SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA ' i dj «s za navadno leto Na svetlo dal Dr. Janez Bleiweis. --------------------- V Ljubljani. Natisnil Jožel' Blaznik. Ï-A t Ä ^ìxxxvi_ te Savais® tet® 1855 ima 305 «lui ali 52 tednov in 1 dan, začne in konča se s ponedeljkom. -----O#®1--- (»odovinsko štcvilstvo /.n leto 1855, Zlata številka Epakta . . . . Solnčni krog . . Rimska številka . Nedeljska čerka Pepelnica . 13 XII 16 13 G 21. februaria Velika noč ... 8. aprila. Binkošti .... 27. maja. Kvatri: 28. februarja, 30. maja, 19. septembra in 19. decembra. 1. adventna nedelja. 2. decembra. Opomba Postni dnevi, razun tistih od pepelnice do velike sabote, so zaznamovani s j. Med božičem in pepelnico je 8 tednov in 1 dan ali 57 dni. Dlraknjcnja v letu 1855. To leto bode dvakrat solnce in dvakrat luna mraknila; vidil se bo pri nas pa le en lunin mrak, namreč 2. dan maja; začetek je zjutraj ob 3. uri 8 min. našega časa; popolno mraknjenje je ob l. uri 6 min., in luna zajde v lem času, ko se solnce tudi že na našem obzoru prikaže. Čvctcre letne dobe po sollicitent hodu. Spomlad se začne 21 marca, |j Jesen se začne 23. septembra. Leto se začne 22. junia. ji Zima se začne 22. decembra. 4 jabtuarl 1 2 3 4 5 6 Poncdcljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Novo iclo. Makari. pnšavnik. Genovefa, devica Tit. škof. Telesfor, papež. S. 3 Kralji. Preiuembe na nébesu. p) Sip v sredo 3. dan ob 3. uri 15 min. zjutraj. © Zadnji krajec v cetertek 11. dan ob 1 uri 20 min. zvečer. © Mlaj v cetertek 18. dan ob 9. uri 34 min. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2, 42-52. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Gl Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Ničet, škof. Severin, opat. Julian, mučenec. Nikanor, diakon. Higin, papež. Ernest, opat. Hilari, škof. f d ženitnine v Kani Galilejski. Jan. 1, 1-11. 14 15 lü 17 18 19 20 Nodeljo G 2 Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Illll' JOŽU.- Feliks, mučenec. Paul, pervi pušavnik. Marcel, papež. Anton, pušavnik. Priska, devica. © Kan ut, kralj. Boštjan, mučenec. zjutraj. 3 Pervi krajec četertek25. dan ob 2. uri 35 min. zjutraj. Od gobovega in od stotnika. Mat. 8, 1-13. Solnce stopi v znamnje vodnarja 21. dan tega mesca ob 0. uri 13 min. zvečer. Dan raste v 21 22 23 24 25 20 27 Nedelja G 3 Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Neža, devica mučenica. Vincenci, mučenec. Devioe Marie poroka. Timotej , škof. S. Paula spreobernjenje. 3 Polikarp , škof mučenec. Janez Krizostom. Od viharja na morji. Mat. 8, 23-27. tem mescu od 8 ur 32 min. do 9 ur 29 min. 28 29 30 31 Nedelja G 4 Ponedeljk Torek Sreda Paulin, patriarh. Franc Salezi, škof. Martina, devica mučenica. Peter Nolask, spoznovavec. wmtrvam» £iiRQ)&RQ» 3 1 2 3 Četertek Petek Sabota Ignaci, škof mučenec. Svečnica. v © Blaž. škof mučenec. Premeinbe na nébesu. ; Sip v petek 2. dan ob 4. uri 37 min. zjutraj. Zadnji krajec v saboto 10. dan ob 3. uri 57 min. zjutraj. © Mlaj v petek 16. dan ob 7. uri 44 min. zvečer. 3 Pervi krajec v petek 23. dan ob 6. uri 30 min. zvečer. Od delavcov v vinogradu, Mat. 20, 1-16. i 5 6 7 8 !> 10 Nedelja 0 Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Septuagesima, Andrej Korz., škof. Agata, devica mučenica. Rotija, devica mučenica. Romuald, opit. Janez iz Mate. Apolonia, devica mučenica. Skolastika, devica. Od sejavca in semena. Luk. 8, 4-15. 11 12 13 14 15 10 17 Nedelja (J Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Sexagesima. Dezideri, škof. Eulalia, devica. Katarina Rici, devica. Valentin, mašnik mučenec. Faustin in Jovita, mučenca Juliana, devica. © Silvin, škof. Od slepega poleg pota. Luk. 18, 31-43. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Quinquagesima. Prepedigna, muc. Konrad. pušavnik. Pust. Euheri, škof. Pepelnica. Eleonora, kraljica. Sv. Petra stol. Marjeta iz Kortonc © Matia, apostelj. Solnce stopi v znamnje rib 20. dan t. m. ob 10. uri 31 min. zjutraj. Dan raste v tem mescu od 9 ur 34 min. do 10 ur 56 min. Jezus se je postil 40 dni. Mat. 4, 1-11. 25 20 27 28 Nedelja. G Ponedeljk Torek Sreda Invocabit. Viktoria, mučenica. Aleksander, škof. Leander, škof. 1 Kvatre Roman, opat. 6 MARCI. 1 2 3 Četertek Petek Sabota Albin. škof. t Simplici, papež, j" Kunigunda, cesarica. Premembe na nčbcsii. © Sip v saboto 3. dan ob 11. uri 5 min. zvečer. (C Zadnji krajec v nedeljoll. dan ob 2 uri 56 min. zvečer. © Mlaj v nedeljo 18. dan ob 5. uri 42 min. zjutraj. 3 Pervi krajec v nedeljo25. dan ob 0 uri 22 min. zvečer. Solnce stopi v znamnje ovna 21. dan t. m. ob 4 uri 30 min. zjutraj. Pomlad se začne. Dan raste v tem mescu od 10 ur 58 min. do 12 ur 34 min. Jezus se je spremenil na gori. Mat. 7, 1-11. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Reminiscere. Kazimir, spoznovav. Friderik (Miroslav), škof. Koleta, devica. Tomaž Akvin, mašnik. Janez od Boga, spoznovavec. Ciril in Metod, škofa. 40 mučencov. Jezus hudiča izganja. Luk. 11, 14-28. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Oculi. Herakli, mučenec. Gregor, papež. Modesta, devica. Sredpost. Matilda, kraljica. Seren, mučenec. Hilari, škof. Jedert, devica. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6, 1-15. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Laetare Eduard, kralj. @ Jožef, ženin Marie device. Joahim, oče Marie device. Benedikt, opat. Oktavian, mucenec. Viktorian, mucenec. Gabriel, arhangelj. Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. 8, 40-59. 25 20 27 28 29 30 31 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Judica. Mario oznanjenje © Emanuel, škof. Rupert, škof. Guntrand, kralj. Eustazi, mučenec. Maria 7 žalost. Kvirin, mučenec. Balbina, devica. 7 Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21, 1-9. Prcincmbe 1 Nedelja 6 Cvetna nedelja. Valerik, opat. 2 Ponedeljk Franc iz Paule na 3 Torek Rihard, škof. nćbcsu. 4 Sreda Izidor, škof. ' Sip v po- 5 Cetertek Velikanoê. cetertek. Vincenci Fer. 6 Petek \ elikanoč. petek. Sikst, papež. nedeljk 2. dan 7 Sabota Velikanoê. sabota. Hegesip, sp. ob 3. uri 25 min. Jezus vstane od smerti. Mark. 16, 1-7. zvečer. 8 Nedelja 0 VelikantfŽna nedelja. Dionizi. ! Zadnji kra- 9 Ponedeljk Velikanocni poncdcl jk. (D jec v ponedeljk 10 Torek Apoloni, mučenec. 9. dan ob 10. 11 Sreda Leon, papež. uri 33 min. zve- 12 Cetertek Juli, papež. čer. 13 14 Petek Sabota Justin, mučenec. Lidvina, mučenica. © Mlaj v ponedeljk 16. dan ob 4. uri 1 min. zvečer. Jezus pride pri zapertih durih. Jan. 20, 19-31. 15 Nedelja (« Quasimodogen. Anastasia. IG Ponedeljk Kalist, menih. © 3 Pervi kra- 17 Torek Anicet, papež mučenec. jec v torik 24. 18 Sreda Kolocer, škof. dan ob 6 uri 53 19 Cetertek Hermogcn, mučenec. min zjutraj. 20 Petek Sulpici, mučenec. 21 Sabota Anzelm, škof. Od dobrega pastirja. Jan. 10. 11-16. Solncc stopi vznamnje junca 20. dan t. m. ob 22 23 24 Nedelja 0 Ponedeljk Torek Misericord. Soter in Kaji, pap. Adalbert. škof. Juri mučenec. © 25 Sreda Marka, evangelist. 6. uri 12 min. 26 Cetertek Klet, papež. Peregrin. spoznovavec. zvečer. 27 Petek Dan raste v 28 Sabota Vital, mučenec. tem mescu odl2 Še malo, in me ae bote vidili. Jan. 16, 16-22. ur 38 min. do 14 ur 8 min. 29 Nedelja (1 Jubilate. Peter, mučenec. 30 Ponedeljk Katarina Senenska. 8 WM* 1 2 3 4 5 Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Filip in Jakob, aposteljna. Atanazi, škof Najdenje sv. križa. Florian, mučenec. Pij, papež. Premembe na nćbesu. (i1 Sip v sredo 2. dan ob 5. uri 0 min. zjutraj. Zadnji krajec v sredo 9. dan ob 3. uri 58 min. zjutraj. © Mlaj v sredo 16. dan ob 3. uri 10 min. zjutraj. 3 Pervi krajec v cetertek 24. dan ob 0 uri 59 min. zjutraj. © Šip v cetertek 31. dan ob 3. uri 44 min. zvečer. Solnce stopi v znamnje dvojčkov 21. dan t. m. ob 5. uri 10 min. zvečer. Dan raste v tem mescu od 14ur lOmin. do 15 ur 18 min. Grem k njemu, kteri mi je poslal. Jan. 16, 5-11. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Cantatu. Janez pred lat. vratami. Stanislav, škof. Prikazen s. Mihela. Gregor Nae., škof. Izidor, kmet. Fabi, mučenec. Pankraci, mučenec. Kar bote v mojim imenu prosili. Jan. 16, 23-30. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Rogate. Servaci, škof. g c iBonifaci. mučenec. IS -S < Sofia, udova. faS “ ( Janez Nepomučan, muč. © Ncbohod Kristusov. Jošt. Feliks Kantalicia. Peter Celestin. Kadar pride učenik. Jan. 15, 26-27. 16. 1-4. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Exaudi. Bernardin, mašnik. Sinezi, mučenec. Venust, mučenec. Desideri, škof. Joana Kuca. 3 Urban, papež, mučenec. •j-Filip Neri, mašnik. Ako kdo mene ljubi. Jan. 14, 23-31. 27 28 29 30 31 Nedelja G Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Binkoštna nedelja, Magdalena. Binkoštni ponedeljk. Vilhelm. Maksim, škof mučenec, j" Kvatrc. Ferdinand, kralj. Kancian, mučenec. © mm* 9 1 2 Petek Sabota j- Gratinian, mučenec. •{•Erazem, škof. Prcinembc na nćbcsii. © Zadnjikra-jec v cetertek 7. dan ob 8. uri 44 min. zjutraj. © Mlaj v cetertek 14. dan ob 3. uri 26 min. zvečer. 3 Pervi krajec v petek 22. dan ob 5 uri 49 min. zvečer. @ Sip v cetertek 30. dan ob 0 uri 10 min. zjutraj. Solnce stopi vznamnje raka 22. d. t. m. ob 1. uri 34 min. zjutraj. Poletje se začne. Dan raste v tem mescuod 15 ur 18 min. do 15 ur 34 min. Bodite usmiljeni. Luk. 6, 36-42. 3 4 5 G 7 8 9 Nedelja Gl Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Sv. Trojica. Klotilda, kraljica. Kvirin, škof. Bonifaci, mučenec. Norbert, škof. Sv. Telo. Robert, opit. © Medard, škof. Primož in Felician, mučenca. Od velike večerje. Luk. 14, 16-24. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja G 2 Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Marjeta, kraljica. Barnabas, apostelj. Janez Fakundo, spoznovavec. Anton Paduan, spoznovavec. Basili, škof. © Serce Jezusovo. Vid in tov., muč. Beno, škof. Od zgubljene ovce. Luk. 15, 1-10. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja G 3 Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Rajner, spoznovavec. Marka in Marcelin, mučenca. Gervazi in Protazi, mučenca. Silveri, papež. Alojzi, spoznovavec. Ahaci, mučenec. 3 Ediltruda, kraljica. Od velikega ribjega vlaka. Luk. 5, 1-11. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja G 4 Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Janeza kerstnika rojstvo. Prošper, škof. Janez in Paul, mučenca. Ladislav, kralj, t Leon, papež. Pelerin Paul aposteljna. Sv. Paula spomin. gj} JìUDLJD- Od farizejske pravičnosti. Mat. 5, 20-24. i Nedelja G 5 Aron, veliki duhoven. 2 Ponedeljk Marie device obiskanje. 3 Torek Heliodor, škof. 4 Sreda Ulrih, škof. 5 Cetertek Filomena, devica. fi Petek Godoleva, zakonska žena. (C 7 Sabota Vilibald, škof. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1-9. 8 Nedelja G fi Elizabeta, kraljica. 9 Ponedeljk Anatolia, mučenica. 10 Torek Amalia, devica. 11 Sreda Feliks in Fortunat, mučenca. 12 Cetertek Mohor in Fortunat, mučenca. 13 Petek Anaklet, papež. 14 Sabota Bonaventura, škof. © Od lažnjivih prerokov. Mat. 7, 15-24. 15 Nedelja G7 Henrik, cesar. 1« Ponedeljk Maria devica iz Karmela. 17 Torek Aleš. spoznovavec 18 Sreda Friderik (Miroslav), škof. 19 Cetcrtek Vincenci Paulanski. 20 Petek Jeronim Emilian. spoznovavec. 21 Sabota Prakseda, devica. Od krivičnega hišnika. Luk. 16, 1-9. 22 Nedelja 08 Maria M ajd al e n a. 3 23 Ponedeljk Apolinar, škof. 24 Torek Kristina, devica mučenica. 25 Sreda Jakob veliki, apostelj. 2« Cetertek Ana, mati Marie device. 27 Petek Pantaleon. mučenec. 28 Sabota Inocenci, papež. Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19, 41-47. 29 Nedelja G 9 Marta, devica. 30 Ponedeljk Abdon in Senen, mučenca. 31 Torek Ignaci Lojolan. spoznovavec. Premenibe na nébesu. (C Zadnji krajec v petek 6. dan ob 2. uri 25 min. zvečer. © Mlaj v saboto 14. dan ob 4. nri 58 min. zjutraj. 3 Pervi kra-jecvnedeljo 22. dan ob 8. uri 47 min. zjutraj. ) Sip v nedeljo 29. dan ob 7. uri 17 min. zjutraj. Solncc stopi v znamnje leva 23. dan t. m. ob 3. uri 22 zjutraj. Začetek pasjih dni. Dansekrajša v tem mescu od 15 ui'28 min. do 14 ur 40 min. ■ AUGUSTv n 1 2 3 4 Sreda C e ter tek Petek Sabota S. Petra ketine. Porciunk. 7 bratov makabejskih. Znajdenje trupla sv. Stefana. Dominik, spoznovavec. Premcmbc na iičbesu. © Zadnji krajec v saboto 4. dan ob 10. uri 18 min. zvečer. © Mlaj v nedeljo 12. dan ob 7. uri 49 min. zvečer. Qs Pervi kra- Od farizeja in čolnarja. Luk. 18, 9-14. r> c 7 8 9 10 11 Nedelja 010 Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Maria snežnica. Spremenenje Jezusovo. Donat, škof mučenec. Ciriak, mučenec. Afra, mučenica. Lovrenc , mučenec. Suzana, mučenica. Od gluhega in mutastega. Mark. 7, 31-37. 12 13 U 15 10 17 18 Nedelja Gli Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Klara, devica. © llijiolit, mučenec. -j- Euzebi, spoznovavec. Maric Devico nehovzetjo. Rok. spoznovavec. Liberat, opat. Helena, cesarica. jec vnedeljo20. dan ob 9. uri 30 min. zvečer. @ Šip v ponedeljk 27. dan ob 2. uri 18 min. zvečer. Od usmiljenega Samaritana. Luk. 10, 23-37. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja G12 Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Ljudevik, škof. Bernard, opat. 3 Joana Frančiška Fremiot. Filibert, mučenec. Filip Benicii. spoznovavec. Jernej, apostelj. Ljudevik, kralj. Solnce stopi v znamnje device 23. dan t. m. ob 12 uri 0 m. zvečer. Konce pasjih dni. OJ deseterih sobtrvih. Luk. 17, 11, 19. 20 27 28 29 30 31 Nedelja 013 Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Cefirin, papež. Jožef Kalasanec, poznovavec. 0 Augustin, škof. Janeza obglavljenje. Roza Limanska, devica. Raimund, spoznovavec. Dan sekrajša v tem mescu od 14 ur 38 min. do 13 ur 14min. 12 SEPTEMBER.. 1 Sabota 1 Tilen, opat. Nihče ne more dvema gospodoma služiti. Mat. 6, 24-33. Prcmembc 2 Nedelja (114 Angel varil. pr. Stefan, kralj. 3 Ponedeljk Eufemia, devica nébesu. 4 Torek llozalia. devica. 5 Sreda Lovrenc Justinian, škof. C Zadnjikra- 6 Cetertek Donacian, škof. jec v ponedeljk 7 Petek Regina, devica. 3. dan ob 9. uri 8 Sabota Maric Device rojstvo. 21 min. zjutraj. Od mertvega mladenča v Najmu. Luk. 7, 11-16. © Mlaj v to- rek 11. dan ob 9 Nedelja U 15 Ime Mahe. Korbinian, škof. 10 Ponedeljk Miklavž Tolentin. 11 Torek Prot in Hiacint, mučenca. @ 12 Sreda Gvidon, mežnar. 3 Pervi kra- 13 Cetertek Notburga, devica. jec v sredo 19. 14 Petek Povikšanje sv. križa. dan ob 7. urij 15 Sabota Nikomed, mučenec. 58 min. zjutraj. Od vodeničnega. Luk. 14, 1-11. © Sip torek 16 Nedelja 016 Ljudmila, vojvodnja. 25. dan ob 10. 17 Ponedeljk Hildegarda, devica. uri 22 min. zve- 18 Torek Jožef Kupertin. čer. 19 Sreda Î Kvatre, Januari, škof. 3 20 Cetertek Eustalii. mučenec. 21 Petek f Matevž, apostelj. 22 Sabota f Maurici. mučenec. v znamnje telit- Od nar večje zapovedi. Mat. 22, 34-46. niče 23. dan t. 23 Nedelja 017 Tekla, devica mučenica. 24 Ponedeljk Gerhard, škof. 25 Torek Rupert, škof. @ Jesen se za- 26 Sreda Cipriun in Justina, mučenca. čenja. 27 Cetertek Kozma in Damian, mučenca. Dan se krajša 28 Petek Venceslav, kralj. v tem mescu od 29 Sabota Mihael, verhangelj. 13 ur 12 min. do Od mertudnega. Mat. 9, 1-8. 11 ur 58 min. 30|Nedelju G1s|Jeronim, cerkveni učenik. &sraross8s< grau®* 1 2 3 4 5 6 Ponedeljk Torek Sreda Četertek Petek Sabota Remigi, škof. Leodegar, škof. Kandid, mučenec. Frančišk Scrafinski. Placid, mučenec, bruno, spoznovavec. Od kraljeve ženitnine. Mat. 22, 1-14. 7 Nedelja 019 Hnzenkransk« ned. August. 8 Ponedeljk Brigita, udova. 9 Torek Dionizi, mučenec. 10 Sreda Frančišk Borgia, mašnik. 11 Četertek Nikazi, škof. © 12 Petek Maksimilian, škof. 13 Sabota Koloman, mučenec. Od kraljičevega sina. Jan. 4, 46-53. 14 Nodelj» («20 Kalist, papež. 