LISTEK. ®OM& CUi«». Pdvttt čadaka. (Kdb«J G. iv. Tob« j« bil pray zado?oljta z aibtaafao •reauSj««« ia ž» deloma tudi od zidarj«T iKradtno pr«nar«dbo svojega samotarske (iudašktga staaorani«, Pr«(pri«i« jt bil, da s» bo lahko t pr»zidaa sta* taka aaibrkail, kot jazbec p» zimi t stojo iiiic^jo. Nikdo Hiibo arogel več ponagajati in ob saai dr. T. BrlotaiŁ s* bo postaril ia ostal &a lastaik aogak toree apor« p*si»gu mpa ia plaak. Oai refar, ko i» pregledoval aaš j. T«a» pr»Bi'd*r««o Imrko srojega saaiotarsktgB. žiTlj^aja. so »e raalaKli po aebesntai obokn jesaasko gosti oblaki m usul S0 i« daK, cla ]• moia! $. Tob* odetopiCati po Mostoržn r sroj* staaoraal«. Dr/tvalo ia lilo ,\* (•lo no5 ia dru^ daa, da. s» prakiaili doktorj»Ti m iarji fltlo, aoklar m i* zapr»jo ««b«sa* zatrovaic*. G. dokto* !• tififtl t«s Uubi d*ž«Yai daa t STOji sobi, fcoT&l Ur raril bogEB« kak« saHOtarskt aa^rf« ™ av«3o ««118130 BaCmj«B« 6ud«Sko prihodaost. ^^^^ Po ••lodaeTTiea, taateljitta ia trudapolB« uravvaraajn samotaaBk« lestr* žirl.j«ja. •$» j« Tsbadil t doktorja praa aaMirBi 8ut pož^ljiTosti po kurji ptfenki ia polifflca tina. Narara« z*to»T« žtlodca s« ¦apadl« liokton*r» bot« sft«otarak« skl»p» s tek« silor da M m ti tmakBJli za •(!•» rtfer ¦•koiiko 1» 0- doktor j« odkorecai po nostoTioi iz slaaofanja ia zaril k Jabaaoi b« p*«*B«g« p*t*liaa i» poliS icinft. Ta r«*«r *ta aafle«a 1*<Bikn iarvaarvda* i»k nila ]ed ia pijafta. <Tedol i« »u»k»l s* ]• ? tako slasijo, fla ]» aadoTolja« sodjpaifti kot »aitk ia s« Tiesih «Dlo aasnsliBil Johaa«, ke aiu j« priatsl« aoro «•rioo r* boljft«g». Godrajaaj« ii pritaJMi »asBiali st» fadla Johaasi porok: N»»oj si «u a»n»a«aJa ftelodec- . fla b» pozabil a« ¦amaBMmt plank« ia bo zopet uniTttaral po Btari aaradi s««ioJtol)iioo sToiega čudaSketpL »TljtBja taA pr«ti kr*» t4«t*1» J»ka»e«. Dež j» Sa radao kljural i» pikal b» okna, aag g. 3okior j« pa popiT»l pri Johaaei prar pozno t i»a»rno nofi. Tako krog polnoči jt zbral ud« sTo,(#ga rojstra, s« zmotal za silo aa «o$«, s» skolobaril pri durih, sprtjela sta ja aa cesti d«ž ia aeprodirna fiožna t»j»a. G. doktor ]• stopnl poeasi, pr»udaril j» T8»k korak, da bi lt zgrcčii t tvati stutri proti stojem stanoTanja* Na tej porratai poti st a« ni prip«tilo sič kaj ou»©jQka Trednega. Sre&io s» j» zmotal aa svoj dror, odJtodtr i« vodil oni lesKii mostovž r doktorJtT stan. Pr»d ta mostorž s« j» postaril naš Ton« i« po resno teaeljitflBa prerdarku jt pripoznal sa« za-s»: Pr«v#6 si $a potegnil in tak rm kurjt aog» zaaasao prikroj«ai mostoTŽ jt I« za trezflt ljudi tri dntTiii hiči . Stopil ]• dra koraka po »ostOTžu Barzgor, pa st j« zač«l poguacaratj aa 1*to i« ilesno. dolier «i (maiiajl Baea4 aa naltr ztaiJio. ki j« bila bolj ravaa a«go preoej aa-Tpični mostOTŽ. \'tt»r j« potegnii ia «ag«»l g. doktorju «i»/ t o«l Tiaca razgreti obraz. G. Toa» s« j» pri v«t«rn»>i piša ia d«ž©yn** poliTH tolik* zavedsl, «la po dv*h a« bo dosegtl prrega Badstropja radi ouahljiTOsti ˇ uraraaraiaj« raTaottžja. Kar pa člorek b* aor« ao dreh. zakaj bi u« p« šlirih, to ja urid«l tudi aaš g. Ton«. Kar na rs» šUri ge ]e spustil in zače! svoj pokod po au>stoyžii z rokaai ter aogaai prav korako au i« z tso dokiorsto