto Kavenno. Vreme je bilo slabo, vendar pa sva si lahko ogledala več znamenitih poslopij, ki pričajo o tem, da je bila Ka-venna nekdaj prestolnica nekterih rimskih ccsarjev in pozneje gotskih krayev. Iz teh časov je ohranjeno mnog^o cerkev, nagrobnih sjiomenikov itd. Posebno znamenita je cerkev sv, Vitala in Placidina nagrobna kapela. — Vožnja iz Bologne v Klorenco jo bila naravnost divna. Vozili smo se skozi ii2 predorov. Za vsakim predorom se je odprl čaroben razgled. Prišli smo v prekrasno Toakano, kjer so jtričala zelena drevesa, da smo res v pravi Italiji, Naš citj jo bila prelepa Klorencija. Tu smo videli mnogo umetnin, izmed katerih so prekašalo vse one v Uiicijah in v palači Pitti, Tu so nam z veliko ijubeznjivostjo razkazali vso prostore, v katerih stanujeta italijanski kralj iii kraljica, kadar bivata v Florenci. — Najlepši pogled sva imela iz starodavnega mosta Fiesole, ker sva tudi videla na veliki četrtek cerkvene obrede v navzočnosti oridotnega škofa. — Zelo nama jo tndi ugajala vožirja iz Florencije v liim, Na veliko soboto sva videh» v cerkvi sv. Petra vse cerkvcne obrede, v navzočnosti več kardinalov, prelatov, škofov in drugih duhovnov. Občudovala sva ]>re-krasno lietje papeževega cerkvenega zbora. Mislim, da mi ni treba [)Opisati krasoto cerkve sv. Petra, ki je vsakomur že znana. Skoro šo bolj nama je dopadla cerkev sv. Pavla, v kateri sva bila veliko' nedeljo jiri slovesni sv, maši, ki jo je daroval neki kardinal. Posebno nama jo ugajalo koralno |)etje, So bolj pa sprem-Ijevanje s harmonijem in z orglami. Ojiisati lepoto to cerkve jo moje pero preokorno. Krona mojega popotovanja jo bil pač sprejem od sv. očeta papeža Pija X. Toga no pozaldm nikdar. —' V velikanskih sta/inah in razvalinah sva gledala zgodovin« nekdanjih lîimljauov. Sla sva tudi po starodavni cesti, na kateri se je jiri-kazal Kristus sv. Petni, kjer stoji sedaj cerkev „tjtuo vadiš?" (Kam greš?) Prijazni pater tra[)ist naju jo sprem\jal v podze-njeljske katakombe sv. Kaiiksta, Tu so se zbirali in pokopaval! prvi rimski kristjani. Nad vse lepa je bila vožnja iz Kima v Neapel. Ob obeh straneh so se vrstila slikovito ležeča mosta, naravnost veličasten pa je bil pogled na samostan .\lonte Ca.'iino, ki ga je ustanovil i. 529. ]io Kr. sv. Benedikt, Sedaj je v njem znamoniro vzgoje-vališče. Proti večeru smo se pripekali v Neape|j, Morali bi sicer videti že od daleč ognjenik Vezuvij, a megla ga je zakrivula, Žal da smo imeli tudi v naslednjih dneh slabo vreme, ki nam je precej oviralo ogledovanje svetovnoznanega mesta, Vzlic temu smo šli na Sv. Goro ali goro Sv, Martina, kjer so nahaja namostari menihov Kartuzijancov. Gos|iod opat, ki smo mu prine.sli pozdrave jdeterjanskih Kartuzijancov, nas jo jirijaziio sprejel in okrejniiil z izvrstnim sartrezom. Tudi ogledovanje razvnlin mesta Pompeji, ki ga je uničil Vczuvij 79.1. po Kr,, nam je močno pokvarjalo slabo vreme. Ilavno zaradi toga nismo |uoglî iti tudi na otok Capri, temveč smo se vrnili [treko Kima v Žcnovo, kjer nas je^ pogled iz visocega hriba odškodoval za slabo vreme v Neapîju. — Zenová jo [)rvo pomorsko mesto Italije, Odtod gre mnogo izseljencev v Ameriko. Tudi ulice v tem mestu so snažnejSe nego v Neaplju, nekaj posebnega pa so mnogi predori, skozi katere vozijo tramvajski, železniški in drugi vozovi. Odtod pojdova v Turin. DomaČe in tuje novice. Odlika. Naš dolenjski rojak proč, o, llugolin Sattner, župni upravitelj i)ri oo, frančiškanih v Ljubljani, je postal vitez Franc Jožefovega reda, Xa mnoga leta. Odlika. Gospodu županu Zurc-u v Kaudiji izročila so je maja t. 1. po g. županu Sitarju di[)lom^ častnega občanstva občine Toplice za zasluge, katere si jo stekel radi zgradbe raznih cest kot načelnik okrajnega cestnega odbora za vso občino Toplice, Poročen je bil 4, maja v Ijjubtjani c.