15 Ponedeljk Terczia, devica. 16 Torek Gol, opat. 17 Sreda Hedviga, udova. 18 Četertek Luka, evangeljist. 3 19 Petek Etbin, opat. 20 Sabota Felician, škof. Od deset tisuč talentov. Mat. 18, 23-35. 21 Nedelj« 021 Itla^osiovjcnjc cerkven«. 22 Ponedeljk Kordula, devica mučenica. 23 Torek Janez Kapistran, menih. 24 Sreda Rafael, verhangclj. 25 Četertek Krizant in Daria, mučenca. (») 26 Petek Evarist, papež. 27 Sabota » Frumenci, škof. Al se sme cesarju dacia dajati? Mat. 22, 1-14. 28 Nedelj« 022 Simon in Judež, aposteljna. 29 Ponedeljk Narcis, škof. 30 Torek Klaudi, mučenec. 31 Sreda * Volbenk, škof Prcmembe na nébesu. © Zadnji krajec v torik 3. dan ob 0 uri 1 min. zjutraj. © Mlaj če-tertek 11. dan ob 4. uri 20 min. zjutraj. 3 Pervi krajec četertek 18. dan ob 4. uri 34 min. zvečer. (ï) Šip v četertek 25. dan ob 8. uri 24 min. zjutraj. Solnce stopi vznamnješkor piona 23. dan t. m. ob 3. uri 20 min. zjutraj. Dan sekrajša v tem mescu od 11 uròGmin. do 10 ur 0 min. U N O VEHI B ER . 1 2 3 Cetertek Petek Sabota Vsi Svetniki. CC Spomin vernih duš. Just, muč. Hubert, škof. Preiiicinbe na Jezus obudi mertvo deklico. Mat. 9, 18-26. îiébesu. 4 5 G 7 8 i) 10 Nedelja 023 Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Zahvalna nedelja. Karl Bor. Caharija, višji duhoven. Lenart, škof. Engelbert, škof mučenec. Bogomir, škof. Teodor, mučenec. © Andrej Aveljinski . spoznovavee. Zadnji 1,roječ v cetertek 1. dan ob G. uri 13 min. zvečer. © Mlaj v petek 9. dan ob 8. uri 28 min. zvečer. Od dobrega semena in lulike. Mat. 13, 24-30. n 12 13 14 15 16 17 Nedelja 0 24 Ponedeljk Torek Sreda Četertck Petek Sabota Martin, škof. Martin, papež. Brikci, škof. Homobon, tergovec. Leopold , vojvoda. Otmar, opat. Gregor, čudodelnik, škof. 3 3 Pervi krajec v petek 17. dan ob 0 uri 12 min. zjutraj. Šip v petik 23. dan ob 8. Od goršičnega zcrna. Mat. 13. 31-35. uri 48 min. zvečer. 18 1!) 20 21 22 23 24 Nedeljo G2.'» Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Sabota Homan in Barul, mučenca. Elizabeta, kraljičina. Feliks Valojski, spoznovavee. Marie Device darovanje. Cecilia, devica mučenica. Klemen, papež. Krizogon, škof. Solnce stopi v znamnje strelca 23. dan t. m. Od g n j u 8 ol) e razdjanja. Mat. 24, 15-35. m. zvečer. 25 2G 27 28 2!) 30 Nedelja C 26 Ponedeljk Torek Sreda Cetertek Petek Katarina, devica mučenica. Viktorin, škof. Virgili, škof. Papinian, škof. Saturnin, mučenec. Andrej, apostelj. Dan se krajša v tem mescu od 9 ur 56 min. do 8 ur 46 min. aMSRBTsim. D EC EM B E 15 1 1 Sabota Eloj, škof. Od sodnega dne. Luk. 21, 25-33. Preiiienibe 2 Nedelja 0 1. Advent, Hromac, škof. na 3 Ponedeljk Frančišek Saverian. nčbcsii. 4 Torek Barbara, devica, mučenica. 5 Sreda *[* Peter Krizolog. 6 Zadnji kra- «i Četertek Miklavž, škof. jec v saboto 1. 7 Petek f Ambrož, škof. dan ob 3. uri 6 8 Sabota Čisto spočetje Marie Dev. min. zvečer. Janez kerstnik v ieči. Mat. 11. 2-10. © Mlaj v ne- 9 Nedelja G 2. Advent. Leokadia, devica. © 10 Ponedeljk lUelhiad , papež. zvečer. 11 Torek Damaz, papež. 3 Pervi kra- 12 Sreda ■j Maksenci, mučenec. iec v nedeljo 1 (». 13 Četertek Lucia, devica mučenica. 14 Petek j Spiridion, škof. 53 min. zjutraj. 15 Sabota Irenej , škof. Pričevanje Janeza kerstnika. Jan. 1, 19-28. neljo 23. dan ob 1(> Nedelja G 3. Advent Euzebi, škof. Q 11. uri 35 min. 17 Ponedeljk Lacar, škof. zvečer. 18 Torek Aukscnci, škof. C Zadnji kra- 19 Sreda •p Kvatri; Paulil, mučenec. j ec v ponedeljk 20 Četertek Amon. mučenec. 31. dan ob 1 uri 21 Petek -j Tomaž, apostelj. 0 min. zvečer. 22 Sabota •j-Demetri, mučenec. — V 15. letu cesarenja Tiberia. Luk. 3, 1-6. Solnce stopi v 23 Nedelja G 4 Adven. Servul, berač. znamnje divje- 24 Ponedeljk *j- Adam in Eva. ga kozla 22. dan 25 Torek Iložcč ali rojstvo Jezusovo. 26 Sreda Stefan pervi mučenec. •j* m. /jullaj. 27 Četertek Janez, evangelist. Zima sc za-J 28 Petek Nedolžni otroci. čenja. 29 Sabota David, kralj. Dan se krajša Simon in Ana v tempeljnu. Luk. 2, 23-40. v tem mescu od 30 Nedelja G Nicefor, mučenec. 8 ur ii min. dol 1 31 j Ponedeljk Silvester, papež. 8 ur 32 min. Pogled v prihodnje leto. V prihodnjem letu 1856 se bo pripetilo nekaj, kar se v tem stoletji nikdar več zgodilo ne bo, namreč, da bo velikanočna nedelja 23. dan marca, tedaj velikanočni torek (25. marca) praznek oznanjenja Marii, kteri se mora zastran velikanočnih praznikov večkrat na ponedeljk po beli nedelji prenašati. V tem stoletji sejete dvakrat primerilo, da so velikanočni prazniki tako zgodaj bili, namreč v letu 1818, 22. d. marca (bolj zgodaj ne moreja biti, kar bomo ob kratkem razjasnili), in v letu 1845, 23. d. marca. O pervih dobah po Kristusovi smerti so pervi kristjani, ki so pristopali od judovske vere k kristjanstvu, veliko noč še z judi v ravno tistem času praznovali, ker po judovski pratiki so ti prazniki vedno 14 dni po pervem pomladanskem mlaji bili, kar je judom še današnji dan v spomin rešitve iz egiptovske sužnosti. — Drugi pa. ki so od paganske vere k kristjanstvu pristopili, so jude in njih šege sovražili in niso hotli z njimi vred velikanočnih praznikov imeti. Tako je bila velika zmešnjava med perviini kristjani. Takim ho-matijam v okom priti, so v nicejskem zboru leta 325 po Krist, zbrani očetje sklenili: naj kristjani vsako leto pervo nedeljo po pervem šipu (polni luni), ki je po pervem pomladanskem dnevu, velika noč praznujejo. Za pervi pomladanski dan pa je bil 21. d. marca določen. Ako je pa šip 21. dan marca in je ta dan ravno nedelja, se morajo prazniki na prihodnjo nedeljo prelagati, da z judovskim praznikom skup ne pridejo. To je bilo pozneje v aleksandriškem zboru poterjeno in postavno vpeljano. Ker se pa luna v 28 dnevih in nekoliko urah štirikrat spremente, se spomladanski šip primerja o raznih dnevih, zatorej so tudi velikanočni prazniki tako premakljivi, da včasih še le po preteku veliko let na ravno tisti dan pridejo. In po tih se ravnajo pepelnica in skorej vsi drugi premakljivi prazniki. Tako se primeri, da je polna luna 21. d. inarca in sabota, tedaj je velikanočna nedelja drugi dan, to je, 22. marca; bolj zgodaj ne more biti. To se je leta 1818 prigodilo in se ne bo več v tem stoletji. Ako je pa šip 20. d. marca, se za pomladanski šip ne vrajta, tedaj se mora odložiti do perve polne lune, ktera je še le 18. dan aprila. Tako se bo leta 1886 prigodilo, in ker bo ravno tisti dan nedelja, bo še le 25. dan aprila velikanočna nedelja, in tudi to se bo le enkrat v tem stoletji zgodilo. Pozneje ne more velika noč biti. — Med 22. marcom in 25. aprilom, vštevši oba ta dneva, se velikanočni prazniki verstijo, vedno pervo nedeljo po pomladanskem šipu. Pratikar. Baron Žiga Zois. *) Ko trombe glas, to zvon doni, Od veri ega moia spomin. Koseski. ^^^naKo svetli zvezdi na neba se lesketa na obzorji domorodnem imo Zoisovo — domoljuba zares izverstnega, čigar delavnost ravno tako neumorna do poslednjega diha, kakor plodna na vse strani, s zlatimi pismenkami zapisana stoji v zgodovini naše domovine, v dogodivščini slavenstva. Rodil se je Zois naš v Terstu 23. novembra 1717. Oče njegov Mihael Angelo Zoja, Lombardan iz Bergama, je bil izperva malo premožen tergovec; preselivši se pa v Terst si je z bistro svojo glavo in nevtrudljivo pridnostjo v kupčii s želesom in jeklino pridobil tako nezmerno premoženje, da bil je eden naj bogatejših Terždčanov tadan-jega časa, in da je, ko je deržava austrijanska ob časa cesarice Marije Terezije po sedemletni vojski v veliki dnarni stiski bila, blagodušno položil 40000 fi. na altar domovine. Tako redko domoljubje je svetla cesarica obdarila s tim, da ga je poslavila z baronovskim stanom, in ker se Zoja, (po toskanskem narečji „gioja“J veli biser ali žlahen kamen (Edelstein), se je Mi h ael Angelo Z o j a potem imenoval baron Zois E d el s tein s ki.