preyiinostjo. Xo. bo, pa ]• šlo po štirik bolj« ieg» po ir*b, vsaj ra*HOtežj« ai bilo r (ako omahljivi fltraraosti. G- doktor ]• bil ž» sa poloTici sroj»ga aoCno tftžaraega cilja. Ni gladal Mi tftn pokodn ¦• na, desao, b» aa J«to. at aarzdol, da s« ¦« b» bi ZTTttlo t glari. ampai I« aavzgor, kjer bi s« že nehal Tetsdar »nkrat la preklicani mostovž, ki jt bil zbit za kurji hl«r, b« pa. za HoT«ka ia porrk i* doktorja Tsega zdrarilstTa. G. roai« st j« tddibal aa srtdiai pota, pota« sragt so Biu polz«l« po žareCeiH obrazu. N^kaj ga j« ZB5rb«lo aa linu ia dTigail je desnico, da bi si prepodil sri>«Ci«o. A rarno ta Irenotni drig rokt j« bil zanj usodepola. ker aiu j« nagnil ravnotežj« prerti aa edao straa. Hotel s» je eoptt urarnati, loril 9« ,i» z obama rolama za mostorž, pa tndi nostOTŽa je zrttanjkalo pod fljim, zaplaTal j« ined n«bom ia zeml,j«, doktorjsT pol«t iz riSia« t krilo natere zcralj« je ioaial a glasnim: štrbuak ia plask, ki sta m raztt^aila po, trgu r nočno t«m.o. Minulo j« nakaj aiinut, prtdBo s« j* vttH naš pofl«sr«čani imostolazec, da j« «• pri žiTlj»Bjn, pa ne na zemlji, ampak y mrzii kop«li i* t okro^li posodi, t sodu. Padee in Todsna lcoptl sta »a strtaaUa kar mahoma. Z edno mislijo ]• pr»tot«l c«l sroj pomisleka Tr©dni položaj. Zidarj« jt imtl naš gospod pri jkiši ia * ljudje rabijo za zmea apna in paska Todo. PraT oa mm je zaukazal, naj zralijo pod strtšni žkb Ttlik aod, v kateriga bo natetela dežerniea in rod« m, zidarje ne bo tr»ba Toziti iz tršUga studtata. Sod i« bii velik, Tižji od doktorja iu poln TOd», odpljuskniio jt jo 1» toliko, kolikor ja jt jpognalo iz soda r*on«toTO telo pri padcu ia štrbunku. G. Brložnik m j« araTaal t sodu Bit uog«, Toda mu j« s«f3ala St prako ram. Oprij«i st ;j» z obama rokama, robi* soda ia s« skušal dvigniti aavzgor. Ta dokiorjtr t»loTadni poizJois s«> j« iz,ialoTil, g. Ton« jt bil za ttlovadno dTiganje preobil»ga ttlBsa ia povrh ata mm St oropala alkohol in strah pri padeu dokaj aiošk« mo&. S samiiBi rokami 1» moejo ni šlo, posknsil j« z nogami, d» bi s* uprl ob stea« sod* iB nekako splwal hs pasfi. G. zdravBJk m bil Di(i t«lovadec, niti ptoaalee, k«r ao mu nog» polz»to ob gladko mokrih sodOTib dogak ia je pri rsakMB plezalnem poizkusu čofeiil nazaj ia prev na dno soda. Dolctorj«vt rok« ia nog« so s« izkazale kot dokaj nernbat za r»ši(«T lasditjp žiTljaaj*.. Zablisndo s« mu j« v glavi na r»šiino plat: Kaj. ko ni sod prtvrnd, bi sic«r prtkobionil tudi samega s«b«, pa zDJOtal bi s« vtndar 1« na ztjnljo. Zaroišljtao - stor.{•no. G. Tont jt zbral vs» sto]» mo*i. st razkorecil t sodu pray na široko in poskušal poguncarati sod napr»j in nazaj, in bi ga prekotalil. rL% po ptr sunkik ib pritiskih s« j« uvtril, da s« pr«kobioom soda n» bo nič, k«r j« tičal sod y kotu med dTtimt stonama ia ga ni mogoft« zamalniti t loliko, da bi s« preTrajl. D«ž«Talo j« n«pr»stano, v. str«Saeg» jfitba je ltttla roda t sod prar iz riSka, voda t sodu je raski ia s»gala Tonetu ž« prectj aad i-ame. Kar naenkrai s« jo zaved«! naš gospodin, da celi Strbnnk y sod ai Aada, ampak žiTljanjsko ngrarna nezgoda. Ta sod st bo ˇ kratkem iasu nap.olnil z vodo do vrlia, ia. «a — 4f. f oa8 BrložaA: — b» ntBHil y «l»ž8Y»i aS- J 6i, aa k»ta*at drorižšu, i$8d kapjs sv»je ki&s \n y svo.