Li«« aa kort«ii «Ulav-•k*g» l|ud»iva. D»Uv ol m o pravi ¿«ni do vaoga kar produclrafo. T hi« papar la davoiad lo Iho intaroata of th« working claaa. Work• ara aro antitlad to all what thov producá. Stev. (No.) 327. ikurm i*ooi4 «1mi aa»u»r. D*o. I. ISOT. »t U* (mai offio. »»CbtM«o III •■««• lb. Act «t Cninii .1 Karab »ra. i*?w Otliei: 4006 «. 31. Str., Ckici|i, HI. Delavci, vseh dežela, združite se! PAZIT K! na itavilko v oklepaju-ki aa nahala poleg va-4aga naslova. priloplfa-naga «podal ali na ovitku. Ako (iJlo) |« Atovllka tadal vam a prlhodnfo Atavilko naaaga llata po tača naročnina. Pro.i- >, ponovita t« takol mo, Chicago, 111.,16. decembra (December) 1913. Leto (VoL) Vili. MILIČARJI V COLORADU ZAPIRAJO PREMOGARJE. Miličarji pod komando milita-rističnega despota Chaaeja so že napolnili vse napore s štrajkajo-čimi premogarji v južnem Coloradu. Sedanja taktika operatorjev je, da z aretacijami stavkarjev oslabijo delavske vrste. Ni ga organizatorja ali unijakega odbornika, da bi ne bil vržen v zapor. Med temi je tudi sodrug Adolf Germer iz lllinoisa, kateri je bil prijet v Walscnburgu in je menda Se sedaj v zaporu brez vsakega povoda. Kongresnik Keating zaeno s kongresnikorn McDonaldom iz Michigana se se vedno trudi v NVashingtonu, da bi izvojeval kongresno preiskavo stavke. Premogarji v Coloradu se drže trdno, dasiravno so v zelo slabem položaju. Tlači jih zima in pomanjkanje strehe ter obleke. Čtrajki drugod. Premogarii strajkajo v Harwick, Pa., Centerville, Pa., Colliers, W. Va.. Gilehrist, W. Va., Wellsburg. W. Va., Buehlin, Mo. iu v Vaucoirver Island, H. (\, Ca-nada. Slovenski delavci, ogibljite s*» teh krajev. DEMOKRATKA PROSPERITE TA. Ed. Car pen t r, upravitelj "National Employment Exchange"' v New Yorku, poroča, da že štiri leta ni bilo v omenjenem mestu toliko brezposelnih delavcev kakor jih je. sedaj. Velika industri-jelna podjetja in železniške družbe pa dnevno naznanjajo nadalj-ne odsloviive delavcev. Okrajna uprava v Chicagi je zadnji'teden sklenila. da prepusti mestu celo deveto nadstropje o-krajne palače v svrho prenočevanja hrezposlecev, ki so brez strehe. V devetem nadstropju jc prostora za kakih 600 oseb. « v sili jih spravijo noter še več. Ako pa ne bo tam dovolj prostora, lahko par sto mož prenoči tudi na hodnikih okrajne palače. Po konservativnem računu je v Chiea-do 100.000 mož brez dela. BRYAN IN SUFRAŽETKE. Državni tajnik Bryan je 5. t. m. govoril na zboru "lige za ljudsko vlado" v Washingtonu in pri tem je rekel: "Nobena vlada ni močna dokler ne predstavlja volje vsega ljudstva." Tedaj se je p« oglasila med poslušalci neka sufražetka: "Kaj pa ženske, Mr. Bryan? Ali niso ženske ljudje?" Bryan je nekaj odgovoril, da naj vsakdo dela t>o svoji pameti in nato je zbežal z odra. Predsednik se je končno premislil in sprejel dcputaeijo sufražetk fl. t. m., ko so drugič prišle v 15e-lo palačo. Odgovoril jim je, da on ne more priporočiti ženske volilne pravice v svojih poslanicah, ker mu tega ne nalaga program deinokraske stranke. Privatno pa da simpatizira z ženskim gibanjem. In ženske so šle — nezadovoljne. VDOVA SCHUMEIERJEVA PROTI OBEŠENJU KUN-8CHAKA. Socialisti smo proti smrtni kazni vobče. Tudi največjim zločin-eem v rstah naših kletih nasprotnikov ne želimo te barbarske kazni. Dokaz temu je apel «odružice CecHije Schumeierjeve na Dunaju, vdove umorjenega državnega poslanca Franca Schumeierja, na jnstičniga ministra za spremeni-tev smrtne kazni morilca Kun-schaka. Cesar je na to spremenil kazen v 20-letno ječo s trdim delom. Njen apel na justiČnega ministra se glasi: "Vaša ekselenea! 30. maja t. 1. je porota soglasno spoznSla Paula Knnschaka krivim in obsojen je hil na smrt na vešalilh radi umora Franca 8churoeiera, mojega ne- pozabnega iu ljubega soproga. Po zavrnitvi obsojenčevega priziva ima se obaodba tflftisom zakona izvršiti II. septembra, ako ne bo med tem smrtna kazen spremenjena v zapor. Vsledtega se obračam na va*, da Vaša ekselene* spremeni smrtno kazen. Ako ne storite tega in ako se kazen glasom izreka porotnikov aktualno izvrši, bo to zame nekaj boli strašnega kakor pa nepopisna bolečina, katero mi je povzročil zločin Paula Kunscha-a. In stoti koč i, ki časte spomin dragega pokojnika, smattftili bodo izvršitev smrtne kazni za onečaš-eenje njegovega spomina. Zvest programu socialdemokra-tiene stranke v Avstriji, katera zahteva odpravo smrtne kazni, je moj soprog ves čas svojega javnega službovanja delal z besedo in s peresom v dosego te zahteve in tozadevne predloge soeialde-nmkratiČne stranke v parlamentu nosijo njegov podpis. In čeravno on kot član »akonodajnega telesa ni mogel vresničiti te svoje zahteve, ne sme se zdaj zgoditi to, čemur je on nasprotoval. Globoko je žalost povzročil, kateri je bil osoda mojega erugega soproga, vsem socialistom v Avstriji; toda ob uri največje bolečine. ob novo izkopanem grobu izjavili so zastopniki več tisoč or-gauiziranih avstrijskih delavcev, da ta umor — čeravno je povzročil veliko žalost in bol -7- ne sine izzvati drugega umora. Moji odvetniki. ki so me zastopali pri sodni obravnavi proti Paulu K1111-sehaku. so na mojo prošnjo izjavili. da iaz in moji otroci ne želimo nobenega maščevanja in da imamo človeški čut napram morilcu. Z ozirom na princip soeialdemo-kratične stranke v Avstriji, koje član je bil moj soprog dvajset let do svoje smrti in z ozi>roin na stališče, ki ga v tem pogledu zavzemajo socialisti vsega sveta, apeliram na Vas. minister pravosodja, da skrbite, da se smrtna obsodba. katera je izrečena nad Pau-lom Kunsehakom ne izvrši. Z največjim spoštovanjem, Ceeile Sehumeier. Sufražetke demonstrirale pred kraljem. London, 14. dec. — Angleške sufražetke so sinoči vprizorili veliko demonstracijo v kraljevem opernem gledališču Covent Gar-den. kjer sta bila navzoča kralj in kraljica in druga dvoma gospoda. Ko je padlo zagrinjalo po prvem aktu, so ženske v loži ravno nasproti kralja dvignile ban dero z napisom "ženske so mučene v zaporih vaSega veličanstva", protestirale na megafon proti ponovni aretaciji Pankhurstove in sipale na tisoče letakov na gledališče v spodjih sedežih. V gledališču je nastala velika panika, kralj je bil v silni zadregi in toliko, da ni uSel ven. Šele ko so policaji zgnali sufražetke, je bil spet mir in opera se je nadaljevala. — Gospod Moškerc ne zaupa ljubljanskim porotnikom. VrSiti bi se morala pred ljubljanskim porotnim sodiSčem obravnava proti g. Mihi MoSkercu, bivSemu odgovornemu uredniku "Slovenca" ki je v lažeh ravnotako mojstrski kakor njegov bratec A. S; vJolietu vsled tožbe gdč. Thei-merjeve. Ali g. Moškerc si jc premislili stvar. Tik pred obravnavo je spoznal, da ljubljansko porotno sodiSče ni primeren kraj kjer naj bi sc podpisalo in zapečatilo "Slovenčevo" obrekovanj« in je prosil zato za delegacijo drugega porotnega sodiSčs. Svoj čas je bil "Slovenec" navedel toliko "dokazov" za svoje ostudno obrekovanje, ali že dvakrat se je izognil priliki, da bi priSli ti dokazi v sodno dvorano. Tako se "najpoStenejSi" list na Slovenskem boji sodnijske obravnave. I milostno" napram št raj kar je m. Sodnika 0'Briena so nazvali "so-j cialista", ker je preti par dnevi ovrgel sodno poatopanj« proti McNaugftilonova banda z imenom "Cltlzens AUI-j i «> stavkarjem iu zahtevali so, ance" grozi z nasllstvom in krvollt|em. Trilci1« v bodoče vodni vse tož-skebft ubiti ln krivda |e — seveda — zvrnjena ibe napram rudarjem velika poro-na štra|kar|e. Toda zavedni rudar|l v bakre- 1J!; »¡«ra takoj obtožit, vsejo-nem okrožju kljub temu vslra|a|o v bo|u zal hu,J *,ra,ka kl BO ,MJ ,,,ml,JU svo|e pravice. Kapitalistični banditi na delu. (Miner's Bulletin in izvirna poročila.) Calumet, Mich., 10. dec. — Naj-grši zločin med vsemi zločini, kar so jih že izvršili importirani pu-škarski tolovaji v svoji kampanji nasilja na komando maguatov bakra v tem okrožju, je bil izvršen zadnjo nedeljo ob 2 uri zjutraj v Painesdale. Že več tednov s*' je v omenjeni kraju ponavljalo gosto streljanje posebno ponoči o-krog hiš, kjer stanujejo skebje. toda brez kakih posledic. V nedeljo se je streljanje zopet ponovilo, krogle so frčale v hišo Thomas Dailyja in ubile njega ter dva brata štrajkolomea Ar thur in Hanry Janeja; vsi trije so bili zadeti v posteljah, ko so spali. Brata Jane sta prišla pred par dnevi iz Canade kot ske-ha. Deputiii. ki so slikali strelja nje, so takoj zagnali alarm, preiskali -vso okolico, toda sledu za morilci ni bilo. Kapitalistično časopisje je seveda takoj drugi dan zvrnilo trojni umor štrajksrjem na rame iu obdolžilo Western Federation of Miners, da je odgovorna za zločin. Za to škandalozno obdolžite v nimajo kleti nasprotniki linijskih rudarjev niti najmanjšega < dokaza. Dotične hiše. kjer stanujejo skebje. so gosto zastražene jh> puškarjih in neki deputi ie nehote povedal, da je bil čiato blizo hiše, tako da je •razločno videl bliskanje pušk. ko so bili izproženi streli. Kako bi se torej štrajkarji upali naravnost v gnjezdo-iniportiranih oboroženih barab? "Mešč-anska liga" (Citizens Alliance), katero se je posrečilo kralju bakrenih družb Jimu Me Naughtonu skupaj zbobnati in katera obatoji iz skebov, rudniških bossov, trgovskih komijev, višješolskih študentov itd..'je v nedeljo imela svojo sejo v llonghtonu, na kateri je par MeNaughtonovih hlapcev hujskalo navzoče proti Strajkarjem. Nato m* je "liga" peljala v posebnem vlaku v Calu-met in zborovala V tukajšnji vo- te tolpe krivi vseh zločinov, kar se jih izvrši v Copper Count»!v. izgon linijskih organizatorjev iz bakrenega okrožja in skrajno nasilni nastop proti unijskiui rudarjem, ki hoeejo nadaljevati .