^kr. avskultant pri tukajšnjem sodišču g, Vinko Strasser z gdč. Štefanijo Longer. Odlikovana Je bila z diplomo in lironasto kolajno gospa Karolina Strauss v Pu^'u pri internacijonalnî razstavi kuharskega znanja dne 26, marca lotoši^ega leta za njeno iznajdbo kavinega ekstrakta, kateri se prij)oroča osoldto popotnikom, družinam, samcem in vojaščini. Soprog gospo Strauss je rojak Metiičan. Ohěitisko. V Črnomlju je županom izvoljen g, Josip Doltar. On in vsi svetovalci so pristaši S, h, S. Snii'tiia kosa. Dne fi, maja je umrl v Ljubljani Simon Po-gačar, brat knezoškofa Pogačarja in tast g. vladnega svetnika dr. Dehtela, bivšega tukajšnjega gimn, ravnatelja. Iskreno sožulje! Šolsko. Gdč. .lulija Prostor v Belicorkvi jo imenovana za prov, učiteljico v Metliki. — Namesto na dopustu bi^vajočo učiteljice Jožefe Primožič je imenovan suplent Lovrenc Suster. ljudsko šolstvo na Dolenjskem. Imenovani so: Jožef Gori.šek, AdleSiči; Viktorija Sveiek, Leskovec pri Krškem ; Aleksandra Kordiš, Lo.ški potok. — Ljudska šola v Sv, Križu pri Kostanjevici se razširi na tri razrede, vPodgradu na dva razreda, v Spodnjem Kartetjevem na dva razreda. Volitve na nhtiiiii ŠiiiilMil-Sťo]>if!e je deželna vJada potrdila. Hinavski priziv ni dosegel svojega naîiienn. Somišljenikc prosimo, (lil jiivtiosri uojHsnijo nndotnc raKniere. J>iin;yske oliiiiiske volilvo so konůane. Vc3 judovski, liberalni in eocijaldoiiiokratični rabor jc hii ])0 koncu, da stniio-f^lavi krščanske Hocijaice. A ni se jitti posrečilo. Krsčanski socijalci itiiajo odlmrnikov 131, liberalci soc. cicniokrati 10^- razni 3. Občinsko. V Št. lítífíCTtu je j)ri oUt volitvah xinag«'« S. L. S. na celi črti. Liberalna nadutost jo zadobila smrtni udarec. Smrtna kosa. Umrl je H. maja po noùi fî- davčni upravitelj ■A. Vavpotit; jio da|jsî bolezni ter bil ob mnoj^obrojni vdcležbi dne íř. maja jiokopan. Pokojiiil j^a je mil. proit dr. lílbťrt. N. p. v m.! lii'aiiJskiL II rani lil ira v IJiiIilJaiii jc letos darovala 7,\i Dolenjsko: JJruzbi sv. Vincencija v Novem mestu 200 K, bolnišnici ;čč. u.smiljenih bratov v Ivandiji iiOUO K, za popravo žujjne cerkve in podružnico sv. i'etra in l'avla v Crmošiijicnb jio 300 .iv, za notranjo ojiravo župne ^cerkve v Šinihelu pri Žužemberku 300 X, za šolski čelielnjak v Ht. Huprtu 150 K, za napajaiiš,če živine v Št. Jurjn pri firosupljetii 200 K. družbi za koujnrejo v St. Jerneju '.'ÏOO K, za ialski vrtv Ilinjali 50 iv, za vodovod v (JrmoSnjicah aOOOK. TojmifarNko. Vojna upravu je odredila, da .se strelisče ob Savi pri Krškem opusti, ker ne odj^ovai-Jii več scdanjidi modernim zahtevam. Okolica s tem zf^iibi dokaj lopih dohodkov. Vojaško. Oberst 'Foiilso pl. Savskidoi, poveljnik viSjef^^a artilerijskega kurza na lJunnju, je postal Jicneralmajor. Čestitamo! Oglas. h proste roke prodam Klepčevo kmetijo vi, it. 4(j in S8. k, ol)čine Hobravice pri Metliki na Kranjskem, ki obstoja iz; parrel i-odovitiiili njiv, -'i piircel fíwzdov, slcltiikiiv in piišuikov, 1 pai-eelr vinosïraiia, 1'J letne nove irtis :ï jjarerl vi-tov ali sadovnjakov s ]>riin»niimi poslojýi. Po.siistvo luži tik Ijodoče belokranjske žclcunične prof^e, nekoliko sežnjev od prostora, kjer bo stala bodoča mala postaja Dobravice, ter je dobre pol um od mesta Metlika. Več pove j»odpisani lastnik, pismeno ali ustuicuo. m-2-2 Josip Klepec, Joliet lil., Amerika. KonlVrenca Sodalitatis za novomeško ilekanijo bo dne 23. t. m. Poiifirudom. Začetek ob 11. uri. Ztp))oz(liiiviiiško in zoltotelinično jn-aks« otvarja ff. dr.» Josi() Ktra.