— Ko mu je perva žena umerla, se je zaročil vdru-gič z Johano žlahno Kapusovo, verlo Krajuico, ki je sinka svojega *) Ime Zoisovo pišemo, kakor gaje sam pisal, čeravno bi ga po našem imeli pisati Cojz, ker tako se izreknje. 2 Žigata, kakor nam Kopitar *3 sam terdi, izverstno dobro slovenski govoriti naučila. Bil je tedaj slovenski jezik pravi njegov materni jezik, kterega je ljubil čez vse druge, in se trudil za-nj, kakor malo kdo. Ker se je oče njegov pozneje iz Tersta preselil v Ljubljano, je mladi Žiga doveršil perve šole tukaj; v višje latinske pa gaje oče posai v modeneško vitežko akademijo v Reggio. Tu pod milim nebom Klasične zemlje talijanske se je zarano izbudila bistra glavica našega Žigata, in pevski duh se jo začel razlivati v množili lepih pesmicah, ki jih je nadepolni mladeneč skladal v laškem jeziku. Al le malo časa inu je bilo mogoče tu ostati. Stari oče ga pokliče domu in mu izroči svoje veliko obertnijštvo in kupčijstvo. Povedati moramo, da koroško, štajarsko in krajnsko železo je gospodovalo takrat po dveh morjih: sredozemskem in jadranskem, kamor je Mihael Angelo Zois domačemu blagu pot odperl, deleč čez morje. Veliko je tedaj bilo, kar je mladi Zois mogel vzeti sedaj na rame svoje, — al ker je vsako stvar lahko razumel in ravno tako urno doveršil, se je kmalu v vsem popolnoma izuril, tako, da vsaki dan mu je ostajalo čez svoje opravila še nekoliko časa za obdelovanje tistih znanstev, ki so mu bile sedaj naj bolj pri sercu. Ločivši se namreč od zabavnega lepoznanstva se je sedaj vès udal modroslovju, naravoslovju in matematiki, v kterih naukih sta mu slavni jezuit Gabriel Gruber in Josip Maffej učenika bila. Kmalu se je v tih vedah tako izveršil, da delavnost njegova se ni več omejevala le na opravila obertnijstva in kupčijstva. teinuč udeleževal se je mnogih občnokoristnih posvetovanj , ki so takrat naj važniše bile o osušenji ljubljanskega močvirja, zboljšanji vlažnega zračja in o povzdigi domačega obertnijstva. V vseh tih zadevah se je v kratkem *3 Bartholomäus Kopitar Selbstbiographie v „Slav. Bibliothek, herausgegeben von Fr. Miklošič. I. Band. Wien 1851“. Ta spis, kakor življenjopis Zoisovo, ki gaje izdal prof. Franc Ksav. Richter, — lastnoročne pisma Zoisove, kijih hra-nuje ljubljanski muzeum, — nektere čertice, podane nam od gosp. fajmoštra Hašnika, in mnoge ustne sporočila Zoisovih verst-nikov, so nam bili pripomogleji v tem spisu. razodela bistroumnost njegova tako, da kmalu je ob vel j evala njegova beseda v sovetu učenih fnoi. Sc ni bil 25 let star (v letu 1772), in že ga je kmetijska družba poslavila s posebnim pismom, v kterem ga je prosila: naj ji je podpornik z umnim svojim svetom in djanjem. V letu 1815 ga je izvolila za predsednika svojega. Fužinarstvo domače in tergovina s želesom in jeklom je cvetela v prid njegov in blagor domovine, da je bilo veselje. Al — nenadoma se nevihta dvigne v letih 1775 in 1776 in žuga spodkopati dosedanjo srečo. Prijadrale so rusovske in švedske barke, železa polne, na sredozemsko in jadransko morje in osule so s cenejšim blagom vse onda— šnje somnjišča. Ne le skerb za lastno hišo, temuč še večja žalost, da ptuje blago bi spodrinilo domače, in da bi tri dežele veliko zgubo ter— pele vse prihodnje čase, presune domoljubno serce njegovo tako, da misli in misli, kako v okom priti vesoljni nesreči. Mnogočislani mož najde kmalu pot, da se mu pošilja vsa tista ptuja železnina v Ljubljano. Pii pa skliče izvedene može in pametne kovače in ključarje v posvet, da preiskujejo in pretresajo ptujo robo in jo primerjajo z domačo. Poda se sedaj tudi na pot v daljne dežele (na Nemško, Holandsko, Angležko, Francozko, Laško in Svajco), da bi zvedil, kako ondi železo in jeklino izdelujejo; sklepa nove kupčijske zaveze, in se posvetuje z učenimi rodoslovci in kemikarji, kako na višjo stopnjo povzdigniti fužinarstvo domače, in rešiti ga pogube, ki mu je žugala takrat. Nasledek tega potovanja je bil, da se je v rudninstvu toliko vednost prisvojil, da je zamogel vpeljati na fužinah svojih nove poprave, in da so ga cenili tudi učeni možje inostranskih dežel kot izvedenega rodoslovca. Od množili strani so mu dohajale sedaj častne pisma učenih družb, in slavni mineralogec W1' erner je njemu na čast neki epidot, ki ga je na Svinečki planini na Koroškem Zois peni najde!, Zois it *) imenoval. Živa priča še dan *) Po bratu njegovem Dragotinu, učenem botanikarji, ki je umeri 1800 , se imenujete dve cvetlici „Campanula“ in „Viola40 Zoisii. ki na Krajnskem rastete, ena trava pa iz Indije, ki se tudi njemu na čast „Zoisia“ imenuje. 2 * današnji, koliko je nevtrudljivi rudoslovec doveršil v mineralogii, je krasna zbirka rudnin, ktera kinci ljubljanski muzeum. Al ne rudoslovje samo je bilo našemu Žigatu pri sercu: iskreno je objemal rse okrajne n ator o znanstva, in živo je hrepenel, poznati vse, kar v tem blagodarjena krajnska zemlja, posebno gorenska stran, v svojih nedrijah skriva, kjer so bile njegove fužine. Veličanski Triglav je bil poseben ljubljenec njegov. Prehodil je vse hribe in doline po Gorenskem, kjer mu nobena stezica neznana ni bila. „Gore, natvora in scrčcn prijatel so veliko-mogočne stvari“, je večkrat rekel. Al potovaje po svoji domovini, ni potoval le, da bi čas si kratil. — skerb mu je bila, kodar koli je hodil, množiti svoje vednosti in po tih biti domovini koristen. „Večkrat premišljujem — je pisal enkrat Vodniku — kak težko mora biti mravlji, preden slaba stvarica pritira le eno suho smerekovo šiljiče domu, da sčasoma nakupiči stanišče za veliko družinico svojo. Tudi človeka ne sme strašiti trud za domovino, čeravno v enem hipu le malo opravi: kamen do kamna palača, zerno do zerna pogača!“ Naš Žiga je sedaj že tako slovel po svetu, da noben učen ptujee ni prišel v naš kraj, ki bi njega ne bil obiskal. Če je kak inostranee, iposebno Anglež, pripotoval v Ljubljano in je popraševal po znamenitostih krajnske dežele, napotili so ga — pravi Kopitar — vselej naravnost k Zoisu, rekoč: „da on mu bo vedil vse naj bolje povedati“. Kako serčno ga je veselilo, da tudi iskreni prijatel natvore, nadvojvoda Joan je prišel našo Savico ogledavat, nam pričuje spominek, ki mu ga je postavil na tem mestu leta 1807. Izdelati ga je dal po domačem mojstru Lenartu Kelbel-u iz bohinske Bele. Potovaje po okolicah domačih pa je rad stopal v vsako revno bajtico in obiskaval delavnice bornega rokodelca; tam se menil s kmetičem o kmetijskih zadevah, tù se zgovarjal z rokodelcem : kako to in uno orodje popraviti, to in uno z večjim pridom izdelati. Kamor pa je prišel ljudomili mož, so ga sprejemali kakor očeta, ki si je z Ijubez-njivo domačo besedo odpiral vsih serca. Kakor je pa sam rad zahajal v hiše prostega ljudstva, tako je tudi k njemu smel priti kdor koli je hotel in kadar koli. ako je sveta ali pomoči potreboval. Tako je imel Zois priložnot inarsiktero bistro glavico spoznati, kteri je potem pomagal, kar je naj več mogel. Se zdaj imamo marsiktero živo pričo, kako verlo je podpiral domače obert— nike in rokodelce. Obdarovan z velikim premoženjem je pa bil Zois tudi mili oče uboziin. Kdor je bil zares v nadlogi, dobil je pri njem pomoči. „Siromake, bolnike Odeva po sto, Kup’ ranjenim like, Blazino mehko.“ Njegova blagodarnost je segla deleč po domovini pa tudi do sosednih dežel. — Še spričuje milo njegovo serce neka ajda, ki jo tudi pa Štajarskem in Koroškem poznajo pod imenom „Zoisle“ in ktera, kakor nam prijatel naš, gosp. fajmošter J. Hašnik v Trebovljah za— gotovlja, je pred ko ne spominek preblazega serca Zoisovega. „Neki miloserčcn gospod na Krajnskem — je povedal star mož gosp. fajmo-štru , ko ga je za izvirek te ajde vprašal — so jo dobili ob hudih letil» iz Češkega, in jo tudi nam podarili; čeravno ta divja ajda ni velika prida, smo je bili takrat vendar veseli, še Bog da smo jo imeli, ker povsod rada raste in je tudi uima nerodovitnega leta ne zatare.