štrajk. Pojav "meščanske lige" je le duplikat enakih tolp, ki so se pojavile že ob easu vseh vačjih delavskih bojev. Kavno tako ligo so izlegli lastniki rudnikov, ob easu velikega erippleereekškega štrajka v Coloradu. ko več niso mogli z nobenim drugim »red-stvom zadušiti stavke, Tedaj se je zgodilo, da je v Independeuee, Colo., zletela v zrak železniška postaja ravno od času, ko se je u-stavil vlak s skebi. Šestnajst skebov je bilo ubitih na mestu in veliko ranjenih. Naravno da so ta grozni zločin takoj obesili štraj-karjem na pleča in mnogo rudarjev je bilo zaprtih. Nekaj let pozneje je pa en bivši član "meščanske lige" na smrtni postelji povedal, da je on i*> dogovoru užgal dinamit pod -postajo v Independeuee, Colo.! Liga v lloughton County ubira ravno tisto pot taktike in kampanje kakor njena urednica v Coloradu. Ali ni torej lahko mogoče, da je trojni mnor skebov v Painesdale kaj v žlahti s to ligo? Bodočnost ho pokazala. Medtem pa rudarji neustrašeno naprej! Ne ozirajte se na to bando podivjanih hlapcev kapitalizma! Calumet, Mich., 12. dec. — V Painesdale sta aretirana dva hrvatska fttrajkarja l«o Grozdanie in Tema Roimen radi *ume. da sta v zvesi z nedeljskim umorom skebov. Dokazov proti njima ni nobenih, oblast le hoče. da bi kaj "izpovedala", če kaj "znata" o kaki "delavski zaroti". Včeraj so Me Naughtonovi hlapci, ki gojijo "Citizens Allianee", zbobna-li skupaj vse, kar je proti stav-karjem in vodili nekako parado v lloughtonu in Calumetu. Prvič, odkar traja štrajk, so sedaj prilezli naši nasprotniki iz svojih temnih lukenj n* beli dan in zdaj jalno. je bilo vemo, kdo da so. Med temi je k«-ga vzroka, bilo tudi veliko število študent-1 Za kongresno preiskavo. Washington, D. C., 10. dec. C. K. Mahoney, podpredsednik W. F. of M , se mudi tukaj in urgira; tajnika delavskega departmeiita Wilsona, da naj zastavi vse moči, da se vresniči kongresna preiska va stavke v Michiganu. Michi-ganski kongresnik McDonald, kateri zastopa bakreno okrožje, je danes vneto apeliral na člane "house 'rules" odseka v zbornici, da naj glasujejo za preiskavo. < i-tal je tudi brzojav Moyera, predsednika W. F. of M., kateri javlja, da bo izgon linijskih voditeljev v stavkovnem okrožju izzval silne izgrede, ako oblasti v lloughton County dopustijo kaj takega. Mo-yer brzojavlja, da je "Citizens Alliance' zagrozila vsem zastopnikom unije, da morajo zapustiti kraj v 24 mah, če 4ie, da IkhJo morali iti s silo. Kralji bakra zopet zagrnili ponudbo za razsodišče Calumet, Mich.. VA. dec. — Rudniški carji so včeraj ponovno zavrnili vsak dogovor s stav kurji. Predsednik Mover je — kakor s<» čuje — poslal pismeno vabilo družbam, tla si naj izbero dva zastopnika, štrajkarji zopet dva in peti razsodnik naj bi bil guverner države Michigan ali katera druga vplivna oseba. Tem razsodnikom se bi poverila cela zadeva v rešitev, a rudarji bi takoj končali stavko čim bi šlo razsodišče na delo. Obe stranki bi se pokorili sklepu razsodišča. Družbe [»a niso še nič odgovorile. (To poročilo je dobil ehikaški "Day Book"; koliko je na tem resnice, ne vemo.) Danes zjutraj so deputiji v družbi druge drhali vdrli v linijsko prodajalno v Lauriuuiu, s silo odprli pisalno mizo in druge pritlale ter vse razmetali. Pet vslužbeneev, ki so čuvali proda-aretiraniii brez ka- jašnici. Na zboru je bil tudi še-i kov iz višjih šol, kateri nimajo ni-; Unijski piketi v Chicagi. rif Cruae, toda kar so "ligaši"|ti najmanjšega pojma, zakaj gre. Tukajšnji zastopniki W. F. of zahtevali od njega, je bilo tako Allianea je na svojem shodu spre- M ^ sklenili dobitr semkaj 200 zločinsko in divje, da se je *im jela več resolucij, s katerimi kliče unijskih premogarjev iz Colora- šerif — kakor je hlapčevski napram bakrenim magnatom — uprl podivjanccm in rekel, da ne bo ugodil njihovim željam. "Li- ga" je menda zahtevala takojšnji j mnenju te bände postopajo "pre- DELNIČARJEM 1 Jugosl. Delavske Tiskovne Družbe NAZNANJE! V smislu zakonov držav« Illinois in srje direktorij» dne 3. decembra se vrti v torek dne 13. januarja 1914 ob 8. uri rvefer v dvorani Mr. Houkupa, vok»1 26. ceste in Avers Ave. VI. redni občni zbor Delničarjev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnom redom: 1. Otvoritev zbora po predsedniku; 2. Volitev odbora ra presedanje pooblastil; Volitev predsednika za občni rbor; Vitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; Poročilo upravitelja in urednika; V korist družbe; Rasno; Volitev direktorija za leto 1914; Razpust zbora. nebo in pekel nad stavkarje, nad da, ki bodo pikotirali delodoba#-unijske organizatorje in uradni- ne agentUTe v Chicagi in tako ke \Vester11 Federation of Miners | skušali preprečiti vsak izvoz ske-ter nad civilne oblasti, ki po l,ov v Michigan. Izurjeni piketi, ki se razumejo na tak j>osel, 1h>-{do brez dvoma veliko pripomogli, da se omeji ali povsem prepreči ' odpošiljanje nevednih brezposle-cev v št raj kovno okrožje pod lar.njivo 'pretvezo, ila gredo na drlo v mic^higanske «ozdove. 3. 4. 5. fl. 7. 8. 9. 10. Delničarji, ki zenih ali drugih vzrokov ne morejo prisustovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih na zboru zastopajo. Vsaka delnica ima en glas. Dlrokt. JugsL D«l. Tisk. Družbe. Boji v Meksiki. Prodiranje rebelov proti Mexico City gre zadnje dni bolj počasi. General Villa po osvojitvi Chihuahue lovi begune raztepene lluertine armade, ki so se zgrnili v mestecu Ojinago na meji Zedi-njenih držav. V KI Paso je pri-bežal 13. t. m. don Luis Tcrrazas, največi bogatin v Meksiki, kateri je bežal dva tedna iz Chihuahua City. Seboj je prinesel pet milionov pezov. Villa se je zelo trudil, da bi ga ujel 11a meksikan-ski zemlji, toda ni se mu posre* čilo. (hI 10. do 13. dec. vršili so se vroči boji med rebeli in federalci v Tampico, ki je srediSče petro-lejskih vrelcev in ki leži na obrež-žju at lan t iškega morja. Po zadnjih poročilm so bili rebeli tepe-11 i in izgubili so 1000 mrtvih in ranjenih. Ker pa ta poročila večidel prihajajo iz Mexico City, ni jim dosti verjeti. Ameriški admiral Fletcher, kateri komandira tri bojne ladije v tampiškem pristanišču, je 11. t. m. zabranil meksikanskim bojnim ladijam streljati na mesto in celo prepovedal izkrcanje federalnih vojakov z namenom, da prepreči razdejanje mesta, kjer stanuje veliko inozemcev. Huerta se je vsled-. tega kar penil od „jeze in izjavil, da korak admirala Fletcherja pomeni aktuelno intervencijo Zedi-11 jenih držav in da v bodoče morajo zapovedniki njegovih bojnih ladij popolnoma prezreti slične ukaze četudi bi to značilo za nje destrukcijo. Boji v Tampico »o se vršili le v predmestjih in ujetnike so na obeh straneh takoj ustrelili ali obesili. lluertiii kongres je zadnji teden kakor je bilo pričakovati — razveljavil predsedniške volitve z dne 26. nov. in določil, da ee vrše druge volitve v juliju prihodnjega leta. Do tega časa ima Huerta sklepom kongresa neomejeno oblast kot začasni predsednik in diktator. Vprašanje je; če bo tako dolgo obdržal prisvojeno oblast. PRAZNIK ZA MORNARICO. Kongres je v torek spirejel resolucijo, ki nalaga predsedniku, da povabi svetovne veleaile, da za dobo enega leta odnehajo z gra ditvijo bojnih ladij. Kako bodo velesile «prejele to povabilo, je drugo vprašanje. Dodgeville, Mich., 11. dec. — Štrajk se nadaljuje. 23. dec. bo pet mesecev, odkar bijemo ljuti boj proti baronom bakra. Sedaj so kapitalisti popustili toliko, da so obljubili osem ur dela na dan, ali vrezali so se, ko so mislili, da bomo takoj končali stavko. Mi ne gremo na delo dokler ne pripo-znajo naše organizacije in podpišejo naše zahteve. Včeraj so kapitalisti poslali na piano vse skebe in businessmene, ki so paradi-rali po TToughtonu in se drli proti uniji. Radi bi pognali vse unijske voditelje iz stavkovnega o-krožja, ker mislijo, da so oni krivi, da mi nečemo biti gumpci. Ustanovili so "Citizens Allianco" in zdaj smo videli naše "prijatelje", ki so priSli na dan. Zapomnimo si jih dobro te naše "prijatelje". — Judež Luka Klopčič dela sramoto vsem poStenim Go- (Nadal je vanje na 6. strani v 1. koloni.) BEO BRESKOVSKAJE SE NI POSREČIL. Katarina Breškovskaja, 80-let-na starka, "mati ruske revolucije", katera je bila 1. 