šek v Novem mestu zopet po pol-letnem presledku. — 1'ridoliil si je za svoj atelje priznano izvrstno zobotelinično moč v osebi t,'. i''ilijia Ojíriřu iz ijjiilj\jane Usr zamore častifceuiu občinstvu postrďi z strokovno dovršenim delom. Izdeluje vsa v zobo-zdravniško prakso spadajoča dela. Zobozdravniške ordinacijo so vr.šo vsak dan izvxcmši nedelj i" praznikov pojioldne, od 11. ure dopoldne do ], uro jiopoldne, in za zobo teh nična dela od S. do M. ure do[)oliine in od .3. do 5. ure popoldne. Mestna liranilnira v Itiiiloiroveni. Iz poročila o računskem zaključku zn loto 1911 povzamemo: Denarnega prometa je bilo v letu I9H K ">8. Vseh vloff s prej.šnjimi jo bilo dne f 31, decemlira 1911 K 7HH,233-42, Po.»iojila na zemljišča jiroti intabulaciji so zna,šala konec leta 1911 K Íi,85y..5n-y9, Koncc lota um je bilo nienie K 494.284. Izposojila na vrednostne listine lota 191J K .5.5(iO, Posojila so .^e torej znižala za K 1317. Vrednostnih papirjev je imela hranilnica i» kurzu 30. dec. 19M pri upravi K íí3fi.80370. Čisti dobiček pri iipravrieni imetju znaš« K I7.304-21. Saldo splošno rezervo znaša K''24G.859'50, to je 6'60"/u vseh vlojï. Posebna rezerva za kurzne izgube znaša K 2.730 98. Polovico čisteji» dobička iz leta 1910 je hranilnica v smislu ^ 7, svojih pravil z dovolitvijo vis. c. kr. dežehie vlade razdelila takole: I. Penzijski fond za uradnike K 2000; 2. mestni občini: a) za kanalizacijo in asanacijo mesta K 3000; b) za cesto k novi gimnaziji (drugi prispevek) K 1000; c) ubožni zaklad K 500; d) za učila ubogim deške in dekliške .šole K 500; e) gasilnemu društvu K 2.'>0; 3. obrtni nadaljevalni šoli za učila K 100; 4. gminazijskemu podpornemu društvu K 200; 5. dijaški kuhinji K 400; fi, društvu za varstvo otrok K 100; 7. mestni godbi za godbeiii pouk K 150; 8. društvu za oiejišavo mesta K 200; 9. ženski Ijoluici K 250; 10. Vincencijevemu društvu K 50; 11. tjudski knjižnici K 100; 12. šolski kuratorij K 200; skupaj K 9000. Ker so posojilnice navadno ne pečajo z „menicami", itnajo tisti, ki si rajši izposojujejo nu menice, priložnost zgiasiti se pri „Alestni hranilnici", katera jo n. ])r. i. 1911 eskomptovala menic za 1,042.805 K, dobila pa vračil dolžnikov 1,211.186 K; konec 1. 1911 jih je bilo še za 494.284 K. — Alestni hranilnici načelujo predsednik Albin Smola, vpok. višji sodni svetnik, pisarniški ravnatelj je Ivan Krajec, posestnik. Poleg iqoga ima zavod še 4 uradnike. Mostna hniniliiira v Novem mostu, V mesecu aprilu 1912 je 214 strank vložilo 55.907 K 4 h; 267 strank vzdiguiio 73.242 K 4 h; 8 strankam se je izplačalo hipotečnih jioHojil 13,000 K; stanje vlog 3,527.922 K 41 h; denarni promet 393.843 K G4; vseh strank bilo je 1081, lininihiiea in posojilnica za Kandij« in okoliro (reg. zadruga z neomejeno zavezo) je imola meseca aprila 1912 denarnega prometa K 213.020*04. Vložilo je 139 strank K 43,990-20, a dvignilo 225 strank K 52. 986 ti.3, Posojil je bilo danih 78 straukani X 46,924. Novih zadružnikov je pristopilo devet. 01)<:ni /.bor zvezo" za novomeški sodni okraj. V^pondeljek dno 13. maja t. 1. ob polu 2. uri se vrši občni zbor „Kmečko zveze za novomeški sodni okraj" v dvorani g, Windi-scherja v Kamiijf s sleiiečim dnevnim redom: L Poročilo načel-stva; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajrdka; 4. poročilo g, poslanca Jarca o političnem položaju; 5, volitev načelstva; 6. slučajnosti. K obilni udeleži)! vabi odbor. Deželno kmetijski» šolo nji (Jnnn so v soboto 4 t. m. obiskali gojenci četrtega letnika ljubljanskega učitelji.