“ Od tega časa se je zaplodila ta ajda po Gornjem Gradu, Ljubnem, Lučah, Mo-zirji, okoli Šoštana, Slovenjega Gradca do Drave, in tudi po Junski dolini jna Koroškem. „Lahho si zrajtujem — nam je pisal naš prijatel — kako da je „Zoisla“ tudi v Slovenograško dolino prišla: bil je namreč žlahni mislinski fužinar Bonaca Çnaj mu je zemljica lahka!) z baron Zoisom si prav dober prijatel. Milostna moža sta berž ko ne se posvetovala: kako lačnim ljudem v veliki nadlogi leta 181G pomagati, in sta v ti ajdi našla, pomoček, ktera je v dobrih letih ljulika, takrat pa, ko je bila zemlja silo nerodovitna, je bila revnim preljuba hrana.“ Kakor pa pravi rodoljub ondi, kjer je nemila osoda dolgo zatira- -vala narodni jezik, da je zavolj tega omika ljudstva zlo zlo zaostala, -vse svoje žile napenja, da koristi tudi v tem prevažnem poklicu domovini svoji, tako tudi Žiga Zois. Vedel je Iblagi domoljub le predobro, kako zapušen je bil narod slovenski v pripomočkih omike, kak silo zanemarjen jezik njegov; prizadeval si je tedaj z besedo in djanjem buditi oterpnost tadanjo, o kteri pesnik resnico poje: „Kdaj krajnsko kramljati Zois dramil je sam.“ — Kar se v sto in sto letih ne primeri, primerilo seje takrat. Previdnost mila mu je pripeljala v hišo njegovo dva moža, s kterima se bo pač na veke sponašala mati Slava, kterih pa — pred ko ne — bi ne bilo brez Zoisa bilo: Vodnika in Kopitarja. Že gosp. pisatelj življenja Vodnikovega v lanskem „Koledarčku“ nam je povedal, kako goreče je Zois užigal Vodnika za domače pesništvo in za spisovanje bukev, ki zahtevajo omiko naroda, — kako natanko in na drobno je vze njegove spise pretresal in popravljal, — kako ga spodbadal, da je spisal „veliko pratiko“ z mnozimi poduki za prosto ljustvo. „Živapotreba je —je pisal Zois leta 1791 Vodniku vKopriv-nik, kjer je te tačas fajmošter bil — da za izobraženje našega naroda, a a požlahnjenje njegove nrave, se napravijo pripravne knjige v nara-voslovji, zemljopisji, zgodovini itd. Da pa se ustanovi književni jezik, v kterem bomo vsi pisali, potrebujemo pred vsem dobre slovnice in slovnika“. Že ko je Kumerdej spisaval slovnico, ktero je Zois z Linhartom vred popravljal, in ko se je lotil tudi slovnika, je prigovarjal Zois Vodniku, naj tudi on se vdeleži, tega dela, da tako z druženo pomočjo dosežemo, kar nam je pred vsem potrebno. Kumerdej ni doveršil slovnika, Vodnik pa je nemško-slovenski del pozneje izdelal, in temu vzrok bil je — Zois. Brez Zoisa, ki je z dušo in dnarjem podpiral Vodnika, in dostikrat, ko je že omagoval in mu tožil, da se mu „suši pevska žilica“, ga budil in oserčeval — javaljne nam bi bil Vodnik zapustil toliko mičnih pesmic, ki so še dandanašnji dragoceni biseri našega slovstva, in mnozih družili spisov. Ko mu je Vodnik enkrat tožil, da njegova nemška pisava je slaba, ga v pismu od 4. okt. 1795 prijazno tolaži, naj se zavoljo tega nikakor ne da strašiti nemški pisati, in pravi: „Razun Linharta se nas nobeden, tudi Kumerdej ne, ne more ponašati, da bi znal čisto nemščino pisati; dosti je, da se eden druzega le razumemo; saj smo mi le Slovenci, in pred vsimi jeziki nam mora mar biti za materni jezik“. Al tudi Kopitarja bi menda ne čislali slavista, ko bi ne bil prišel v Zoisovo hišo. Čujmo, kaj Kopitar — ki je v letu 1799 kot domači učenik nekega baronovega sinovca k Zoisu prišel, in pozneje, ko je učenee njegov na Dunaj odšel, skozi 8 let do leta 1806 kot tajnik, knjižničar in nadzornik rudninske zbirke še pri Zoisu ostal, in, kakor sam pravi, ondi naj prijetniše leta svojega življenja vžival — v svojem življenjopisu sam o tem piše: „Da sem slavista postal, ni toliko moja zasluga kakor naklučba tadanjih okoljšin. Baron Zois je imel takrat Valentina Vodnika za hišnega slavista. Znano pa je, da Zoisova hiša je bila zbirališče vseh, ki so po učenosti ali po stanu imenitni bili. Tako je tudi grof Bellegarde, tadanji vojaški poveljnik, s svojo hčerko in njeno izrejitelco večkrat ob-iskaval Zoisa. Ko pa je bil Bellegarde leta 1806 začasno v Kotar poklican , ste ostale mlada grofinja in njena izrejitclca same v Ljubljani. Enega dne. ko pridite po navadi k baronu v gostje, mu potožite, da ravno naj bolje ljubljanske kuharice ne razumejo nobenega druzega jezika, kakor edinega krajnskega, in ker je vendar silo sitno, če se gospodinja s poslom ne razume, prosi izrejitelca barona: naj ji oskerbl za mlado grofinjo učitelja, ki jo bo nekoliko naučil krajnskega jezika.— Baron izvoli mene. Al oj! težava čez težavo, — za učenko mojo, ki razun francozkega ni razumela nobenega druzega jezika, ni bilo nobene pripravne slovnice krajnske, in jez sam se pred nisem pečal z njo. Kaj je bilo tedaj storiti? Vsedem se in spisujem v francozkem jezika pervo pòlo krajnske slovnice, iz ktere se je moja učenka drugi dan že učila, in tako je šlo od dné do dné naprej; za vsaki nauk sem spisoval ulomek slovnice. V dveh mescih se je grofinja s svojimi posli že dosti dobro razumela. Kmalu potem pa se preseli z očetom svojim v Gradec in mojega nauka je bilo konec. S tim , da sem svojo reč nenadoma tako dobro pri Francoznji opravil, sem nagajal neki dan Vodniku: če ee bo še dalje obotavljal z izdajo svoje slovnice, ga bom jez prihitel o nji. Vodnik je zahmehoval trohico peterih ali šeterih pòi mojega slovniškega rokopisa, in me potem večkrat dražil: je li imam že svoje „veliko“ delo v natisu ! Na pervo zasmehovanje Vodniku le odgovorim: „Prijatel! ne norčujte se!“ — na drugo in tretjo zabavljanje pa sem mu že odgovoril, da je bukvar Korn rokopis moj vzel že v natis. Vodnik bi bil vse drugo pred verjel kakor to, da jez. ki nikdar nisem na spisovanje krajnske slovnice mislil, sem jo že res izdelal. Ko pa se je prepričal, da sem mož beseda, gaje to tako grozno razkačilo, da gré k založnika in hudo zabavlja zoper moje delo, in sicer tako, da nazadnje je baron Zois, ki je nama obema prijatel in podpornik bil, mogel pri bukvarju porok biti, da moja slovnica res ni slaba. Leta 1808 je prišla pri W. II. Komu na svetlo.“ Ta primerlej je naredil Ko pitarja sl avis ta. „Cebi bili — pravi Kopitar dalje sam — moji starisi konec leta 1800 (takrat sem osmo šolo doverših) še živeli, sosebno pa, če bi ne bilo Zoisa bilo, bi bil šel jez vso drugo pot. V Zoisovi hiši sem zraven tega, da sem se izuril v natoro-snanstvu in nenadoma spisal slovensko slovnico, imel lepo priložnost izobraziti se v laškem, francozkem, angležkem in gerškem jeziku, in prihraniti si nektere tisučake, kterim bi bil, ako bi ne bil na Dunaji izhajal s svojo gotovino, blagoserčni Zois še privergel, kolikor bi bil potreboval, — al ni mi bilo potreba.“ Linhartu je Zois pomagal prestavljati v slovenski jezik živino-zdravilske Wolsteinove „bukve od kug in bolezen“, natisnjene v Ljubljani 1793, kakor mu je bil na pomoč pri izdelovanju „Županove Hlicike“ in „Matiček se ženi“, ktere igre je posebno Zois spravil na gledišče, da so igrali v njih slavni gospodje in gospe, kakor grof Franc Hohenwart, Linhart in več družili. Zois sam je, kakor nam Kopitar pripoveduje, marsiktero slovensko pesmico takrat zložil, ko so talijanski pevci v gledišču ljubljanskem pevoigre (opere) igrali: „Ko se včasih nihče ni nadjal, da se bo pela slovenska pesmica med laškimi, je začel pevec ali pevka v sredi pevoigre domačo pesmico, od Zojsa složeno, popevati, in v parteru in ložah je donel vesel hrup in plosk, da ni popisati“. Tako, vidimo, je domača beseda že od nekdaj bila naj prijetniši glas v ljubljanskem gledišču. Žiga Zois pa je bil iskren in djansk podpornik tudi vsacega druzega literarnega početja. Tako Abr. Jak. Peneel, bistroumen preroditelj Dio Kassi-a, sam pravi, da Zois je bil mecen vsim učenim pa nepremožnim, in da tudi njemu je bil velik podpornik. On mu je pervi del njegovega rokopisa, ki ga je po nadlogah bil prisiljen v Kra-kovi zastaviti, iz zastave z 300 