1010 obsojena v dosmrtno prognanstvo v Sibirijo, je skušala ubežati 1. dec. v moški obleki. Catrjevi špijoni ao jo pa zasledili v Irhutsku in poslali nazaj v robstvo. NIČ NISMO UPRAŠALI 4 GLAS SVOBODE ' a Vseeno "pojasnjuje" in se zji-letuje v uredništvo Proletarca. ke»r smo Rtorili svojo dolžnost in objavili dopis društva št. 37 S. S. P. Z. v W. Newton. Sedaj pa vprašamo ljudi pri Glas Svobode, kdaj je uredništvo Proletarca zagovarjalo največja lopovstva, ka kot- se t ril i v "pojasnilu "t — In dalje, koga smatrajo- pri Glas Svol>ode svojim bližnjim, katerim kopljemo baje grobf — Xa to dvoje uprašanj naj odgovori G. S. takoj v prihodnji številki brez vsakih ovinkov! Ven z dokazi! S "pojesnilom" — v katerem podtikajo IVoletareu zagovarjanje lopovov pravijo, bi radi končali in ga zapečatili; ampak s tako kratkim procesom a« stvar ne bo zaključila, gospodje svobo-domisleci! Čc ne ho v krotkem dokazov, bomo tem ljudem tako posvetili, da jim ho kar žal, da so na tem planctn — Dokazi vas rešijo 1 IZ NASELBIN. Ohisholm, Minn. Cenjeni urwinik:— Prosim, ti» "»i odstopil« malo prostora v našem delavskem listu, posebno ker aem nov naročnik in še nisem poalal obenega dopisa v vanj. Delavske razmere so pri nas alabe in zato ne svetujem nikomur hoditi semkaj za delom. Vreme je prav lepo in kar čudno je, da se ni snega kajti v severni liinnesoti go«|K>dsii gospa zima vsako leto kar \w 12 mesecev. Da bi le Se ne bilo kmalu snega, pa bo dobro. Pred kratkem sem dobil v roke Amor. Slovenca, v katerem sem čitsl akrajno grd in sabavljiv dopis, ki g» j«' baje Pi»al "Nevest ekd osem No, to je pa ro* lahko uganiti kdo si; kdo neki te ne pozna. Vsi ljudje in živali v Chisholmu vedo, da dela« v Clark rudniku z dolgo-uhim tovarišem na štirih nogah, ki je pa vsekakor pametnejši od tebe. Znano nam je tudi, da prereka« s svojim tovarišem radi socializma. Nedolgo tega si ga rotil naj ti pove zasigurno, ako bo zmagal socializem. Dolgouhec ti je dejal da bo, pa magari če se ti na glavo postavil aLi če spišeš vsak teden devetdesA dopisov v Amerikanskega Srovinca. Omenjena ftleva prati tudi, da je dal $1 v korist štrajkarjein v Michiganu, ali pozabil je prašati foter Janeza, koliko je on daroval za to stvar. Odgovor je nič. Mar njemu delavsko upralanjef on se smatra za treto v človeški družbi, svojo umazano počenjanje pa skriva za božjo brado. Pozdrav vsem čitateljem Prole-tarca, dopisniku A. S. pa več pameti ! Nov naročnik. Zavedni slov. delavci «o si da-nea tudi organizirali socialistični klub s 17 člani, vse kaže na to, da bo Pueblo enkrat kar se Sloveu-kateri pojo nai, peaniki, nam ni I cev tiče, stopila v prve vrste ost« d! I kruht za o mo se podali «»«v. naselbin, z oz,roa, na so t eko mtrja v nadi, da ga bo več eiali.ttfno propagando, no čas je kai Tmua k je v se en «nor kaj- bil že zdsvnej, toda ker «mo pa fti v^riW je če, dalje nekoliko bolj# pozni, bode,no pa manj kruha, dssiravno je dežela toliko bolj marljiv, m bolj vneto bógala Vaega tega je kriv kap,-Melovali za probujo slovenskega tu listič ni sistem — Lepe članke trpina v Puebli. Mistični sistiiu. u-h y Pozdrav vsem zavednim delav- v korist delavcev piše Proletarec, Ah bi iru le vsi delavci éitali, pa ™1» da bi ga le vsi bi bila kmalu drugačna družba, kakor je. Vreme jo bilo do sedaj vlažno; sedaj pa je padlo nekaj snega, in uadjati se je za Božič mraza C. P. Ohisholm, Minn. Pravijo, da moramo biti hvaležni. Kot dečke so in « že v ¿olí učili, kako moramo biti hvaležni sta Omenili, naj se, da je v par rišem za dobrote, ki nam jih iz-mesecih pobrala nenula amrt t»ri kazujejo in za katero «o trpeli, še zelo mlade žene. katere vse za Hvaležni smo motali biti za zibel-pusčajo nedonstle otroke in ¿a-ko, konjička itd. kajpak tudi lujoče soproge. palico, ee je zapela. Ker s«, leto 1913 nagiba h koti HvaWni moramo biti — so de-cu, želim vsem čitateljem Prole-^ ^..j. iu {n ^ ^j.-tarča obilo sreče v novem | popi >v ;0|i in v cerkvi — svojim Tebi Proleta. ee pa ob,lo na roe-1/0ft()0(la|.jeIllf ki sö tako dobri da „ikov in zvestih èitateljev da bi I ^^ )Matj ^ ¿ v ........... ......_........ skoraj prišel med nas x«ak dn»-Lvojem potu vsakdanji kruli; bo- hrv rojake. itkc v Sl.-ziji, kjer je padlo prei sistema kapitalističnega; toda bil nekaj leti nad 33 tisoč mladih je zaveden delavec in svobodomis- bitij. To je bilo takrat ko je lee, prost predsodkov in suporati- vihtel svoj meč Veliki kralj Kre cije in bil je vedno bojevnik za deriek pruski za svojo domovino svobodo brezpravnih in potlače in domovino mladih vojakov, nih. Društvo "Orel" mu je pri- katere jim ie obetal a nikdar vzredilo dostojen pogreb, katerega ročil. Kajpak, tudi vera je igra so se udeležili skoro brez izjeme, la tu velikansko vlogo Zaradi vsi člani, bi 1 je to prvi civilen — vere in domovine je bilo vbitih na brez duhovnika — sprevod v zgo tisoče ljudi. Po vojski se je bilo | itak. dovini slov. naselbine v Pueblo.hopet treba zahvaliti bogu. za Colo. Prvi. toda mislim, da ne zad padle žrtve nji. To povem, potem pa ako jej Leta 1913 ni nič boljše. Ce po-to gotovim ljudem po volji ali gledamo statistiko, vidimo, da je| ne. Pogreba «o se udeležila še dva |,a(j|0 mnogo vojakov v industri-druga društva in sicer: dr. Mari- jelni vojski med delom in kapi je Pomagaj, štev. 4J. S. K. J-haloni ; padli so delavci v premo-iu dr. štev. 60 S. S. P. Z. kakor gokopih. nf železnicah, v tovar-tudi pevski zbor "Prešeren ". ka- na|, hotelih itd. Ali naj bomo teri je zapel ganljrve žalostinkeItu nam tako tfodilo kakor den so štrajkarji Jednoglasno «i- priiaUlljete (ielavci. da bodo pro- ^ mftjnarjem v Michiganu. vrgli predlog gov. Amrnon«. da fitoloVPi izholšali vaš bedni po- • bo8 nima u volUp bo8od T, Puntek. Darragh Pa Cenjeno uredništvo: — Pri nas je še vedno po navadi. I Krnil Seidel, bivši »ocialisticni Dela se. toda bori dohodki ko- župan v Milwaukee, ki je imel biti maj pokrivajo stroške ob tej dra- Lden glavnih govornikov na socia-ginji. Pred nekaj dnevi «em čital liatičnem bazarju v Itivcrviei v Proletareu imena skebov, ki «o parku (Chicago) predzadnjo ho-bili izključeni iz S. D. P. Z., ki I bo to, je dejal enemu r^porterju so skebali v coloradskemu štraj- na kolodvoru v Chicagu alodeče; ku. Precej teh bratcev poznam že "Hociablemokratična stranka v lalje časa, posebno pa dobro po- Milwaukee je za bodoče mestn« znam garjevca po imenu Ferdi volitve pripravljena bolj kakor je nanda Kausar. Tega poznam že bila kedaj poprej, odkar je orga-15 let in bila «va skupaj že v Nem nizirana. Aktivna kampanja za či ji. Precej gobe zda-v človek je, in vse naše kandidate «e prične zgo se rad proglaša tudi za socialista, daj v nastopnem letu 1914. Na» Cbnemauška zveza je naredila izobraževalna kamj>anja «e prične prav, ko je izbacnila take nazovilše prej. Kakor v prejšnjih kain-brate, ki gredo jemat knih štraj-1 panjah. tako bo tudi sedaj na sto-kujočim delavcem. Le tako na-1 tisoče komadov tiskovin razdelje prej; taki naj bo pogodbenikih in advo- mu je morda potekla naročnina; . . . .... . J ' ;... . , i katih nain daje lepo priliko za la- se zahvaljujem vsem. ki so spre mili rajnega do groba Rajni je bil tudi naročnik Proletarca in toda list le pošiljajte, ker bom kakor hitro mogoče poslala naročnino, ker se mi dopade ha k boj. Nestrankarska tolpa ne bo več nikdar imela takega vspeha kakor ga je imela pred dvemi le Pozdrav vsem čitateljem ^ ti. 0d raznih stny^rnesta in okra leta res ' Marija Metelko. ja dobivamo poročila, da tisoče volilcev, ki so glasovali za "ne- žaluječa vdova.J.trankarje". je izgubilo vso za upnost v republikansko-demokra-ško dvostrankarsko godljo v mestni hiši in sedaj spoznajo, da naj Gross. Kans Cenjeno uredništvo: — Nisem se še ogla«il iz te našel-1 boljša mestna uprav a, kar jo je bine, kajti prišel sem šele pred kedaj imel Milwaukee, je bila kratkem iz stare domovine. Ta- takrat, ko so bili socialisti na Čelu koj pri vstopu v Ameriko sem pa me«ta. Večina ljudstva v našem zapazil, da je v Ameriki ravno mestu ima sedaj izkušnjo, katero isbo izkoriščanje kmkor v stari ne bo zlepa pozabilo. Vse torej domovini. Je pač po celem svetu knže na socialistično zmago v enako za delavca. Veselo znamen-1 Milwaukee prihodnjo «pomlad, je, ki me je navdušilo, so socialistični lnbi Ju gosi. socialistične, _ . . u—¿u » rr 1 * U ■ 1 rp„ | Kako je v nebesih. Jezuit Hen zveze, katerih je lepo število. To . ;J . . _. , . n , . , i • j . ^Inguez ie izdal knjigo, v katon daje človeku upanje, da ljudstvo '*u ! x . • , .. vo^.ri« k«r najnatančnejše popisuje, ka vzlic vsem zaprekam vendarle! J • • r . * . 