šča. Šolsko vodstvo in učiteljstvo jih je naj])rijazueje sprejelo ter jim pokazalo in raztolmačilo bogate zldrke učil, orodja in strojev, lopo živino v moderno niejenih hlevih, gnojršča, čebele, uzorne sadne, trtnc in zelenjadne nasade, nanovo nai)rav^ene pašnike in šolske kleti. Končno so jih še z izborninii domačimi jiridelki )iogostili. Gojenci so navdušeni za kmetijski pouk in hvaležni slavnemu ravnateljstvu in učitoljstvu zapustili Gnn. Požar. V nedeljo dne 5. maja t. 1, dopoldne ob kaki polu 11. jo začelo goreti v hiši Vavtavas št. 38, po domače pri Jiaronu, Ogeiy so je neznansko hitro razširil na vse poilstrešje. iJomači ognjegasci pod vodstvom Ivana Kulovec so bili takoj na licu mesta z brizgalno. Na pomoč jim so prišli tudi ogtijegascî s Toplic. Sreča v nesreči je bila ta, da jo burja čisto na lahko vlekla, in se ogenj zraven stoječega, s slamo kritega skedpja niti dotaknil ni. Zgorela je samo l)i.ša z vsem, kar je bilo pod streho spravljenega. Kakor skoraj pri vseh ])Ožarih, tako so tudi pri tem vzrok otroci. Gotovega j)» se ne da rdč dognati. Pogorelec Janez Bukovec jc bil za neko malo vsoto zavarovan jin ljubljanski vzajemni zavarovalnici, vendar je vroden vsega pomilovanja. K porotnim ruzpriivnm v Novem mestu, ki se pričnejo koncem tega meseca, bodo klicani sledeči gg. porotniki: Ivan Zupančič, posestnik in mlinar na 1'onikvah pri Trebnjem; Malija Majerle, posestnik v Jelševniku pri Doljiičah; Ivan Katajc, posestnik v Lukovki pri Trebnjem; Anton ŠtrumbeU, posestnik iz Gornje Ajdovce; Franc Levstik, jtosestnik in gostilničar v ilaj. Laščah; Ivan Schauer, trgovec v Čermošnjicah; Alojzij Pisansky, po.sestnik in gostilničar pri Sv. Križu; hVanc Majzelj, posestnik in gostilničar v ]îeli cerkvi; Ivan Uhan, posestnik in gostilničar v Stefanu jiri Veliki Loki; Matija Jaklič, posestnik na Jarčem vrhu pri Bučki; Jakob K^un, posestnik in gostilničar v Ribnici ; Jožef Zaje, pososmik in gostilničar na Lragi pri Bdi cerkvi; Alojzij Vohovec, posestnik v Žužemberku; Ivan Kus, lesni trgovec v Brežah, občina Jurjevca: Anton Turk, posestnik v Podhosti; Ivan Alaurer, posestnik in gostilničar na Raki; Ivan Petschauer, posostnik na Podhosti pri Toplicah; Ivan Arkar, posestnik v Trebčavasi pri Dvoru; Franc Zamida, posestnik na Vršnih selih pn Toplicah; Jožef Zupančič, posestnik in usnjar v Trebtgem; Štefan Kožar, posostnik in gostilničar v Črnomlju; Franc Geruldi, posestnik v Krškem; Franc Knez, posestnik in trgovec v St. Kupertu; Ivan Marn, posestnik na Jezeru pri Trebnjem ; Franc Jordan, posestnik v Kutni vasi jiri Beli cerkvi ; Kranc Loy, trgovec v Kočevju; Jožef Gnidovec, posestnik v Gornjem Lipovcn pri Ajdovcu; Ivan Grill, jiosestnik na KrajiflerjiL pri Po^anab; Alojzij Radelj, posestnik v Spod. Ponikvah; Josip Turk, posestnik na Zvirčah; Ivan Kopina, posestnik v Kadovijah pri Hmarjeti; Josip Stupica, posestnik v Žužemberku; Ivan Siukotj, posestnik v Dobličah; Jurij Papež, jio.sestnik na Prevalu pri Žužemberku; Alojzij Sustarič, posestnik na Toplicah in Jožef Kek. posestnik na Pluski pri Vel. I.oki, kot glavni porotniki, — Gustav Murn, posestnik in lectar v Rudolfovem; Fran Možina, posestnik v Rudolfovem; Ivan Mrvar, posestnik na Boričevem pri liudolfo-voni; Andrej Skufca, posestnik na Potoku pri Rudolfovem ; Jurij Košir, posestnik in gostilničar na Brodu jjri Rudolfovem; .Jurij Picek, posestnik in trgovec y Rudolfovem; Vladimir Vojska, posestnik v Rndolfovein ; Alojzij Wîndischer, posestnik in trffovec v Radolfovem in Ivan Forlič, posestnik in gostilničar y Hudol-fovem, kot namestniki. Izredno u^oiliio priliko k varčoranjti nudi nakup srečk na obroke v korisl;^Slovcnaki Straži". Kako hitro in lahko so vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar več kot 4 K 75 vin.! Zgubljen denar, ki se nikdar več ne povrne! Kdor pa si naroči turško srečko ter jo odplačuje v mesečnih obrokih po 4 K 75 vin., ta pa denarja prav gotovo ne vrže vun, kajti vsaka srečka mora zadeti vsaj 230 kron in je tedaj to najmai^ši znesek, ki ga prav gotovo nahrani. V srečnem slučaju pa zamore zadeti seveda tudi 200.000 frankov, in ta prilika se nudi že pri prihodnjem žrebanju dne L junija t. 1. Kdor hoče tedaj Štéditi, v srečnem slačaju pa tudi obogateti, ta naj si kupi turško srečko v korist „Slovenski Straži". Eno srečko zamore kupiti tudi več oseb na eno ime. — Opozarjamo «a današnji oglas „Srečke v korist Slov. Straži". Gospodarske drobtine. — Tečaj za, pridttlovaiije krme na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi 28. in 29. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: V torek 28. maja. Od 2. do 4. popoludne; Setev lietelje in travo na njivah za dvo- in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena, Gnojeiqe deteljnih nicSanic na solskih njivah in v poakuševališču. — V s r e d o 29, maja : Od 8. do 10. dopoludne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travniških zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev uzorcev. Od 2. do 4, popoludne: Priprava zem(je in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovat^e šolskih travnikov in travniških zmesi v poskuševa-lišču. — Otiiialjeniin in podpore potrebnim ndeložencem a Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot, in sicer le za železnico tlo Novegameata in za hrano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja adcležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 20. maja pri ravnateljstvu kmetijske šolo na Grmu. — Zatirarye liroSćev. Letošnje hroščevo loto je posebno rodovitno. Tega mrčesa je vse polno in nujno je treba, da ga zatiramo, kolikor mogoče. Vsa županstva imajo nalog, da nadzorujejo in poape.iujojo pokončevanje tega škodljivca in vsak posestnik ima dolžnost, da se bojuje proti tej golazni kar se da. Zalibog pa. da vidimo pri ms vse polno gospodarjev, ki se vse premalo brigajo za te škodljivce in katerim se zdi, da je otresai^e in uničcvar^je hroščev malo vspešno in malovredno delo, s katerim naj se otroci pečajo, če imajo veselje za to. Da, tako nazîranje glede hrošča imamo po naših krajih I In vse odredbe, ki se izdajo v tem oziru, se zde za sitnosti ! V tem pogledu smo res čudni pri nas. Drugod, kjer imajo dosti manj tega škodljivca, ga pre-gatijajo na vse mogoče načine, pri nas pa. kjer ga imamo čuda veliko, — saj ga pasemo po mejab, vrtovih in gozdih — se pa malo, tako malo pobrigamo! Edino takrat, ko nam dela v zemlji škodo, takrat nas skrbi, takrat bi mu prišli radi do živega, sedaj pa, ko se nam ponuja, ko bi ga lahko otresali in uničevali, sedaj pa nimamo volje ne časa za to delo! Kedaj so obrne na boljeV — Mlekarstvo s črticami o živinoreji. Priročna knjiga za mlekarje, odbornike mlekarskih in živinorejskih zadrug ter za ljubitelje mlekarstva sploh. Spisal Anton Pove, deželni mlekarski inštruktor na Kranjskem, Prvi snopič s 104 slikami. — Natisnila in založila Ig, j)!. Kleinmaycr it Fed, Bamberg v Ljubljani. Cena 4 K, Knjiga obsega 178 strani, na katerih je pisatejj s skrbno pazljivostjo zbral vse ono, kar mora vedeti o mlekarstvu mlekar kakor tudi vsaki živinorejec, ki redi molzno živino. Prvi del tvorijo „Črtice o živinoreji", ki razpravljajo o hlevih, o načinu krmtjerga krav, o molži in nakratko tudi o svinjereji. — V drugem delu se peča pišate^ z mlekom, z npegovo naravno in kemično sestavo ter s činiteli, ki morejo ugodno ali