fl. rešil, in mu ga potem blagoserčna podaril, naj začeto delo dokonča. Žal nam je, da nam prostor ne pripušča naštevati vsega, kar je Zois za olepšanje ljubljanskega mesta, za podiranje starega mestnega zidovja, za nasipanje grabnov itd. storil; le tega še omenimo, da Zois je bil pervi, ki je Iirakovčanom, kteriin je posebno veliko dobrega storil, naravnost pot iz mesta v njih predmestje odperl, v ktero so pred le po ovinkih priti zamogli. Kdo bi ne bil želel takemu možu čverstega zdravja, in, če bi moglo biti, večnega življenja na tem svetu! Al previdnost božja je dragaci sklenila — ni ga sicer poklicala zgodaj iz tega sveta, al poslala je nad-nj dolgo bolezen, da izverstni ljudoljub se skaže tudi izverst-nega kristjana, ki ves udan v voljo božjo je terpel dan za dnevom skozi 23 let velike bolečine, pa nikdar ni mermral zoper žalostno osodo svojo. Že leta 1779, ko je bil v Rimu, je čverstega in krepkega moža, še le 32 let starega, pervikrat hudo po kosteh lomiti začelo, kakor njegovega očeta. Pa korenjak na duši in telesu se ni dal omamiti po protinu. Al ponavljala se je huda bolezen tolikrat, da mu je na zadnje polomila noge popolnoma. V jeseni 1793 je bil zadnjikrat na svojih fužinah v Bohinji in na Javorniku; od leta 1797 pa — tedaj skoz 22 let — ni mogel več iz liiše. Napraviti si je dal po svoji lastni znajdbi stoliček na treh kolescih in spredej z mizico za bukve, papir in tinto, in v tem stoličku je veselega serca, kadar mu je odleglo, opravljal vse svoje kupčijske in znanstvine opravila. Ta stoliček je bil skoz 23 let ves svet njegov! Verh telesnih nadlog pa so v teku časa tudi druge britke prigodbe zadevale serce njogovo: vidil je domovino svojo v oblasti ptujega gopodstva, — doživel je hudo preganjanje austrijanske armade, od ktere je enkrat 300 bolnikov skoz 5 tednov na svoje lastne stroške z mesom in vinom «skerboval,— vidil je, kako so nevihte vojska in zatertega kupčijštva in na kant djana deržava tudi njegovi hiši premoženje spodkopovale — al, kakor smo že rekli, vse to je prenašal kot pravi kristjan s poter-pcžljivostjo nepopisljivo. Čeravno pohlevna duša njegova ni nikdar hrepenela po posvetni slavi, ga je, ker je bil svojemu cesarju vseskozi verno udan in si svest, daje zaslužil poslavljenje, ki mu gaje cesar njegov podelil, vendar z velikim veseljem navdal komanderski križ Leopoldovega reda, ki mu ga je poslal Franc I. Al od dneva do dneva je huja prihajala bolezen njegova, in čutil je, da bliža se mu zadnja ura. Ko je svoji žlahti, ki ga je priserčno ljubila in spoštovala, izročil vse svoje zadeve (Zois ni bil oženjen), se je ločil zadnje dni svojega življenja od vsili posvetnih opravil, in 10. novembra 1819 zjutraj ob devetih je v Gospodu zaspal. 12. novembra popoldne je bil pogreb njegov. Vse mesto skor je bilo na nogah, — zares se je bela Ljubljana ta dan oblekla v čem» odélo. Škof Augustin Gruber sami so ga pokopali. Mi pa sklenemo čertice življenjopisa z besedami pesnika na veke veljavnimi : Pred Sava nehala ’Z Bohinja teč’ bo, Ko zabiti znala Zois! slavo Tvojo! ------------------- B. ' ' ■ .... Stanko Vraz. ^Jugoslovanski pisatelj in pesnik, Stanko Vraz, je bil rojen 30. junis* leta 1810 v občini „Cerovec“ imenovani, v fari svetinski, «Ive male uri od Lotmerga in poldrugo uro od Ormoža na Stajarskem. Bil je tedaj list sladkih lotmerških goric. Ker so njegovi starisi hili kmečkega stami (oče je bil nagornjak} , so dali ga izperva v početno šolo svetinsko, pozneje v Lotmerg, kjer je njegov ujak, učeni dekan in slovenski pi-satel, kteremu je svoje „Gusle i Tamburo“ posvetil, Mihal Jaklin za župnika bil. Kakor se v tadajnih perjohah bere, je Jakob Fras bil priden šolarček. Stanka Vraza ime je bilo po pravem Jakob Fras, al ker se je čisti slovenski duši ime Fras nemško zdelo, ga je spremenil v Vraz. Ime Stanko pa je rabil zatega voljo, ker je pri birmi dobil ime Konstantin, ktero Jugoslovenci so obernili v Stanko. Ime Fras je sicer nemško, ali rodovine s tim imenom se nahajajo od slovenskih goric dol do ogerske meje. Nemške kancelije so domače Zerovnik prestavile v nemško Fras. Se zdaj se nahajajo rodovine, ktere po domače se velijo Žerovnik, v javnih bukvah pa so zapisane z imenom Fras. Tako se občina, ktere oddelek je Cerovec, veli Žerovincc, — zato je Stanko pod imenom „Žerovinski glasi“, poseben zvezek krasnih pesem na svetlo dal. Pred ko ne je Vrazov praded bil župan tega okraja, in po njegovem imenu je dobila vsa okolica ime „Žerovince“, kakor sosedne vesi Ivankovec, Mihalovci, Frankovci, od županov Ivana, Mihala, Franka, kteri se v listinah nahajajo zapisani ob vladanji Matija Korvina čez Stajarsko. V latinske šole je Vraz naš prišel v Maribor, in tam sem jaz se naj pervie z njim soznanil. Bil sem v 3. razredu začetni!« šol, ko- je bil Stanko v 6. gimnazialni šoli. Bilo je lepega, jakega mladcnča veselo gledati. Gimnazij ni imel zalšega dijaka. Visok, kakor mlada jelva, rudečega lica, černomanjastili las, in nekako orlovega nosa, je stopal naš Stanko po ulicah mesta, kakor mlad jelen. Že v gimnazii se je izobraževal marljivo s prebiranjem lopoznanstvcnih knjig. Slavno- znani gosp. dr. Miklošič in prezgodaj umerli Jakob Košar *) sta bila mu součenca tukaj. Leta 1836 na jesen je prišel v modroslovne šole v Gradec. Tu je pričel delati naj pervlje za slovensko slovstvo. Oni cas je bilo več mladenčev, kteri so se združili v povzdigo slovenskega slovstva. Imenujemo med drugimi dr. Antona Murka, slavnoznanega pisatelja slovenske slovnice in slovnika. Ti mladenči so se vsaki teden shajali in pogovarjali in podučevali, in tako pervi temelj položili slovenskemu pi— satelstvu na Štajarskem. I.eta 1833 pošlje mariborski gimnazij druzega sokola v Gradec, kteri je skoro bil duša malemu družtvu slovenskih pisateljev, — Oroslava Cafa, zdaj slavnoznanega slovanskega jezikoslovca. Murkov slovnik in slovnica, nekoliko zvezkov Smidovih povest za mladost v slovenšino prestavljenih, zbirke narodnih slovenskih in mnogo družili krasnih pesem bile so plod tega hvalevrednega tersenja. Leta 1837 pridem tudi jaz v Gradec. Stanka najdem v pravo-slovnih šolah, Košara v bogoslovnih, tako tudi Murka in Cafa. Miklošič se je pripravljal na ostro modroslovno preskušnjo in je bil skoz ■celo leto moj profesor v modroslovji po izstopu Likavcevem. V kolo tih izobraženih mož sprejet sem se soznanil s slovensko Košar, Škofji kaplan in konsistorialni tajnik, ki ga je škof Roman ljubil, kakor oče sina ljubi, je umeri 1845. Med njegovimi spisi je dosta slovenskih pesem, po njem složenih, več tudi Sil-lerjevih poslovenjenih. Prosimo tukaj očitno brata njegovega Ju rja: naj ta rokopis izroči vredništvu „Novic“, ali pa kteremu koli slovenskemu domorodcu, da pride na svetlo. Pis. slovnico. Vraz je bil moj nevtrudljivi učitelj. Kraj njega sem se učil tudi vse druge slovanske narečja — in on mi je odpiral in razlagal duh narodne slovanske poezije. Dnevi, ki sem jih z njim preživel, bili so naj veselejši mojega življenja. Živo se spominjam, kako mi je igral na pišalki vsaki večer narodne glase in mojo dušo napajal s skrivno močjo. Tudi v francozkem in angležkem jeziku bil mi je on učitelj in ostro mi je brusil vsako nalogo. — Živel je oni čas tudi v Gradcu prezgodaj umerli Slovenec iz Gorenskega Jakob Soklič, pozneje profesor na vseučelišču lvovskem. Ta bistra glava, za prilastenje ptujili jezikov prečudo sposobna, je bila Vrazu in meni pri učenju france-žčine in angleščine voditelca. Ž njim sva citala v originalu uzvišene drame Shakespearove in krasne poezie Bironove, ž njim melanholične poezije Lamartinove. Bog mu plati za blagi trud! Spomin na one ure dušne zabave me še zdaj okrepčava. Od dôbe 183T do 1840 je Stanko marljivo nabiral slovenske narodne pesmi. V ta namen je potoval po Kranjskem, Koroškem, Stajarskcm in Ogerskem. Povsod je zapisaval sam