1 «« „An- ko da je v nebesih. To pripovedu- napreduje in da se nekoč o*1tchi |. ' i u j v . | je s tako gotovostjo, kakor da bi bil ravnokar prišel iz nebes, ker Mnenja sem. da bi se tudi !>ri popimije jih tako-le: "Vsak svetna« lahko osnoval socialistični njk ima v nebesih lastno poslop klub. Delavci v Gross in okolici: L0 in Kristus, Gospod sam, ima na delo, da se to uresniči. Organi- kragno pa]ag0. V nebesih so samo zirajnio se v klub in delujmo I ra.Vne ceste, ob obeh straneh ji!h skupno za našo prosveto, za I obdajajo visoke, lepe hiše. An naš list in naše socialistične knjl-L^ nimaj0 laatnih stanovanj ge. katere ima list v zalogi. Po temTež jih najdefi povsod. Ulice znani so ini vsi listi v Ameriki, ^ okraSene R pestrimi preproga toda odkrito moram priznati, da mi ^umi umetniki so s krasni smatram samo Proletarca pravim mi rezijarskimi, slikarskimi in delavskim listom. kiparskimi deli vse znanje sveta Pri na« imamo sedaj dvoje I predstavili na stenah hiš. V ne podpornih društev, eno je S. N.lbeaih so tudi kopeli, v katerih sc P. J., eno pa sv. Barbare. Oba kopljejo svetniki in kjer plavajo društva sta še mlada in štejeta kakor ribe. Angeli prepevajo lep-že nad šestdeset članov. Iz tega še kakor slavčki. Oblečeni so v je razvidno, da bi se vzdržal lah-1 krasne ženske obleke in vneto ko tudi socialistični klub. —I strežejo svetnikom, ki prirejajo Stopimo skupaj delavci in stori dostikrat pojedine in plese. Žene mo svojo dolžnost! se «mehljajo v nebesih še vse Socialistični pozdrav! bolj milo in dražeatno kakor na <*Man kluba št. 94'. |zemlji." — S takimi bedastočami naj bi se vrnili naza.i brez pn-|,ožaj v *V0j0 iastno pogubo? Mo-zntanja unije, toda glasovali so tit0 f,p proti kot en mož. Dne 16. dec. «c • • • vrši v Den ver Colo. konfe^ Ako ^^ ^ pravic0 do vseh delavskih unij v J^L. svobodc ^ moramo ktere namen je, tudi zanjo boriti l naj se li napove generalni *trajk| _ ali kakšna druga taktika, da se primora premogarske barone, dal Kjor ni sloge ni zmage. Kjer ni ugode zahtevam premogarjev. Mo «porazuma ni vspeha: obojega pa I znam. ni nič prida; kar se je pod goče tudi odpoklic Ammonsa in čestokrat med delavci manjka, stopil, mu je padlo v vodo. Tako druzih kapitalističnih lakajev na Kaj je temu vzrok? mu bo gotovo tudi nabiranje krmilu vlade. Ant Mahne | skebov Kranjskim akebom hipa ampak jo imamo mi. Če kaj pre velike ušesa nosi okrog na«, mu jih kmalu navijemo in poklapijo se mu kakor mlademu prašičku. Čital sem v Proletareu v dopisu iz Pueble, da je tamkaj neko člo-veče prodajalo skebe v suinost. Tistega človeka jaz dobro po- pitajo duhovniki verno množico Yukon, Pa... I Tn če se upravičeno očita kleri Cenjeno uredništvo Proletar- kaleem, da namenoma poneum ca! Prosim, priobčite v glasila nihajo ljudstvo, tedaj vpijejo, uradnike za leto 1914 za druHtvo da hočemo iztrgati ljudstvu vero "Edinost", St. 34, Yukon, Pa.M* «roa. Predsednik Frank Kastelič, box (Op. stavca: Prosil bi omenje 70. Tajnik Frank Umejc, bo* 159. nega jezuita, da mi pove, kam se Blagajnik Johan Widmar, box pošlje prošnjo za priti tam gori. 40. Zapisnikar Martin Tomazin, kjer je "tku lpu"l Ker sem tudi vratar Anton Wölk. Vsi v Yukon, jaz veseljak, bi imel rad vsaj po Pa. Pozdrav! 1 smrti vesele čase tam gori v viSi Michael Maekovsek. ni med veselo drulbo.) pkolktabbc advertisement SLOV. DELAVSKA U»ff-1ri— dM 14. *v««*i PODPORNA ZVEZA 1» h »rpor t r*M tf aprila v dri*vi Pum Sedež: Conemaugh, Pa. QLAVNI URADNIKI: Predentin ik- FKAN PAVUA'OlC, bo* 705, Conemaugh, Pa PodprM»Hlnik: JOSIP ZOKKO, K. F. D. S, box 91|a, We.t Newton, Pa. Taiaik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomota i tajnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Bl>rtfa»tk- JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Av#., Clovoland, Ohio. Pomota i blagajnik: JOSiP MARINČlC, 3536 E. 80 St., Clovoland, Ohio. ZAUPNIK: ANDRKJ VIDRIH, box 523, Conemaugh, Po. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Loek box 57, Conemnugh, Pa. PRAN TOMAŽI«, 8. nadzornik, Gary, Ind., Tolestou, Sta., box 73. NIKOLAJ POVAE, 3. nadt., 1 Craib »t., Nurnrey Hill. N. S. PitUburg. Pa. POROTNIKI: IVAN GORftEK, 1. porotnik, Weit Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN. 2. porotnik, 40» Ohio Strsst, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLI NO ER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. P. D. 4. box h«. VRHOVNI ZDRAVNIK. P. J. Kom, M. D., 0202 St. Clair Ave., Cleveland Ohio. POMOiNI ODBOR. Dremelj Joief. box 275, Conemaugh, Pa. Ga£nik Ivan, R. P. D. 3, box 54, Johnstown, Pn. Zamaa Frane, box 275, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa. Deiegatje za zdruitveni sestanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rabolj Ivan, Ulencoe, Ohio. Stefan Zabric, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, 6029 Glass a ve.; Cleveland, Ohio. Uradno glasilo: PROLETAREC. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, ao uljudno pro&em, potiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj so potilja glasom pravil, edino potom Pofttnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakaxnic, nikakor pa ne potom privatnih ¿okov. V slučaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma nazuanijo urad glavnega tajnika, da ao v prihodnje popravi. NAZNANILO! Is urada 8. D. P. Zveze ▼ Conemaugh, Pa. Vsem druAtvam, oziroma članom -icam, »e naznanja, da je bil gl. in pom. odbor, prisiljen uvesti vplačilno lestvico in sicer vsled določbe in ^stavnega zakona raznih držav v Zjed. državah. Kakor je razvidno iz sklepov raznih v tem letu vršujočih zborovanj različnih podpornih organizacij, so bila prisiljena istotako uvesti uplačilno lestvico, kajti driavni zakon ne dovoljuje poslovati nobeni podporni organizaciji brea omenjene vplačilne lestvice. Vsled tega je tudi naAa organizacija uvedla uplačilno lestvico s katero u parno, da bodemo zadostili državnemu zakonu, kakor tudi vsem članom in članicam S. D. P. Zveze. Mogoče, da bode kateri član ali članica temu ugovarjala, ter se ne bode t istim popolnoma strinjal a. ker pa so uvedle že ekoro vse podporne organizacijo uplačilno lestvico, je tudi naAa organizacija prisiljena isto uvesti, ako hočemo ¿e nadalje poslovati in da na ta način ae ognemo tudi morebitnih mkoplikacij, katere bi nastale vsled krčenja diav. zakona. Kadar bode vse potrebno urejeno za uplaČevanje aaeementa po določeni uplačilni lestvici, bodete prejeli tozadevno obvestilo iz gL urada, kedaj in kako »e bode pričelo uplačevanje po novem sistemu. Ob enem bode' tudi parkrat v glasilu vse potrebno objavljeno, tako da bode vsakemu članu in članici popolnoma razvidno. Nadalje se poroča vsem dru*tvam o-ziroma dr. tajnikom, da od zdaj una-prej se ne smejo sprejemati v S. D. P. Zvezo, ¿lani in članice, kateri niso ie dovrftili 18 leta, ker je isto protizako aito. Zatoraj »o napro#eni vsi člani S. D. P. Zveze, da zgoraj navedeno naznanilo upoštevajo, kakor hitro pride isto v veljavo. Uplačllna lestvica xa članstvo S. D. P. Zveze. T3 ■ 9*+ m -3 JB m ■s u M mi T. «r> H t* V > (4 h S «5 B Ti I a, ¡-> is .46 .70 .05 .05 19 .46 .70 .05 .05 20 .48 .70 .05 .05 21 .49 .70 .05 .05 22 .50 .70 .05 .05 23 .61 .70 .05 .05 24 .53 .70 .06 .05 2» .54 .70 .05 .05 26 .56 .70 .05 .05 27 .58 .70 .05 .05 28 .59 .70 .05 .05 29 .61 .70 .05 .05 30 .63 .70 .06 .05 31 .65 .70 .05 .05 32 .68 .70 .05 .05 33 .70 .70 .05 .05 34 .72 .70 .05 .05 36 .75 .70 .05 .05 36 .78 .70 .05 .05 37 .81 .70 .05 .05 36 .84 .70 .05 .05 39 .87 .70 .05 .05 40 .90 .70 .05 .05 41 .94 .70 .05 .05 42 .98 .70 .05 .05 43 l.Ofl .70 .05 .05 44 1.06 .70 .05 .05 1 0 Jé 03 1.25 1 .L'« 1.28 1.29 1.30 1.31 1 Jt 1.34 1.36 1.38 1.39 1.41 1.43 1.45 1.4-8 1.50 1.52 1.55 1.58 1.61 1.64 1.67 1.70 1.74 1.7« 1.82 1.86 Olavnl tli pomožni OQIW ». - • ■ Louis Bardek, gl tajnik. IZ URADA OI* TAJNIKA, 8. D. P. Z Darovali xa stavkarje v Colorado. Sobrat Kaker Ivan, Milwaukee, Wis.........................$;i.oo DruAtvo ** Zvesti Bratje" Atev 70. S. D. P. Z. v New !>errv, Pa... 3.50 I>oaedaj skupaj ...............