neugodno vplivati na sestavo in trpežnost mleka. Knjiga je bogato in zelo primerno ilustrirana, vsestransko dobra in je želeti, da posežejo po njej ne samo veščaki, temveč tudi vsi boljši živinorejci, zakaj v mlekarstvu je velik zaklad, ki se dosedaj pri nas vse premalo izkorišča. Raznoterosti. Samo resnira iz ust izkušenih ljudi dokaže več, nego vsako koristolovno priporočaige. — G. dr. Neugebauer iz Dunaja piše: „Vaš Elzaflaid" se jo nekomu 8.3letnemu možu, ki trpi na sklerozi arterij, od prijateljske strani nasvetoval, da z njim prežene mišično slabost v nogah. Resnica je, da je vribavanje tega zdravila dobro učinkovalo in ta gospod sedaj sam priznava, da veliko lažje hodi." — Gospod dr, R, Schmidt v Pitten, Nižje Avstrijsko piše : Vašima Elza preparatoma, osobito z „Elzaf luid o m" dosegel sem krasne izide in jih mno-gostransko tudi priporočil." ,.Fellerjev Fluid" se naroča pri dvornem lekarju E, V, Fellerju v Stubici, Elsaplatz Nr, 287 (Hrvatsko), odkoder se razpoši^a za 5 kron poštnino prosto 12 majhnih, 6 dvojnih ali 2 .specijalni steklenici. Slovstvo. Krmar Milanovič. Povest, Založila „Katoliška Bukvama" v Ljubljani, Cena K 1'40, vez. K 2'20. Povest „Krmar Milanovič" nam opisuje življepje na morju ter potop veliko ladije. Le malo liurli more rešiti golo življer^c v malem čolničku, s katerim se igrajo celo mali morski valovi koc z orehovo lu|)ino. — Uprav ziiaj ob poto[m „Titanika" je ta spis silno zanimiv, Milanovič se reši. Pride v Avstralijo in slednjič se vrne na Slovensko, Toplo priporočamo. Loterijske îtevilke. GRADEC, 27. aprila 67 1 22 ' 67 9 TRST, 4. aprila 17 9 27 20 72 Listnica uredništva: v Kandijo; Prepozno došlo. Nsjhrí Vas intervicva v kratkem baron Frik-Krak. MîM Qhlic. E 10/12 Kiin/ia E m5/i2 e 195/ia ů 5 ~ Prí Kpodtij oznatncnjeni nodniji v izbi âtv. 8 bo ilra^bn Hludoi'^ih zcinljíSi: I. Dne 17. maja dopoldne ob polu 10. uri vlož, ítv, 44 in 843 k. 0. Podturn, obHtojeôih iz hiÈe, g^Hiiodarokili iwsloiiij, paSnika in i) njiv, cenjonlh na ne» K 32 h. II. Dfte 28. maja 1912 dopoldne ob 10. uri vlož. «tv. 272 in 770 k. o. Brusnice in vto/, Str, 116 k, o, 1'olhovica, obHtojetMh in 2 hiS, pfospodarííhiti poslopij, njiv, travnikov, gojsdov, ijainikov, 1 vinoerada s hramom in pritiklino, obstojei^o iz Stiskalnico, 1 soda, 1 skrinja in 1 kadi. Nepremičnino bo conjene na B71B K, pritiklioc ))a nn 30 K, III. Istega dne ob polu 10. uri dopoldne vlož. il,v. 1^2, 476, 533, 635 k, o, Smolinjavas in 'Mf> k. o, Kandijo, obntojeuih iz hi^e, svinjakn, pûda in Supe, vrta, 3 njiv in gozda, cenjenih akiipaj na 487Ó K, IV. Dne 4. junija 1912 dopoldne ob polu 10. uri a) vlož. i^lv. 51 k. o. Kandija, obstojeC iz biio in 2 vrtov ; h) vloi. Stv. 70(; iatc k, o,, obstoječ iz njive in kozolca; c) vlož. fitv, 574 k, o, Smolinjavas, obstojei iz gozda, ccnjenih ad a) na 8040 K, ad b) na 660 K, od c) na 350 K, Najmanjši ponudok, ]iod katerim so no prodaje, znai^a: ad I. Tïit K 55 h, od ir. 5812 K, ad III, 3250 K, ad IV. a) 5360 K, b) 440 K, e) 233 K, Drožbcno poboje in listine, tičoio so nc;jrcmi£nÍQ, smejo tisti, ki žoU kupiti, pregledati pri tej sodniji v izbi 5 med opravilnimi urami. C. icr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne IS. aprila ISiia. 113 Preklic. 112 Podpisana preklicem besede, ki sem jih v jezi izrekla zoper Alojzija Žara iz Družinsko vasi, da je od bolnega prašiča klobase prodajal, kar pa ni res, je iaž. Alojzija Simoiičič. Poslano! Preteklo ieto napravili smo v Zg, Brnik-Q pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavila nam jo po nizkih cenah občeznana tvnlka in edini založnik svetovnih kosiliiih strojev „Deering" Fr. Stupico v Ljubljani. čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvriiki tem i)Otoin za točno in kulantno postrežbo vse priznai^e. Obeijem pa priporočamo vsem onim. ki nameravajo najiraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega, da 80 obriifijo zaupno na oziiařeno tvrdko. Ííg. Brnik pri Kranju, dne 3. svečan)". 