napeve, kakor jih je cul iz ust pevcev in pevkinj, ker tudi v muziki je bil vest. Razun tega je izdal povesti iz nemškega prestavljene od prezgodaj umerlega Dragotina Samperla, in je pisal lep članek kot predgovor tim bukvam, v kterem podbuja Slovence skerbeti za narodno slovstvo. Podpisal se je v tih bukvah z imenom „Jakob Cerovčan“, po rojstnem kraju Cerovcu. Samperl, rojen leta 1813 pri svetem Urbanu blizo Ptuja, je študiral v Mariboru, kjer je že kot dijak prestavil Tilla Eulenspiegl-a in ga nam dijačecom v pozimskih večerih za kratek čas prebiral. Poznej je stopil v samostan Minoritov v Gradcu in je leta 1838 umeri. Nadušene svoje pesmi je zročil prijatelju Stanku, v kte-rega zapuščini se nahajajo. Leta 1838 na jesen je odšel Vraz v Zagreb, da bi tam izdal narodne pesme slovenske. *) Tudi drugi prijatelji in podporniki sloven- *) V zapuščini pisem Prešernovih, ki jih ima izdajatelj „Koledar- skega slostva. kakor Murko, Miklošič, Košar, Caf, Klajžar, Muršec, so zapustili Gradec in šli na svoje mesta. Meni se je sporočila potem skerb slovenskega napredka. Število domorodnih mladenčev je zmiraj bolje narašalo in slaba vejica je izrasla v dosta čversto drevo. Na jesen 1838 pridem tudi jaz v Zagreb in tam spet sem živel celo leto z Vrazom. Pozimi leta 1840 je Stanko zlo zbolel in bali smo se za njegovo življenje. Previdnost božja nam ga je otela. Al dolgo se ni mogel okrevati, ker legar (typhus) je hudo polemil junaško truplo. Bil sem mu tačas zvest strežnik. V silni vročini bolezni svoje je pogosto blodil (fantaziral), — znamenito je, kar je enkrat v vročinskih sanjah kričal: „Hajd nad Turka, hajd ! hajd! Turk hoče Italijo prevladati ; tega ne smé ; čakaj, čakaj Turčin ! za dvadeset let te ne bode več v Europi“. Drugi dan ga obiše slavnoznani ilirski pesnik gosp. Pavel Stoos, kteri je tadaj bil škofovski tajnik. „Pavle! mu reče Stanko, prinesi mi Bogeca.“ In tako je bil ono jutro previden s svetimi zakramenti umirajočih. Živa njegova vera mi je globoko v serce zarezala, in ljubljenega prijatelja še ožje z menoj zvezala. Stanko je bil verna, čista duša, brez vsake strasti ; strastno je le ljubil narod svoj. Zato pa so tudi njegove pesmi čiste in neoskrunjene. Ko se je sopet ozdravel, si je Horvaško izbral za svojo drugo domovino. Živel je deloma v Zagrebu, deloma pri svojih prijateljih na deželi , ves jugoslavenskemu slovstvu udan. Leta 1840 mesca augusta zapustivši Zagreb se ločim od Vraza ®a več let. Nisem ga vidil potem 8 let. Slučajno se snideva leta 1848 čka“, se nahajajo tudi nektere pismica Vrazove. V pismu (iz Gradca 19. nov. 1837) je Vraz Prešernu, kteri, kakor je znano, nikakor ni hotel odstopiti od čiste slovenščine, med družim pisal sledeče: „Ichaber habe mich seit dem verflossenen Frühjahre vom undankbaren Felde, das ich fünf Jahre mit aller Liebe bebaute, zurückgezogen, um nicht wieder zurückzukehren. Mit dem Slovenismus hab’ ich es abgethan, zumal ich auf meiner letzten Reise alle meine Schriften, die ich vom Jahre 1832— 1836 im Slovenischen besass, verlor. Seit vorigem Jahre schreibe ich nur illyrisch“. B. mesca augusta na pervi maši nekega mladega slovenskega duhovnika. On je prišel iz Dunaja. Al mili Bog! kako je l)il spremenjen! Rudeče in polno lice je bilo vpadlo, in tistega živega duha ni bilo več v oni meri zaslediti, kakor sem gabil navajen poprej pri njem. Stanko je rad vsak» družbico razveseljeval, in njegova šala je bila zmiraj polna dostojnosti^ Vidil se je iz vsake besede človek blagega serca in žlahnega izobra-ženja; — al sedaj je bil ves drug; lepe berke, ponosna brada in černi lasi so bili tii in tam že sivi, in svetlo, ljubeznivo njegovo oko je zl» otemnelo; čisti krepki glas (Stanko je bil umeten pevec) je bil že zlo votel, — nadlegoval ga je hud kašel. Takošnega viditi, me obide silna žalost; žalibog! le preočitno je bilo, da nemila parka že prede na zadnji nitki živjenja njegovega! — — Nadjal se je še revež, da grozdje ga bode ozdravilo. Leta 1850 mesca sušca je obiskal svojo ljubljeno setro Anko in svoja brata. Pri tej priiložnosti pride tudi k meni v mesto 'Ptuj , kjcr sem takrat živel. „Zdravi, Davorine ! “ me pozdravi z muklim glasom človek stopivši v sobo, in ko se ozrem, vidim še bolj spremenjenega prijatelja Stanka, kakor je bil pred dvema letoma. „Za božjo voljo! — mu rečem — tak z Vašim zdravjem ne gré na bolje?“— „Jest, brate, — mi milo odgovori — moji dnevi so šteti; ne bodete mi mogli več streči, kakor leta 1840. Kadar so me zakopali, molite in mešujte za mojo dušo!“ Goreče solze so naji obadva oblile; dolgo sva si ležala brez glasa na prijaznih persili. — Spremil sem ga do grada Dornovskega, kjer je imel opravilo zavoljo svoje dedšine, in odondot se je pelai v Varaždin. Za dva mesca mi je pisal zadnokrat v Maribor, kamor sem: bil iz Ptuja prestavljen, da njegovo zdravje je zmiraj slabejšc; pljučna, bolezen je bila od dné do dné liuja, ki si jo je leta 1848 po prelila-jenju navlekel v neki veselici, ki so jo obhajali novo rojeni slobodi na čast, — Mesca maja mi prinesejo „Zagrebške Novine“ žalostni glas, da Stanka — ni več! Sklenil je 24. maja v Zagrebu. Mesca augusta preteklega leta obiskal sem Zagreb, kterega nisem že 14 let vidil. Pripeljani se po pošti zjutra ob petih. Pervi hod je bil na pokopališče sv. Jurja k grobu rajnega prijatelja. Komaj ga najdem po izpraševanju pokopača mertvih. Vsliši Bog ! vročo molitev, ktero sem na grobu za pokoj njegove duše zmolil. Juterno solnce me je opominjalo, da tudi on bode sopet vstal in da sc bodeva enkrat vidila v lepši domovini. Natergal sem si raz groba nekoliko cvetlic za blagi spomin. Gosp. Ivan Kukuljevič mi je povedal, da pred kratkim je naročil na Dunaji grobni spominek za rajnega Stanka. Čeravno ne bo veličanskega načina, bode vendar očitaval potomkom mesto, kjer leži eden naj vredniših sinov jugoslavenskega naroda. Bolj pa, kakor spominek iz železa, bodo ga slavile njegove pismene dela, ktere — na-djamo se — vse bodo skoro vidile beli svet. — Naj te verstice služijo za tolmačenje slike, ki je „Koledarčku“ priložena in ktera, po Karasovi obrisana, nam Stanko Vraza — bodi Bogu milo! očituje že hudo hudo bolnega — grobu zapadenega. Davorin Terstenjak. o*»- DORQTA. Narodna igra iz Hanc na Marskcin. sem potovaje po Hani prenočil v Kromerižu — pripoveduje slav-noznani pisatelj dr. L. A. Franki v svojem potopisu „Aus dem Ha-nackenlande“, natisnjenem v časniku „Unterli. a. h. H.“ — začujem nenadoma ropot pred durmi svoje spavniee, in v sobo stopi množica prečudno napravljenih otrok, ki me prosijo: naj bi smeli igrati sv. Doroto. Eden izmed njih, debeloličen deček, imel je srajco (košuljo) čez hlače; okoli čela se mu je svetil pozlačen lesen obroček, na herbtu pa je imel pripete gosje peruti, — očitoval je angeljca. Drug fant, ves v kosmati opravi, je bil černega, s sajami namazanega obraza; iz ust mu je visela kerpa škerlata v podobi jezika; grozno je ropotal z verigami, — očitoval je hudega (Vraga). Med tema pa je stala zala deklica, belo oblečena, z dolgimi razpletenimi lasmi. Tretji fant je bil kralj z ličnim plajščem in s krono na glavi iz zlatega papirja. Dvema drugima seje na opravi in obrazu vidilo, da sta očitovala rabeljna; v rudeča plajšča zavita sta imela v rokah lesen s sreberniin papirjem ovit meč. Se en fant s papirnato čelado in papirnatim oklepom čez persi, pa brez meča, je bil vojščaku podoben.— Dovolim jim: naj igrajo komedijo. Al kak se začudim slišati legendo v preprosto pa izvirno in poetično igro zloženo ! Tak mi je dopala, da dvakrat so mi jo mogli igrati. 