♦8.50 Tajnik druAtva Atev. 70. S. D. P. Z. v New Derry, Pa., nabral pri dobrosrčnih sobratih vsoto $2.35 /a ¡»onesreč nega rojaka Leneek Anton a, v Thomas, W. Va. I iinenu stav kar je v kakor tu«ii rojaka I^enčeka izrekam vsem darovalcem Hvala' Louis Bavdek, gl. tajnik. S. D. P. Z. - - • - BOLGARSKO TURfil MIR. (Zarja.) Odrin, Lozengrad. Dimotika o-stanejo turški. To je glavni rezultat bolgarsko-turškega poga janja v Carigradu. Na tej podlagi bo podpisan bolgarsko-turški mir, in zdaj šele je balkanska vojna resnično končana. Za Bolgarsko je žalostno zaključena. Kajti toliko, kolikor je dobila na eni strani, je morala oddati Ru muniji, njene pridobitve na drugi strani pa niso v nikakršnem razmerju z dobičkom ostalih balkanskih držav in z velikanskimi žrtvami,' ki jih je doprinašala v dvojni vojni. ZlaRti tudi niso v nobenem razmerju s siiajnimi zmagami prve vojne, z njenimi velikanskimi uspehi na traeijskih bojiščih, na galipolskem poloto-ku, ter z obleganjem in zavzet-iem Odrina. Tzza one prve slave, ki se je razlegala po svem svetu, ie ta konec naravnost tragičen polom. Ko je stala bolgarska armada pred ^atald/.o, se je tresel Carigrad; sedaj mora Bolgarska podpisati mir, kakor ji ga diktira Turčija. Z najvišjega vrhunca slave ^e Bolgarska padla v brez-dno ponižanja. To so žalostne posledice proti-ljudske politike dinastij, ki se uganja na Balkanu; in z moralnim ponižanjem Bolgarske Se davno niso izčrpane. Vsi balkan ski narodi čutijo hude materialne posledice dolgotrajnega voj »kovanja. Slavnosti, ki jih prirc iajo v Belgrndu in v Atenah, ne morejo zakriti bede, v katero je enajstmesečno prelivanje krvi pahnilo široke ljudske sloje tudi v teh zmagovitih deželah. Domo vina imn za svoje žrtve bombastične vojne ukaze s kraljevskimi podpisi in kolajne napisanih tra kovih: ali s tem se ne zgrade po-žgani domovi, od tega ne obrode npnfrtosena polja, se ne popravijo pohabljeni udje. Ob najkrasnej ših spomenikih zmage ne dobe trume brezposlenib delavcev kru ha, d nižinam pa «e ne vrnejo mrtvi očetje it- (probov. Če j« žalostno v Srbiji in na (Irskim, je ie žalostnejše na Bol-garskem. Tukaj je beda v vseh oblikah potrojena, sredstev za utolažitev neskončne inizerije pa je ¿e manj. Iz žalostne sedanjosti pa so žalostni pogledi v bodocuoat. Že prva balkanska vojna, slikana iz-cljučuo kot boj za svobodo, je bila v glavnem vendar vojna dinastij in kapitalizma. Krščansko prebivalstvo v Turčiji jo je »ma-tralo pač za podporo svoje revolucije, in mogotci v balkanskih državah so radi porabili ta moment, da ao se odeli s plaščem osvoboditeljev, ined tem ko so šle vse njih misli za večjo močjo in za pomnoženim dobičkom. Ako bi bilo oblastnikom v Sofiji, Bel-gradu in Atenah le na tem ležeče, da se njih rojaki rešijo tur-nfkeg« jarmu, ne bi bilo moglo nikdar priti do druge vojne, v kateri ni moglo biti niti govora več o svobodi. V tej vojni so razbili balkansko zvezo in postavili kitajske zidove med balkanske narode. Namesto vzajemnosti in sloge, ki bi povečala moč mest, imajo medsebojno sovraštvo, ki slabi vse. Ogromne vsote, s katerimi bi se polagoma zacelile gospodarske rane dragih vojn, bo požiraj militarizem, in v njegovi senci bo demokratično življenje pešalo v vseh državah. Dinastični in kapitalistični krogi so navalili hudo nesrečo na balkanske narode. Pomoč more priti le od narodov samih, če se otresejo vpliva vladajočih, ter prelko njihove častihlepnoeti in dobičkaželjnosti, preko njihovih intrig ustanove slogo in združitev vseh balkanskih narodov; Nesreča Bolgarske je šola za vse Balkance. Njeni veliki uspehi so zrastli iz tal balkanske zvezi»; njena katastrofa je največ posledica tujih svetov in zanašanja na tujo pomoč. Ko se je spustila v boj s svojimi bivšimi zaveznicami, je poslušala siren-ske glasove z Dunja, kjer so želeli ponižanje Srbije. Namesto podpore pa je prijel rumunski zahrbtni napad, ki je spravil Bolgarsko v mišnico. In ko je bila njena stisku največja, so Turki prijuhali pred Odrin. pridobljen od Bolgarov z re*kami krvi, in ko so opazili, da ni armade v njem, Vo se mirno naselili v svojem svetem mestu, ter zasadili polumesec na Selimovo džamijo. Bolgarska je tako brezpogojno zaupala velesilam, da ni z me-zineem genilu, prepričana, da ji vrne Evropa mesto, katero ji je bila sama slovesno priznala. Ali Evropa se je posvetovala, Kvro-pa' je premišljevala, Evropa je storila smešen diplomatičen korak pri visoki Porti, ki se je že davno odvadila respekta pred takimi koraki. Avstrija je govorila o Kavali in Kočani, o Odrinu pa je v zadregi molčala. Rusija je grmela z besedami, ali ko bi jih bilo nadomestiti z dejanji, se je spomnila, da nima nobenega dobička, ako osvoji Odrin za Bol garsko. Zdaj podpisujejo bolgarski de legati mir, a katerim se odrekajo najdragocenejšim plodovom svojih zmag. Ta žalostni dokument je potrdilo, da so ručuni s tujim prijateljstvom najbolj nezanesljiva matematika. Vseokrog je Bolgarska zdaj obdana od sovražnikov. Turčija sama, ki je bila po prvi vojni uničena v Evropi, kjer ji je (larigrad ostal komaj kukor prednja straža azijske posesti, je zopet balkanska država, in če izvrši nameravane reforme, bo sedaj lahko močnejša kakor pred vojno, ko so ji bili zapadni krnji na Balkanu le velikansko breme. Položaj Bolgarske je tak, da je misel na revanšo blazna. Ali (linastična Bolgarska nima nobene druge ideje, kakor maščevanje. Dokler ne pridejo druge sile v deželi do veljave, bo njena notranja in zunanja politikA služi le tej ideji. Molzlo bo ljudstvo, da okrepča svoj militarizem in spletkariln ho v diplomaciji, da doseže obljube za tujo pomoč. Njeni sosedi pa jo bodo posne mali, da odvrnejo nevarnost. Dvojna vojna je "evropeizirn ln" Balkan. Kapitalistične oblike državnega življenja z vso prikri to avtokracijo ga osvajajo. Bal kanski dvori, balkanski militari zem, balkanska birokracija posnema velesile; celo "prestiž" je že na dnevnem redu. Le ena to ažba je v tem ueveseletu razvoju: Tudi na Balkanu postanejo jasnejha (razredna nmsprotja. vinalu s« prične odločen boj med kapitalizmom in njegovimi poinagači, ter med ljudstvom. In od »uiage ljudstva je odvisuo vae. Sovražniki niso srbski, bolgarski, grški, albanski narod, antpak narodi na eni in njih izkoriščevalci na drugi strani. Zatiranje samo bo narode prignalo do tega spoznanja; in kadar bo dovolj poglobljeno, ae približa rešitev. Tedaj se ne bodo bulkanski narodi več klali med seboj, ampak složno bodo otresli jarem svojih zatiralcev, krščenih in nekršČe-tiih. Od socialistične stranke pride tudi osvoboditev Balkana. Delavske žrtve. Demokratični governer države Ohio, Cox, h*- je vznemiril vsled poročila, ki mu ga je predložil od njega imenovuni "upravni odsek". V uradnem poročilu se naglasa, du je od vseh oseb, ki so iz-giibile pamet v letu 1912, znorelo trinajst odstotkov vsled financiel-uih skrbi. Nadalie se nugki.šn v uradnem poročilu, da blaznost zanteva vedno več žrtev med izmučenimi delavci; mejtem ko med prostimi poklici ne zahteva nobenih žrtev. V poročilu se glasi, da postu ja j o tesarji, pleskarji, sobni slikarji in preiuogarji, iznčeni in neučeni delavci blazni, ker ae množe tako ogromno izdatki za življenske potrebščine, da ne vedo, ko j bi počeli. Zdaj ao vendar enkrat uradno potrdili, kur hudobni socialisti že leta in leta trdijo, da se življenske razmere ameriških deluveev tako hitro obračajo na slabo, kakor v nobeni drugi deželi na svetu. Zelo žalostne razmere odkriva to poročilo, ki se prav nič ne ločijo od nezmer v drugih državi. Unije. Blaznost je bila v stari domovini prav redka prikazen našim narodom. Tudi samomor ni bit zelo razširjen. Ali danes bi lahko slovenske podporne jednote in »veze v Ameriik potrdile, da se blaznost in samomori širijo tudi med Slovenci. Za samomore najdemo iste vzroke kot za blaznost. Skrb za vsakdanji kruh potisne brezposelnemu delavcu samokres v roke, kakor kJateremu drugemu delavcu omrači njegov duh. To so posledice dauašnjegu načina, proizvodnje, ki omogoči posamezniku osredotočiti nu račun delavcev v svojih rokah neizmerne bogastva, mejtem ko peha delavske množice v čimdalje večjo bedo. Upravni odsek navaja posebej v svojem poročilu, da blaznost zahteva mnogo več žrtev med izuče-nimi delavci, rokodelci, kfcikor pa med navadnimi, neučenimi delavci. Poročilo tudi soglašu s poročilom državne komisije v New Yor-ku, ki je preiskavala vzroke o samomorih in je sporočilu, da tvorijo večino med stamomorilei boljše plačani delavci. Gospodje govore v svojih poročilih o boljše plačanih delavcih; da so ti delavci izpostavljeni v večji meri brezposelnosti, posebno pu v stavbinski stroki, pa ne povedo besede.Res je. da delavci v stavbinski stroki dobivajo najvišjo mezdo. Ali ti delavci morajo mnogo dni v letu praznovati proti svoji volji. Ravnotako je s pre-mognrji, katere gospodje vidijo le ta kitat, ko gnrajo v življentfki nevarnosti in za svoje mukotrpno delo dobe malo višjo mezdo. Ne vidijo jih pa tukrat, ko uživajo neprostovoljne počitnice poleti nli po zimi. Število samomorov in blazne-žev je v Združenih državah večje, kiikor v evropejskih državah. Da se to število skrči, je treba, du ameriški delnvei še bolj utrdijo svoje politične in strokovne organizacije, da že v mejah današnje družbe prisilijo kapitaliste do koncesije in ugludijo pot socializmu. Socialnih preosnovov nam je trebn že v današnji družbi, da so delavci usposobljeni tudi za končni boj s kapitalizmom. Kapitalisti ne ti njim je raslo In se večalo, in zin il st ii /aoel ran-tazirati, ka'/.» bi jih davil in drobil in bičal, če bi imel moč, veliko moč . To moje sovraštvo je bilo edino, kar sc.n imel, o čemur &em vedel, da je eciiu) moje. In branil in dojil »'in gu, da je raslo in večalo z m o i vred. In vedno popolnejše ■«! bil » to moje sov ruš! vo, vedno močneje. Polno tovariš!