1912. 70-7-4 Zorman in drugi. Štirje pari utrjenih tovornili honj z vozom in opravo vred se po ugodni ceni prodajo. Kje, pove upraviii.itvo „Slov, Naroda", U7 OJA STARA 38-2Í-7 BkuHnja jo in ORlanc, da je za odutranitev pêg, kakor tudi v dosego in ohranitev ucžoe in mnhko lîoic tor bole jiolti najboljšo srodstvo BvetOTao-zonno milo „Steck«npfGrd-Lilienmtlch$eife" isnaiiiko Stocken-l»foriI tvrdke Bcrgmami íl. Co., TetschoD a/E. Komad jio 80 b no dobi V vsoh lekarEah, dro/orijah, iirodajalnab parfumov in vseh v tO stroko Bpadajoííih trgovinah. — Istotdko so priporoča líergmannova lilijina krema „Manera" kot izborno srodstvo za ohranitev nožnih, belih, ženskih rok; loniek po 70 h bo dobi v vsoh trgovinah. J)r. Buli odsel na orožno vajo in mesca maja vsled tega ne ordinira. Vrne se ppyg (jj^^ junija. 114 Oskrbilištvo Riipercvrh 1IG poŠta Kandija pri Rudolfovem, Kranjsko pn])oroća svojo najboljše seno iz travnihov in senožet |iO|iolnoma suho, od K 8'— za 100 k^, na Rnpcrčvrhti. Ob enem uljiiiirio naznanja, 0]i0ludne. Nadalje se oddaja na mestu pri parni žagi v fior. Subodolu odpatikc ImkovPfia lesa iii žiitranju po K I"— do K 2 — za voz. Nada(je se naznanja, da so bode v Gorjancih od sedaj naprej TSJik« s()It»to prodajalo in no več po dvakrat v nieaccu. Naznanja se tudi, da se l)odo letošíma oddaja tniviiikoY v (iorjaiicili vršila v nertc^o dne 19. maja «b '2. iii-i popoliidiio pri tairio.šnjeniu fjozdanskcniu uradu. =-j-;—j-;r-;--^- Poslopje v dobrem stanu, travnika za 3 glave Par Konj skupno z omniausoin m njiua "ctr^^s^ooTrrn. "Aaaio rd^ir z t ob LoiViiski cesii, jak« iinpiavna za «ttubo, se h jnostn izve pri Fran-u Prijatelju, p. Tržišče, Dolenjsko, roke proda. — Već pove lasiiiiea Fi-aiičiska Medved, Lofiejiska (lest* liiil. 105-0-2 Tu Vam nudimo izvrstni FoIIerjov rastlinski fluid takoimenovttni „Elïa fluid", o katerem smo ptejiniani, da ubJaiuje bolečine, krepi in /.dravi kite, žilo in uđe tflr proganja vnetje. Ifsto uùiniiuje pomirujořo proti revmi, BorvoznoBti, bodon u, glavobolu in zoboboln, proti boleiinam v vratu, v kriiu in je izvrstno predstvo proti migreni; okropňuje of.i — sploh zavariijo proti posleUifJim pre-hlajonja, kakor kaâelju, hripavosti, nahodu itd. — Pristuo le z imenom „Fellor" ca Btoklonid, 12 malih, ali 0 velikih, ali 2 specialnih steklenic franko K 5-—, 21 malih, ali 12 velikih, ali 4 gpoeiatnih K 8'HO, in 48 malih ali 24 velikih ali 8 speciulnih K l(i — poitnino proBlo. Koneino naznanjamo, da bo poslužuje tisoie ljudi X uspeliom Follerjevih od-vajajoiSih rabarbara — in „ElKapii" proti holefiinam v želoduu, krůu, in proti pomanjkanju toka, (Toref'iri, bruhanju, sla-botiiim, kolratiju, napelosti, (»basanosti ter ]>roti motenju probavanja, i^uKt ikat-Ijic K 4'- franko. Varujlefio ponarejanja! Kdor želi pravi Fellerjev fluid in prave pilo, saj naslovi svoje naroiiio na E.U. Feller, dvorni MarnartiStiibicI, EIsapiatz št. 287 (HrvaŠko). Posestvo na prodaj. B7-a-3 ijonii zdravijo Kašalj tř/uowovo&xo^ «noi^^ à jjtufv Ájmjmxymj IKotfínjeiaen/. ^fLOonamkov. ^pninme/é^nečď^Moxy- hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S Kaiserjeuimi prsními ItíiPiímelamí „s tremi smreliami", notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in jiri-. , . vatnih oseb dokazuje gotov uspeli. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. 1'aket 20 in 40 vinarjev, ovojéek (10 vinarjev, «e dobiva pri lekarnarjih: ]-20-U Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. Dnîrlnn iipnnnp pekovf^ko obrt, r riDull ULlIIlL ^^ — Kje, pove ujtrava JJo- I I IMUlI HUUIIUU ienjskib Novic-. 115 Parna opekarna D Zalogu - Breitenou naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se iahko po dopisnici, Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za HanJijo in nhoiico reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastAem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacej^a, Èe je irjcn nd ali ne, ter obrestuje po 5-0-8 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plaùuje. Za hranilno vloge kakor za vse posojilniSno oljveznosLi — jamři itolcg rezervnega ïaklada in deležev Ook 2200 zadruinikov z TMm svojim premoženjem. Iz tega bq razvidi, dn malokatori denarni zavod nudi tolike varnosti kakor katidijnnska branilDica. î I»- î t t m- t SMRT t kurjim očesom je „Burgiť^. Kajti 7. liurik'itom se vsako kurje oko uniči j^otovo v (i. diieiu Trvi ]M)skus vas t»« izneiitulil. Siane komad viti. Dobi 86 pri m'liivnctii zusto])iiiku :::::: Ivan-u Svetec, brivcu v Novem mestu, (Jlaviii tr^'. 68-3-3 Niiziianilo. Staroznona Medvedova gostilna na Ločenski cesti št. 231 je zopet odprta. Za mnogobrojcn obisk sc priporocata si. obùinatvu najnljudncjo Frančiška Medved in Ivan Šegedin, iOfl-3-2 gostilničar. Srečke v korist „Slov. Straži"! Turšlio spečha. šest žrebanj vHako leto. Glavni dobitek 400.000 in 200.000 frankov. — — Prihodnje žrebanje 1. junija Hn2. — — Mesečni obrok 4 krone 75 vin. Vsaka areOka mora zadeti najmanj 230 kron. ^e po vplafilii prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. Izredno u^odiia skupina s 15 žrebali vsako leto. 1 lurSka srečka. 1 srbska srečka iz I. 1888. Glavni dobitek 100.000, 75,000 in 20.000 frankov. 1 dobitnl list 3% zemlj. sreik iz i. 1880. (ilavni dobitek 90.000 kron. 100-3-2 1 srečka dobrega srca. Glavni doliitek 30.000 Jn 20.000 kron. Mesečni obrok za to skupino 6 kron 75 vin. Različno druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto ua mesečne obroke po K 3*2.5, K ň óO, K 11, K 15'25 in K 23. Pojasnila daje in naročila si>rejema za Slovensko Stražo gosp. Valontiii ťrltjiiiĚič, LJuIiljaiia, Kongresni trg 1Í). MOJ STARI 38-10-4 nacor jo in ostane ta, da je proti prhljaju, prozai-astii osivoloiili in izpadanja las, kakor bijIoIi za ntiKoviiiije la-s, najboljie sredsivo hvo-tovnonnani „Steckenplerd-Bay-Hutn" /mimko Stecktinjiiurd, tvrdke Hurg-iiinnn & Co , Tetwlien a/E, — Dobi de v Ktcklonicali à '2 K in 4 K v vseh lekarnah, drožerijiUi, prodiijtiliíith [iurfiiiiiov in hrivnieiih. : Edino pristno imm žganje! : Sliuouliti, Brlnjevei;, Grencica, Flaninslii - - llliep, VišnjBUBc ter dobro znani - - ,,Carski hruškovec" SB dobi v trgovini J. Seidi nosi." BRATA KOBÉ - hjep prodajajo tudi u usaki množini - ^ jojbolj zanesljivo semeno" ^ Itiilfor: krmilno pcsn, repo, Itorenje, raznovrstne traue, IMM, ter znnesijiuQ -- „liPíinisíio In nBmšho deteljo". Važno 7Ai trgovce iii obrtnike! Radi preselitve se proda v kateri je več let dobro idoča trgovina, na križi.sču treh ceat, kjer se bode gradila nova žcleznica. — Naslov pove tipravnišivo „Dolenjskih Novic". «.m-b Lepo posestvo iia prodaj. Tik okrajne ceste blizu lepej^a tr^a. na Spodnjem Štajerskem; lepi svet, pripraven prustor za Uakťfra rokodelca ali tudi za malo trgovino; lep" dvoje poslopje, lepe njive, travniki iti gozd. Cena 6000 kron. Več se izve pri npravniàtvu. 111-5.1 Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žlogar. Tisk J. Krajec nasi.