3 Legenda od sv. Doroteje (Rotije) je silo stara, menda že iz 4. stoletja; pa tudi v igro zloženo jo pomni narod marski že od nekdaj“. — Tako piše gosp. dr. Franki v navodu k ti igri, ki jo je vredno spoznal iz slovanskega jezika prestaviti in jo objaviti nemškemu svetu. Gosp. doktor nam je prijazno podal izvirni spis, po kterem smo se zvesto ravnali v prevodu slovenskem za „Koledarčka“, kteremu bi se utegnila toliko bolj prileči, ker spada v versto koléd, navadnih tudi pri nas. Pri-djali smo na koncu „Koledarčka“ tudi izvirni narodni napev. B. Qsebo; Kralj, Bogomil, Dorata, rabeljna, angclj, vrag. [V,si skup pridejo na igrališce.J * * • Kralj. Bogu je znano in ves svet vé, kaj se nam spodobi, kaj je ljubo Bogu in ljudem. Bogomil! Bogomil! pridi, pridi! Kličem te ioto uro ! Bogomil (pridej. Kaj poročaš, mili kralj? Kar od kralja nam je poročeno, vsigdar bode naj spolnjeno! Kralj. Doroti nesi povelje; nesi ji perstan zlat. Je li če moja kraljovnica biti, mora Krista zapustiti. Bogomil (k Doroti:] Dorota! Dorota! divica krasna, kakor na morji solncc jasna; tù ti pošilja kralj povelje, tù ti pošilja perstan zlat; češ li njegova kraljovnica biti, moraš Krista zapustiti. Dorota. Jez darov od kralja ne prejemam, jez le Krista Gospoda imam. Preden bi jez kraljovnica bila, pa Krista opustila, raji bi pod meč glavo djala. Kralj. Bogomil! Bogomil! kličem te toto uro! Bogomil. Kaj poročaš, mili kralj? Kar od kralja nam je poročeno , vsigdar bode naj spolnjeno! Kralj. Kaj je Dorota, divica krasna, kakor na morji solnce jasna, na dar moj odgovorila? as Bogomil. Dorota, divica krasna, darov od kralja ne prejema; ona le Krista gospoda ima; preden ki tvoja kraljovnica kila, pa Krista opustila, raji ki pod meč glavo djala. Kralj (sam pri sebi): Serce! kaj si mi tak nemirno? Kakšna sila te nahaja! Urno, urno, rakeljna pristopita in kralju moč varujta! Rabelj na. Kralju moč varujva, čeravno za to ničesa nimava. Kar od kralja nam je poročeno, vsigdar kode naj spolnjeno! Kralj. Doroto, krasno divico, vzemita, v težko ječo jo verzita, tam jo mučita, terpinčita, nje lepote nikar ne glejta. Rabcljlia (k Dorali) : Dorota ! Dorota! divica krasna, zgra— kiti te imava, v težko ječo te vreči, tam te mučiti in terpinčiti, na tvojo lepoto nikakor ne gledati. — (Protu kralju obernjena) : Milostivi gospod kralj! čim huje mučiva in terpinčiva Doroto, tim krasneja je v ječi. Kralj. Doroto zgrakita, za mesto jo peljita, tam ji z mečem glavo odsečita! Mlajši rabelj (k starjemu) : Ti starejši Bortaš, hajd! za me službo opravi! Starejši rabelj (k mlajšemu): Bom opravil za te službo, čeravno za to ničesa nimam. Ko bi pač bokal medice imel, da ki očver— stil serce si ! — Al ognite se na vse strani, da nikogar ne ranim z mečem, zakaj tako kom hlastnil po Doroti, da v hipu se ji zvaliti mora glava po zemlji. (Oba rabeljna derisila meč nad glavo Dorate. V lem pride a n g el j, prime sa meča in popeva :) O rabelj stoj in ne spehuj, Zaverni meč le svoj ! Ti pa, deklica, ne zdihuj, In glas zasliši moj : Že angeljci te čakajo, Že venec zmage spletajo , Ti tron postavljajo! 3 V Za njim Bogomil poje: Jez bore! — žalo, zalo mi! Kaj pač mi je počet’, Če krasna ljubeznjiva Dorota mora umret’? Gorje, gorje, gorje! Kralj. Bogomil! Bogomil! Kličem te toto uro! Bogomil. Kaj poročaš, mili kralj? Kar od kralja je poročeno. Tsigdar bode naj spolnjeno. Kralj. Cul sem od tebe hudo novico, da žalosten zdihuješ po Doroti, klepetulji, zavolj ktere se je tisuč in tisuč kvant že razneslo po okolici. Bogomil. Milostivi kralj! Jez zdihujem po Doroti, divici pošteni. Kralj (sam pri sebi) : Serce, kaj si mi tak nemirno ? Kakšna sila te nahaja! Urno, urno, rabeljna pristopita in kralju moč varujta! Babeljlia. Kralju moč varujva, čeravno za to ničesa nimava! Ivar od kralja je poročeno, vsigdar bode naj spolnjeno! Kralj. Bogomila vzemita, za mesto ga peljita, tam mu z mečem glavo odsečita. Mlajši rabelj k starejemu: Hajd! ti starejši Bortaš! za me «pravi službo. Stareji rabelj k mlajšemu: Bom opravil za te službo, čeravno za to ničesa nimam. Ko bi pač bokal medice imel, da bi očverstil serce si! — Al ognite se na vse strani, da nikogar ne ranim, zakaj tako honi hlastnil po Bogomilu, da v hipu se mu mora zvaliti glava po zemlji. {Oba ssasučeta meč nad glavo Bogomila; v tem pride angelj , prime a« meča in popeva:) O rabelj, stoj in ne spehuj ! Zaverni meč le svoj ! Ti pa, Bogomil, ne zdihuj, In glas zasliši moj: Že angeljci te čakajo. Že venec zmage delajo, Tvoj tron postavljajo. Vrag (ki celi čas igre ss verigami ropota in s kostkami se igra, zakliče konec pesmi:) Kostka padla je — petnajst! (Po tem zagrabi kralju, plese ž njim okoli in kriči:) Kralj je moj! kralj je moj! Vsi skup (pojo:) lila je sveta Dorota, Bla je sveta Dorota; Vila venec iz zlata, •Vila venec iz zlata. Vila venec lilije Od device Marije. Prišel k nji rodu je kralj, Dorico je snubil kmal : „Ako moja ti ne boš, Dora! v smert peljana boš!“ „„Tebi se ne zaročim, Zaročena Bogu sim!““ M. D. P. ------<&&<£>----- Trikratno srečanje. Povedka. 1. Leta 1832, cnmalo pred vsimi Sveti, je peljala neka mati svojega sina v Gorico v šolo. Ko so vasi Salkano zvani približujeta, reče fantič: „Tukaj je bister studenček, mati! Jaz sem truden in žejin, počiva, enmalo na tem kamnu“. „Le! — mu odgovori mati — tudi jaz sem trudna, in tukaj se že zavoljo tega rada vsedam, ker se počiva v senci sv. Gore, in ker ta studenec je pripravljen za popotnike, ki nimajo božjaka za kerčmo. Olepšal je ta studenec en mašnik; sem ga že poznala, ko je bil še kaplan v Ročinu ob času velike lakote leta 1817 ; zdaj pa je korar in nadzornik ljudskih šol v Gorici; ime mu je Valentin Stanič. Te bom peljala k njemu, date bo poznal predobri gospod, ki pridne šolarje ljubi, kot da bi njegovi otroci bili. Oh koliko lepih pesmic so nam ta lju— beznjivi gospod že zložili ! “ „Kaj , to so tisti gospod — seže sinek vesel materi v besedo — ki so cele bukvice pesem zložili, kterih več iz pameti znam. Tista od „veselih učencov“ mi je stokrat v glavi: „Igrajmo se in veselimo Hopsasa zdaj tam zdaj tle! Zraven pa pridno se učimo : , ’Z otrok bodo kdaj možje!“ „Pač lepo je, da takih pesmic ne pozabiš! Povej mi, sinek moj, greš li rad v Gorico?“ „Zakaj ne, — odgovori sin — rad grem rad, pa še raji bi bil šel v Ljubljano; tam bi bil bolj med svojimi. Med Lahi mi bo dolgčas.“ „Tega se nikar ne boj — zaverne mati — v hiši, kjer bo tvoje stanovanje, so ljudi naše žlahte. Sicer pa tudi vedi, da v Gorici je dokaj slovenskega ljudstva; že njeno ime ti to kaže. Tvoj rajnki oče so velikokrat pripovedovali, kako so se sčasoma v ta kraj Lahi naselili. Zlasti Benečani so bili, ki so hotli vse po svojem kopitu napraviti, kar so bili vpregli v svoj jarm, in kar bilo jim je bližjnega. Na gradu goriškem, kjer se je mesto začelo, so naredili pred velikimi vratami dva kamnata oroslana (leva]), ktera sta očitovala benečansko vlado ; pa naš mili cesar ju je ukazal, ko so mogli Benečani Gorico spet zapustiti, v kot za grad djati, in še zdaj boš eno tih kamnatih zver za gradom vidil. Druge znamenja, ktere kažejo slovensko korenino Gorice, so: veliki terg, ki se imenuje „Travnik“; drug kraj mesta, ki se zove „Grapa“, spet drug „Studenec“, še drug „Pristava“ — pa kaj ti bom vse to na pčrste štela, sàj sčasoma boš sam vse boljše vedel, in slišal boš, da veci r wy r_ i + m ^-7-, r^m Trn* r S\ n / _L U FL_. JS iZl T . Tn~ \\s t* _J SL y -y ^ ^ Trpet, Jioe/omil, ne zeli Jut j, Jn e/las tasti. si r-TTZ * 1* * X V» ’ -JR—jr m..m. r. .# .a 7 r. ; mT7 / C- ■/... U-Si B > _ m vi/ :.! \j-V-y-1— =*—1K P^— mej: Z e atu/elei te ca Tajo, Z e venec zmerne- ž. d7 ■ Ji—h—N'-> —»—'Z—/— m/ m S £ l'A ..;-(—_j—■ ■ ; — eZes-lajet Tvoj tronposteatjajo ffeF3=-t - - J 1 S—~t> N V'. z==^ n/r /L al h J—* \ w - a + ■ J 1— Bla je sveta Det. ret- ter , lila je J . * - - T? -|»-.: «• z jp lfy? i ..-t= -/*— j/z. -j öE ■:-j-- n sveta Do ro ta, lila vence iz- zla ta rti — 7 nr^ -- ] j ._ - r . _ _ - . mf9——1t—hi r—r ‘ 1 4 4»... - IV t r j . y— - J Via ■ venec iz zlalet I '• ' SLOVANSKO KNJIŽNICA LJUBLJANA K Rfì B 86/1855 9681892 COBI SS ®