/ sem imel okrotr sebe in dasi smo se večno ruvali in suvali in grizli me.l seboj, srno se vendar ljubili in kur je eden vedel, vedeli so vsi. Naše od kamenja pobite in ranjci» noge, na šes kupno življenje, i\ušc sovraštvo do vseh onih dečko/ iz boljših rodbin, ki so nas prezirali, to žili, za kur smo ;:h bili j o cestnh kot živino: — vse to nas je ve-zulo skupaj in ta vez je bfla ne porusljiva in nepremagljiva. To je bilo sovraštvo ljubezni do sebe in svojcev ! A preden smo se zavedli, smo se povzpeli iz onega nizkega, ma leffu življenju ozkih ulic visoko n ud vse druge. Sam bogve na kaj smo postali tuko ponosni, da smo nnkrnt za čeli mi preziirnti. Gledali smo vse 7. drugimi očmi in čutili drugače. Nekoč je prišel oče domov z dela in me našel v kotu jokajoče ga Jokal sem. ker me je neki to variš, s katerim sem se sporekel, nabil. Jokal sem jeze, žalosti nad svojo slabostjo. Povedal sem svojemu očetu, nu kar se je on na smejal in dejal : "Saj si fant. saj si močan! Odslej sem hodil z rokama v žepu po ulicah in kjer sem koga dobil, sem ga premeril od nog do glave in če se mi je zdel baš nevaren, topil sem preden j in "čof, 6of, 6of" je padalo po njegovem obra zu. Od tedaj sem nosil glavo po koncu in kair nisem mogel doaeči, to sem preziral. In z menoj ao prezirali vsi drugi. Tako s*1 m hodil in hodil vedno dalje, vedno višue . . . Takrat sem stal na vrhu hriba in gledal nazaj. Strma in trnjeva ej bila pot tu sem in kaj imam od tega? Mraz in samota iu zaničevanje in večno trpljenje ae je razlilo perd očmi. Mnogi so ae »plašili in odhiteli po noti nazaj in izginili v dolinski megli. Preril sem ae na vrli, hotel aem na vrh, pozabil sem nu dobro tam doli. Dru ta pol leta. Oglasi fo dogovoru. Prt spremembi bivalHi a je poleg nore g* matnaniti i udi Stari naslov GU»ilo «Iu««neka «ri&abaciM Ju«o*l. — locUIiili.M »uit » Aiu«rikl. — Vse pritožbe irlede nerednega pošiljanja (iatu in drugih aeredno*ti. je pobijati predsedniku dru*.t>e t*w. Todlipcu. SCiy W. 25. Pl Cic.ro, 111. PROLETARIAN Own«l «ml publitUd •»•«> Tu»»d»j by South S!avio Wo/lin)on'3 Pubiskirj Coirpsny 6 iot&s, lliisiis Subavripii« n rates: United Statea und Canada, $2.00 a yeor, $1.10 for half Jear. Foieign cunlru* I2.C0 a v*ur, l ¡¿¡S 1'or hali' >i ;.r. -:- -:- -:- Advertisiig rates >>n agrerment NASLOV (\nnRESS) "PROLETAREC" 400« W. 31. STTFFT. CHICAGO UUNOlS. Telephone: LAWNDALE »677 Dr. 0. Bauer: SOCIJALNA REVOLUCIJA svetovnozgodovinskegs procesa nas je potisnila lep kos pota dalje, (spremembi Japonske v moderno kapitalistično državo je sledil z železno potrebo njen spopad z Rusijo, vojni v Mandžuriji ruska revolucija, revoluciji na Ruskem zmaga volilne reforme v Avstriji. Tako bo odprla vsaka nova faza v svetovuo-zgodovinskeni razvoju tudi nam novo pot za pogumen naskok. S krvjo in z železom se naprav-Ija zgodovino. Parlamenti le re-gistirajo, kaj se je izpremenilo v razmerju moči med razredi. Avstrijski parlament je bil odklonil leta 1904. splošno volilno pravico. Po bojih v Mandžuriji, le težko, le rekdo, le .^«^zadostni meri; da se delavstvo ne sme dvigati s počasnim, mirnim pohodom, temveč da se osvobodi le v viharjih socialne revolucije. Tako spoznanje naj vzame pogum onemu, ki ne veruje v socialno revolucijo, kateremu je socialna revolucija dogodek daljnih BOJ Z MLINI NA SAPO. Pri otvoritvi «regularnega kongresnega zasedanja v Waabing- tonu se je ponovila razprava o neznosni draginji. Republikanci so izdelali resolucije, v katerih poredno vprašujejo, zakaj ae niso scenila živila, ko je eolnina «ni» žana, za nekatero blago pa popolnoma odpravljena. Demo-kratje, ki so preje širokoustno zatrjevali dH se bo živež acenil, »o seveda zdaj v zadregi. Nekateri »o vedeli, da lažejo, ko so volil-ceui peli visoko pesen o «cenitvi živil, drugi SO pa verjeli, da bo znižana carina kur čez noč scenila živila in odpravila draginjo. V svoji zadregi si ne znajo na drug mein pomagati kakor z novimi preiskavami. Demokratje pravijo, da bodo scda.i preiskali, kaj je temu vjrok, da imamo vzlic znižani earini neznosno draginjo. "V ta namen", tako pri povt du je neki demokratični list, "ho jnstično in poljedelsko mini stoletij. Množica ne bo od pogum,1 strstvo uvedlo strogo pieiskavo temveč dvignili jo bomo k naj-.N- podlagi dejstev, ki jih bc. močnejšemu zaupanju v zmago, če spravila na dan preiskava, jej razložimo, da snu» že sredi procesa socialne revolucije. Kaj je socialna revolucija t Ni en dan boja na barikadah in tudi da se s zakoni ne more da živega truatjanstvu — detetu kapitalizma. V kapitalistični človeški družbi se ne more odstraniti iz-rod kov kapitalističnega gospodarstva. I/rodki kapitalizma bodo padli s kapitalizmom. Zato pa delavci v vrste socialistov, da se Čim preje strmoglavi protičloveški in protikultivrui kapitalizem. Oezmerne nade ki jih je črpalo delavstvo iz velikih zmag od liMtf do 1907, so postale naj resnejša nevarnost za stranko. Vedno Ae veruje množica, da premore vse, če le hoče. Vedno se veruje, da jej ne bi le stranka in strokovne organizacije bolj pogumno, bolj brezobzirno, bolj predrzno naskakovale. Nevolja razočaranih se obrača zato proti nam, namesto proti krivcem; proti našim poslancem, namesto proti našim nasprotnikom; proti socialni demokraciji, namesto proti kapitalizmu. Tega nesoeialističnega mišljenja moramo osvoboditi množico. Hipoma ne moremo tega storiti. Treba je za to mnogoletne vzgoje. Ali to delo se mora opraviti. Množice moramo privesti nazaj k staremu nauku socializma; k nauku, ki pravi, da se izvojuje-jo pozitivni uspehi v kapitalistični družbi doba krvavih ljudskih vojn, silnih razrednih bojev, doba, v kateri so se sesule stare države, nastajale nove države in ko so nastali preobrati v državnih ustavah vseh dežel. Ta doba velikih viharjev je trajala do 1871 Učinki te dobe so bili, da je padel absolutizem, da se je ustanovilo parlamentarično vladanje po vseh deželah, da so se sesuli prestoli fevdalnega plemstva, da je zavladala burŽvazija, da se je odpravilo podložništvo kmetov v Evropi in sužnost črncev v Ameriki. Socijalna revolucija proleta i i jat a se bo izvršila na enak način. Tudi ona se razvija v dobi velikanskih vojn narodov, krvavih razrednih bojev, v dobi, ko izginjajo stare države, nastajajo nove države, ko se izvršujejo pre obrati v državnih ustavah vseh dežel. Njeni uspehi bodo popolna demokracija, buržvazija bo pahnjena s prestols, diktatura pro-letariata, proizvajalna sredstva bodo prešla v last družbe Ta perioda socialne revolucije se je že pričela. Od srede let devetdesetih dalje se izvršuje pro ces industrializacije sveta vse hitreje kakor predtem. Ker vlada finančni kapital nad industrijo, ker ustanavljajo kartele in truste, ker se razvijajo na eni strani organizacije podjetnikov na drugi strani strokovne organizacije in končno ker je zavla dala draginja na dvsem svetovnim gospodarstvom, se poostrujejo razredna nasprotja. Angleško, ki ho jo slavili včasih kot klasično deželo "socialnega miru", pre tresajo danes najsilovitejši raz redni boji. Obenem preobrača kapitalizem, čigar kraljevstvo se je zdelo še "pred kratkim omejeno na majhen del obljudene zemlje, ves vzhod. Po vsem vzhodu se izvršuje preobrat pojmov, po postanku in bivstvu podoben onemu, ki ga je bila doživela Evropa včasa-reformacije. Prevrati na vzhodu bodo poostrili naaprotstva med velesilami, pospeševali bodo po vsod vojne priprave, napravili bodo končno krvave vojne, katerih posledica bo revolucija v dr- zije. se j»' s pomočjo zakonov, odpravili o mogla tega zabraniti — ne tu-|*t\u pesek v oči; navadni kome-kaj ne po drugih deželah. Ali naš lija. ako s<« demokratje čudijo o >oj proti bremenom, ki jih bodo j «ločestosti t listov. Kdor hoče naprtovali narodom iu ki bodo I resno nsstooiti proti trustom in od leta do leta neznosnejša, bo odtrgal vedno nove množice iz vrst buržvazije in jih pripeljal v naš tabor. Tako bomo pod pritiskom ve-ikih dogodkov polagoma v pro da bodo blaiuirali listno naznanjene trustom. bodo sebe. Siroko-od red be proti imele takšen braniti k«»ri*ti ljudstva, ne potrebuje vobenih preiskav. Koliko verjame mornariška u-prava. «la bo znižana carina scenila meso in druga živila, doka zuje dejstvo, da je monariška u- oesu, trajajočem desetletja, vzra-| prava «klenila pogodbo za do- sli iz manjšine v večino, iz brez- močnosti v silo--- To je socialna revolucija. Kdor slepari delavski nazred s tem, da bo delavstvo s parlamentarieni-mi umetelnostmi spravilo svojo bedo s sveta, ta laže. Razočaranje delavstva se bo obrnilo jutri proti