|w» soda . . . Pred Yisoki«i plel8» t«s& Y»r«*aaja je Btal sos»«Ł doktor, sf.rak ga j» sprokttl. »raTljinci »artB8 jroz« so au zagomazeli p8 «818» t8l8 su. Povrk pa ža kopel ai »ila mlaona, anpak »<~aY ies6D&ko ace^i, fioktorjt st* zaSsla potr•»&,<» ska-k ia Fes j« b8Y««il aekj8 y fcrga, j. »dra^aik sd j8 otrenal pr8aižlj8Yaaja o a«potrebai smrti y la«taa«i sodu l»r p8 SYOji krivdi ia za&el je znoYft pobrska ^ati. p« paaati: Kak® bi 88 rsžil, da a« bi pogiail aa tako sudaa aa&a? Po 8«lea trgu Bočaa tiiiaa, kat8ro ?8 aiotilo pljuskaaje deža ia šurneuj8 Yod8, akrog ia okrog ajega pa Yoda ia b*d8 »odOY8 dog8, a*.d glavo kot reg tama* no6, yoda y sodu pa aaraSfta od IrGnutka do traautka . . . STako j« bilo duSao ia t« lesno 8taaj8 g. Toneta, ki Ł8 j» outil sedaj y soda ia V smrtni B8Yarnosti tako aesreSnegs in do smrti 8 samelo zapuščeaega. ObSutil j8 y SYOjea sanaotars kem srou kss aad družbobežnira eudaštvora SYOj8ga dosadanjega življenja. Bežal j8 pred ljudmi, ta bag mu j8 zamerila človeška družba, a nocoj bo utonil tu sam aa tako 8uden način in y posmGh oelemu trgu. Posmrtnega posmeha od strani tržanOY 88 je g. Ton8 tako prastražil, da je odprl usta pray na stožaj in iz prs sa mu j8 izvil nečloveški krik na pomaganja . G. Brložnik S8 je sicer sam ustrašil groznta s^ojagai glasu, a ga j8 ponavljal Yei^m6r, ker Yoda mu ]e žs SGgala blizu do brade. Od brade do ust ni ravno da1g<5 in t8 trenutke naraščanja yoda od brado do ust je porabil g. Tone za zadnje rcšilno podjetjs s^ojaga življenja za krik in Yik. Doktor je kričal, da so mu stopile o6i iz jamio — na mostovžu nad sodora se je pojavilft Iu5 — rešitev! Pri svitu luči, ki je posinila tudi y «od, je propoznal na smrt preplašeni doktor svojo večletno krušno mater Johanco. Pri pogledu na * obupu nad življenjem Ypijo6ega g. Toneta js Jo Banoa ostrmela, roka jej J8 YztrepetaTa y strahu, leificrba S8 jej j8 izmuznila ir rok, Sofnila aa doktorjavo glayo ia Bgasnila y YOdi. Brložnik j8 še kriknil entrat. Johanca se J8 otre^a tranutna ostrmalosti nad B8Y8rjetnim pogledoa aa Sloveka Y sodu ia bila dokaj aegotova: Ifako pomagati? Poskufiala j8 iEYle& pomikrrftBja ^JOKlno žrtov s koloam, a t8l8SDO toHd doktar bi Š8 bil skoro 3eka«8o potagail z mcstovža y sod. G. T«ae j« rtkal prar z zadajia jlasom aa poaož, Y8da au j8 Ž8 bila bliza ust — Johanca j8 nap8la 88lotao talesR8 asd, da ja ©dtrgsla žlab, po kataraa j8 takla yoda y so4. 5V tudi a ttn. al ša bilo bogvekaj poaagane, kar j« Y8da kljub odsk-anitvi žl8b» aurljala kar aaravaost iz strsšna Yišina y sod. Vsak8 aaiaftanje krepks odpoaofti bi znalo biti usodspolao zft potapl]ajoS«ga s» gospoda, Johaa«a ja odbcaala aa doa po blapoa ia dakla. Dr. foaa Brložaik s« Ž8 ai Y«e «Łlažal k 88d*, ka »a J8 unrlo troje tale« ob tod ia ga pr8Yrailo s tmšd8« ia pluskorm p8 d^orišdu. G. doktor ja odfrkail pray aa dale« po tlek, y, pr«ili bu ja grgralo ia la aalo zmakoY žiYlj8»ja so dognali rešitelji aa utopljanou. ClOY8ške roka so pograbila Tonata za boga, ga dvignila kyišku, Yoda m biu ]e usuln iz ustB8 odprtina ia tekla iz ž» obilao aapolnienega trabuha, kot bi izbil aap