njemu. Hočemo in moramo dopovedati delavstvu resnico: Da ne zadoščata le pogum in pridnost za velika dejanja, da je uspeh našega delovanja vedno odvisen od stvari okolo nas-, da le velika ura porodi veliko dejanje. In delavstvo ne bo zaradi tega izgubilo poguma, če ga obenem učimo, da gleda porajanje novega sveta, približevanje velike ure. Povsod mora vzgajati socialna demokracija delavstvo k veri na revolucionarno moč razvoja, na veliko razdobje socialne revolucije. Ali v Avstriji potrebujemo to vero še vse bolj kakor drugod. Zakaj v tujini se zdi naloga de lavskega razvoja le, da iztrga državni stroj buržvaziji, in to po teče VMo mirno. Ka naših tleh pa ni Se nikakršnega porabnega državnega stroja, ki bi ga lehko vzeli v posest. Protinaturni držav ni ustroj, 44v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel", ne more postati nikdar demokratično in socialistično občestvo. Ka kor je izginilo v viharjih meščanske revolucije na tueate držav in kakor so nastale nove države, tako se bo moral v viharjih bodočnosti tudi ta državni ustroj umakniti višjim oblikam. Zato ne kako se pogreza ta država vedno globokeje v brezihodne zmede. Nasprotno! Propadanje države, kaotične zmede v obeh državah brezupno propadanje dežel, divji boji narodov — v*1 to so le žareči kresovi, ki nsm naznanjajo, da se bližamo uri, v kateri se odloči pod železno silo velikih svetovnozgodovinskih dogodko*, če se preobrszi ta država v zvezo svobodnih narodov ob Donavi, ali Ä * potfn. V pUm«nih - - - »avo konzerv k« nega in aoljent ga mesa v Argeutiniji. To dejstvo pa tudi spričuje, da so v vladnih krogiii bili vedno dobro poučeni o manipulacijah trusta. Neka vest pripoveduje, da je peščica špekulantov izrabila letošnjo slabo letino krompirja, in kupuje krompir v velikih množi nah. da ga bi lahko kasneje pre-tala po pretirano visoki ceni. Ali nam kaj koristi, kor so uvedli prosto carino, ker ne dovolijo u-važati prompirja iz Irskega, češ. da se je v deželi, v kateri se pri-lelu največ krompirja, pojavila bolezen na kroiuirju? Ali bodo demokratje prijeli špekulante, ki kupujejo sedaj krompir v mno zini T Na kakšen način bodo to izvršili? Pred kratkem so objavili seznam blaga, ki so ga v oktobru u vozili, za katerega je bilo treba plačati carine. Izkazalo «e je. da se ni uvozilo toliko blaga, kot «e je pričakovalo. Prve mesece so pričakovali velikanski uvoz blaga iz inozemstva, ki je seveda izostal. Dokazalo se je tudi. ds se niso pričela uvažati cenena ži vila, katerih največ konzumira ljudstvo, ampak najdražja, ki pri hajajo no mizo takih ljudi, kate rim draginja prav nič ne škodi Cena na debelo za uvoženo slani no in šunko je 24e. Odpravljena eolnina ni prinesla najmanjše o-lajšave, dasiravoo so se nekateri veletrgovei v začetku trudili, da bi uvozili večje množine živil Združene države. Vsi upi «o splavali po vodi, ker v Evropi že zdavnej niso cene, več tako nizke da bi se izplačalo evropejako bla go uvažati vx Združene države. Ravnataka razočaranja bodo demokratje doževeli z ostrimi proti trustjsnskimi zakoni. To je boj proti mlinom na sapo, in kdor se spusti v ta boj. prihaja iz njega tepcu kakor Don Kižot. Dobro je pa le, da se delajo ta- Večja, boljša in močnejša kakor kedaj je danes socialistična stranka. Kapitalistično in kapitalistom podrepuo časopisje že več kot pol leta neprestano poroča, «la socializem v Ameriki peas in da socia-listična stranka pada v propast. Tako n. pr. je pisal "Daly Okla-homan", da je naša stranka dokončala svojo pot in zdaj da gre v razvaline. " The Live Issue", fanatičen ant ¡socialistični listič, je poročal, da je stranka v eneni letu izgubila 50.000 članov. (To laž je pogrel tudi "Amer. Slove nee"). Zopet drugi list "The New Review" piše, da j«* socialistična stranka v osmih mesecih padla za 75.000 članov če ne več ! Vsa ta poročila so kajpada n« kaj veselega za naše nasprotnike. Imeniten "štof" je to za sociali stožree. Ali spa k je, da to ni — •résilies. In to bo zelo razžalostilo naše ncprijatelje, ko spoznajo, da so se zopet enkrat vrezali. Oglejmo si fakta. Na prvem mestu stranka ni iz gubila 60.000 članov. To poročilo bazira na zvijačnem prikrojevan-ju številk, kar potrjuje izrek, da številke tudi lažejo če številijo lažniki. Članstvo stranke se šteje po številu oddanih znamk na krajevne organizacije. Res je. da tekom prvih osem inyseeev leta 1913 je glavni stan prejel za 21 odstotkov manj denarja za znamki' kakor pi v prvih osinerih me seeih l. 1912. Toda nasprotniki so zeli osem najboljših mesecev anskega leta vštevši veliko vo ilno kampanjo in te mesece pri merjajo z dobo osmerih mesecev tekočega leta, ki je navadno pc narodnih volitvah stn nsko leto off year i. torej navadno slabo leto. V t cm številjenjn nasprotni kov so torej namenoma izpušč ni slabi meseci |. 1912 in letošnj obri meseci. Tprej kljub temu. da članstvo gotovi dobi pade nazaj, ne dokazuje to. d m pade naenkuat za 50.000. Sprejeti prispevki za znamke se zelo razlikujejo od meseca do meneča, od četrtletja do etrtletja in «hI leta do leta. Zato je na podlagi teb prejemkov teško povedati natančno število članstva; mogoče je povedati le šele po preteku enoletne poslovne dobe. Vsako predsedniško leto ko se vrše narodne \olitve, je leto nenavadne politične aktivnosti in takrat vselej naraste gibanje in članstvo socialistične stranke. Ta narast navadno presega povprečno naraščanje in s tem moramo računati. In vsako sledeče leto po narodnih volitvah naviadno sledi tudi nekakšna stagnacija v gibanju in včasih vidno nazadovanje članstva. Kakor da bi bilo to nekaj naravnega in zato tfcidi ni pričakovati v takih časih kaj drugega. Ako hočemo videti, kako raste socialistična stranka, moramo primerjati število članstva po letih ali še boljše po dobah štirih let. Sledeče številke kažejo razvoj stranke od njenega začetka v letu 1901 : trto štiriletno dobo. Zato ps Je še nemogoče reči, kaj nam bo ta doba prinesla. Brez skrbi pa smo ahko, da bo stranka povprečno narasla kakor še nikdar doslej. Nasprotniki tudi pišejo, da "ni socialistična stranka še nikdar, odkar obstoji, tako nazadovalo lakor letos Tudi to ui res. Kakor smo omenili, je stranka vsako leto po pred sedniških volitvah kolikor toliko nazadovala na članstvu. Ix'ta 19-02, ko so bile volitve, je bilo 20.- 000 članov (llillquit: History of Socialism, stran .141). Sledeče le-to je to število padlo na 15.9/5, kar je ravno 21 odstotkov izgube. Kljub temu ni se nihče plašil. Leta 1909 je članstvo tudi nazadovalo od prejšnjega leta, dasiravno ne toliko kot 190:i, ali vendar je bila izguba kakor je vsako leto pri narodnih volitvah. Ampak te izgube ne sinejo prepričanega socialista niti najmanj vznemirjati — niti si ne morejo nasprotniki na tem dosti čestitati. Razvoj stranke nam kaže, da je po vsakem nazadovanju stranka zopet 1 n* rasla in raste naprej. Iz tega sledi, da ne more tudi letošnjo nazadovanje vznemirjati nobenega socialista, kateri pozna razvoj našega gibanja. Nasprotniki z velikim krikom kažejo na prvih sedem ali osem mesecev tekočega leta. To so bili najslabši meseci v letu. Povprečno članstvo 1. 1912 je bilo 117.984. Kaj bo povprečno število za 1. 191.'! ne moremo povedati še dva meseca. (Konec sledi.) stoletje, v 16. stoletju nazaj v 14. stoletje in dane« v 20. stoletju "iz obražuje" ljudi tako, da gledajo nazaj v 16. stoletje — v dobo co prnic . . . Ce bi bil Janez na koncu Itlobase še omenil vodiško Jo-hanco in njeno telečjo kri, potem bi bila klobasa dostojno "zašpe-lana". Velilf js Kranjski Janez med — pritlikavci! Kapitalistični listi točijo krokodilove solze nad štrajkarji v Michiganu, češ "kako žalosten bo jihov božič". Hinavske, prodane cunje! Kakor da bi rudarji poiu-ili kakšen pošten božič ali drugi an v tridesetih letih svojega mirnega garanja! Delavci ne žive samo na božič, temveč hočejo par eselih uric tudi ostalih 364 dni letu. In zato se borijo. («aJuiuetski skebski "Glasnik" jezi nad štrajkarji češ, zakaj ne gredo delat spričo lepih obljub magnatov bakra. Ali je mogoče jiiki obljubljen precej masten ek iz urada C. & H., za božič, ker ga tako brigajo štrajkarji? Ali ia je McNaughton z njim sklenil pogodbo v imenu štrajkarjev. beležke Naš bližnji. Kdo je naš bližnji? Ali je naš bližnji Tine, Jaka, Jo že, France? Ali so naši bljižnji ljudje z ene vasi ali trga. mesta ali dežele; morda kakšna "žlah-ta"? Ali so naši hljižnjiki nazovi svobodomisleei, kderikalei ali a-narhisti? — Ne! Naš bljižnji je edino Socializem in njega propaganda — in nihče drugi ne! Vse (U n go nuni je ravno tako "bližnje", kakor Blaznikova pratika %c>to '914! t > joj !\) joj! — Janez ima spet škofa niKnatczalnici! O lord how long, howsjong! Ponavljamo ovrzi, Jancir-evrzi to, kar je ško' govoril v dotični debati, imena so [Mistranska stvar. Smeh si privoščimo za pozneje leto: 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1906 1909 1910 1911 1912 ..... članov : . 