a» polnarja sodu. Ni trp»lo dolgo, gospod sa je oddahnil, zakašljal iB zaSal pobroavati z BOgami. Rešitalji so dvignili komaj b žiYljen]u o bujenega utopljenaa in ga nasli ae po mosto^žu v ajagOYO stanovanje, ampak y krejmo k Johanci. Na Johancini postelji 38 j8 §8 la g. doktor zayedel, aiegoyo od prestanGga smrtnega strahu še motno oko ]8 zagledalo ob yzglayju obliflj* raSilnega angslja — Johance. Sklonila se je k njemu in mu pošepniia z žonsko rahložutnostjo: Kako B8 pofluti? Samotaf ia čudak Tona jaj ni odgovoril, jo j8 poglodal še ankrat na dolgo in toplo hvaležno, jo prijal aa roko in jo poliabil s trasočimi ostak Smrtni atraH ia premrzla jesensko nofi^a Va pal sta prikovala doktorja ye5 t8dnoy na boln;U« postalj. T tej bolGzni je še Ia spozn«! na§ 6udak, kaj da i8 L>olniška postrežba ia nažno rahlih rok dobro srflna ydoY8 in krčmarica Johanoa. Ni silil na poyratak y syoj samotarski stan, ampal ostal je y oskrbi pri svoji krušni maferi Johanoi, doklar ai okraral toliko, da M ja lahko na laatnib aogab praselil y 5yoj« kifio. Caaar as W 611 yerjel aikdo y trgn, to t» j8 agodilo, ko ja naš Isfiaik aadraTil. Z ^aktDjeaJia «a- j aofarskia dudakoa ss js zgodil žirljaBJsti preobrat — a«, &udež! G. dr. Ton8 Brložnik ja bil lcoj prvo B8d«lj8 po okr8Ta»,|U oklican v trški «erkyi z vdovo ia kreaaariso Joiianeo. Celi tag j« strraal, ko je vezal z "dosartao aakonsko tbzjo g. dekan g. Tonata in Jokaaeo, dok(orjey«, povest o sodu ša do tadaj »i bila zaaaa po trgu. Po poroki pa sa ja prsaelil g. Brložaik za stalao kot zakonski mož k Johaaei. Zakonska ©pora Johance }>a ie prepodila in tndi razblinila doktorja^o samotarsko *udašivo. Postal in prel«yil sg je kap aaaak y aayadnega 61oy8ka, y druiabBO bitje. Po*abil j8 aa Bunduša ib ajegov re, bs plankG iu skoro smrtno kopal y sodu, postala mu ja ts» ae sveta Bjogova zakonska družica Johanea. Sam ja ye6krat povdarjal, lco bi bil vadal, da je zakon tako sladka življenska opora, bi sa Ž8 bil dayno oženil. Prepovedana ljubay do žane rau j« zaprla za leta in leta duU družabnosti ia sa BiaSčavala aad ajia s prisilje aia dudaštvoni, pasjia rapom, plankami ia kopoljo v. sodu; prad Bogom in »yetom dovoljena ljubezea do ydoy8l8 Johance pa ga ia y ža jesenski dobi življenja prasadila iz pekla čudaštya y raj užiyan]a zakonska srefta. Udarao usoda j« y mladostni dobi Toneta oauda5il, usodna kopal y starosti mu i« ožehtala čudaštyo in ga preoblekla v obleko žloyeške sr85e že feikaj y taj kolovozni dolini solz. Poyest o sodu pa je zaupal g. dr. T»a8 Brložaik trški javnosti na oblatnioo svoje porpke v krogu ye8j8 družba s pripombo, naj poskusi vsak fludaški samao večurno hladno kopel y sodu ia on nra laHko prisaia, da sa bo žanil koj drugi tfan. flf« vrsta sem pa zapisal v ^Gospodar.ju" ravno sedaj y povojnem času, ko je toliko nadebudnih samcey obulo coklje čudaSkega samstva na veliko ncvoljo zakonažaljnih samic. Reccpt za odpravek 6udaškega samotarstva je in ostane — hiadna voda! Kdor a8 varjamo, naj ypraša g. dr. Tonota Brložnik, ki mu bo ia sroa rad povedal povast o: pasiem repu, plankah in kopelji y soda, ki mu je naklonila sicer ydoyelo, a yendar žensko milo in dobrosrčoo sroe ankonskjR 2en8 Joliance.