10.0(H) 20.000 . 15.975 . 20.76: . 23.327 . 26.781* . 29.270 . 41.751^ . 41.479 . 58.011 . 84.716 117.984 V se je zastonj, Janez: sociali zeni gre svojo pot naprej ! V Chicagi je umrl te dni P Montgomery VVard, ustanovitelj in lastnik največje trgovine pis menim potom (mail order house) Zapustil je 17 milionov dolarjev Kapitalistično časopisje bobna, da je začel delati za 25 centov dnev no in da si je celo premoženje pri dobil v 20 letih. Zopet lepa prili ka za slavospev o slavni oportu niteti v Ameriki. Lepa oportu-niteta če si človek v 20 letih "pri dobi" 17 milionov dolarjev, mec tein ko na drugi strani 17 milionov delavcev po 20 letih dela njima ničesar drugega kot žulje. Delavci producirajo vse, a zra ven morajo prokleto varčevati če si hočejo kaj prihraniti za sla be in stare dni. Kapitalist ne produeira ničesar, zapravlja na debelo, a vedno ima še več kot preveč v blagajnicah. Kdo je pa metnejši? Neki "učenjak" je izračunal, da človeška duša vaga osem in eno šestnajstinko unče. Ameriški trusti, katerim je pozitivno dokazano, da nimajo duše. niso torej losti izgubili . . . Kazni refo»r ni isti, ki vsake k tare slečejo politično suknjo kakor kameleon, pravijo, da socializem 'bi še bil", ali kako bodo aocia-isti oškodovali kapitaliste, to jim ne gre v glavo. Glasom ustave — pravijo — je nemogoče razlastiti kapitaliste brez vsake odškodnine, ker to bi bil rop. Imenitna logika! Leta 1865 je bila ravno ta ustava v veljavi kot je danes, toda nepozabni Lincoln ni nič premišljal. ko je razlastil sužnjedrž-ce na jugu za zasebno lastnino v obliki zamorcev, katere so računali na pet milionov dolarjev vrednosti. In končno: kaj je pa ustava? Ali ui delo ljudi, ki zamo-rejo svoje delo vsak čas predelati. da je času primerno? Mi upamo, da preden bo ljudstvo Zedin jenih držav glasovalo o vprašanju socializiranja industrije, bo še prej glasovalo o spremembi ustave in sicer s takim učinkom, da bo pozneje zainoglo «razglasiti zasebni kapital brez vsake odškodnine. Povprečno število članov v treh štiriletnih dobah: 1901—1904 ............ 16.684 1905—1908 ............ 30.282 1909—1912 ............ 75.547 Zadnje povprečne številke nam najbolj jasno kažejo rast stranke. Za lanskim letom «mo dovršili tret jo štiriletno dobo. Vsaka doba po ki poizkusi. Demokratična vla- kazuje. da «e je članstvo tekom da eksperimentov bo tudi najbolj štirih let povprečno podvojilo, optimističnim ljudem odprls oči, Z letom 1913 nsstopili smo fco V Detroitu je dnevni časopis prinesel sledeči oglas: "Potrebu jemo mladega človeka. Plača na teden. Kdo rad ne dela, naj ne pride." In prišlo je nad pet deset fantov, med njimi tudi več postavnih mož. To menda dokazuje — kar ne kateri vedno godejo — da vsakdo lahko dobi delo, kdor le hoče delati. Pokojni sodrug August Bebel je nekoč debatiral z glaaovitim duhovnom, kateri je bil vodja katoliškega cent ruma v nemškem parlamentu. Debata je trajala več dni. Končno je duhoven zahteval, da mu Bebel razloži, kako bo v podrobnostih izgledala bodooa socialistična družba. Bebel je odgovoril. tla socialisti danes ne morejo odgovoriti na to vprašanje, ker podrobnosti socialistične družbe zavisijo od bodočih razmer; socialisti pa ne maramo biti preroki, da bi podrobno slikali stvari, ki pridejo za nami. Duhoven se je razkoračil na ta odgovor in z velikim hrupom je nadaljeval: "Vi socialisti torej priznavate, da nič ne znate o bodoči socialistični družbi, a kljub temu silite mi-lione dHaveev v to družbo. Vi za vajate milione ljudi v svet, kateri vam je nepoznan." Bebel se je mirno obrnil proti duhovnu rekoč, da mu naj popiše podrobnosti, ki sc gode v nebesih. Duhoven se j* zdrznil. Odgovoril je plašno, da noben živ človek ne ve, kako je v- nebesih in da edino bog to ve. Nato je odgovoril Bebel: "Vi duhovni torei priznate, da nič ne znate o nebesih, a kljub temu silite milione ljudi, da morajo verovati v nebesa." Debata je bila končana. V času demokraške draginje— pardon! — prosperitete, se zelo prileže sledeča vest iz kapitalističnega časopisja: "V VVashingto-nu je nekemu bogatinu ušla perzijska mačka vredna petsto dola- — Na konferenci metodistov v Ročk Riverju je "rev," Jurij P Eckmann, urednik lista "Christ-ian Advoeate", povedal to le resnico: ''Bogatini naj se nauče spoznavati, da se imajo za svoje bo gastvo zahvaliti krščanskim duhovnom. Edino krščanstvo brani, da velike ljudske množice nima ničev ne napadejo bogatinov, da bi jinv odvzeli njih premoženje. rjev, kateri je imela na sebi zlat ovratnik, posut z dragimi kamni Nabiranji "za"penrijski ~sklad"ni v vrednosti tisoč dolarjev. I dobrotvorstva, ampak je del pla - ! čila na veliki dolg." Janez je skončal dolgo klobaso j Ta župnik je vedel, kaj govori, v "Amer. Slovencu", v kateri je! Večina proletarcev pa Se danes dokazal, da je rimstvo vedno "iz-'ne razume, zakaj jih duhovni to-ohražrvalo" ljudi tako, da so vlažijo s socializmom onkraj gro 14. stoletju gledali nazaj v 10. ba. ¡I Stran fa i 4 f . __________ . . . .. J IAPIRNIK SEJE EKSEKUTIVE J. s Z. DNE 4. DECEMBRA 13. Navzoči so Dubravac, Bajskič, Petrič, Polovina, S«vid% ¿usnjar, Godina, Aleš. Hren in Krpan. (M urednikov je navzoč za Radničko Stražo sodr. Glumae. Predseduje Savič. — Sodr. Du-bra vac se pritoži,, zakaj je bil izpuščen dvakrat zaporedoma iz zapisnika, ker je bil navzoč ae-jam. Zapisnikar konštatira, da je bilo njegovo ime izpuščeno pomotoma. Sodr. Savič |K>roča po zapisniku glede pravil za konferenčne odbore, katera so deloma že izšla v glasilih. • Poročilo tajnika, da se zveza zavzame za otroke coloradskih štrajkarjev, za katere lahko poskrbi stanovanje in hrano 000 to-terim in da se načrt predloži Oh. Mojerju, predsedniku W. F. of 51., se vzame nazuanje in tajnika pooblasti, da vkrepa v smislu sporazuma s predsednikom W. F. of M. Zaključi se. da se sprejme zastopstvo za lT. M. W. Journal in Miner's Magazine in da se obdva »glasa v naših listih. Dopis iz Zeighirja se vzame na znanje. Glede govornika za E. Palestine in Bridgeport,O., se zaključi, d* prevzame to v oskrbo sodr. Pe- trič. Glede shodov v Pennsylvaniji, kjer žele imeti sodr. Saviča se sklene, da to uredita tajnik ftllH-ajar in Savič sama. r>opis iz Peorie, 111. se vzame naznanje. Dopis iz W. Allisa, Wis., kjer poročajo, da »o izključili «Tatalo-viča, se vzame naznanje in poro-ča, da se ima klub držati pravil, to je, da se zamore člana izključiti le na podlagi |>orotne obravnave, kakor je bilo že enkrat objavljeno v prejšnjem zapisniku. Na predlog organizacije št. 61, v Detroit. Mich., naj se jim pošlje govornika na zvezne stroške, se zahteva z oziroin na gmotno stanje zveze odkloni. Dopis iz Clairtona v zadevi S. Galoviče. se vzame naznanje; istotako se v same naznanje dopis klnba št. 53 v Gary. Ind.. kjer poročajo, da se. pridružijo Chi kaškemu konferečnemu odboru. Naznanje se vzame poročilo kluba št. 75 v Rankin, Pa., ki poročajo, da se vsled krajevnih razmer pridružujejo klubu v K Pittsburgiiu. Tajnik Šušnjar poroča, da je obdržal v Calumetu troje shodov potne stroške je plačala organiza cija W. F. of M. Dalje poroča, da so svi dolgovi zveze do malega poravnani in da je na banki $84.34. — Za zvezno tiskamo je na bančni vlogi $739.-12. Sodr. Petrič poroča o stanju Proletarca. Iz njegovega poročila je razvidno, da je imel Prole-tarec v oktobru $812.41 dohodkov in $227.24 izdatkov: v novembru pa 573.70 dohodkov in $651.16 izdatkov. — V treh mesecih t. j. v septembru, oktobru in novembru je bilo skupnih dohodkov s prenosem od agusta $2976.60 dohodkov, in $1597.41 i/datkov, na banki in na roki dne 30. novembra $1381.19. Od te svote je izplačati okrog $600.00 /a razne račune, tako da ostaje prebitka koncem novembra le $781.19. Sodr. Krpan poda za Radničko Stražo sledeče poročilo: Odhodki za september z $215.88 prenosom $756.93, izdatki za tisti mesec pa $424.28; v oktobru dohodkov $541 05, izdatkov pa $553.54*. Poleg rednih izdatkov je bilo še nekaj izvanrednih, tako d» je bilo na koncu meseca oktobra še v blagajni $179.42. To se vzame naznanje. Vzame se naznanje list S. Zo-ertiča. ki uprašuje za svoto njegove povrnjene delnice; svoto izpfoča tajnik odbora za tiskamo. Prečita se list od kluba št. 27., kjor uprašujejo, zakaj eksekuti-va ne reši uprašanje za selitev Proletarca v Cleveland. — Po kratki razpravi, ki ae jo vdeleže »odnigi Petrič, Savič in Hren se zaključi — ker je mnogo važnih »tdev na dnevnem redu. — da *e o zadevi razpravlja na drugi preje pa da Se o zadovi raz- pravlja slov. upravni odbor in di-rektorij J. D. T. D. Ker se je zadnji čas oglasilo nekaj poaameznikov, ki so v krajih, kjer ni mnogo neših ljudi, a bi radi postali Člani J. S. Z., se za ključi, da zamorejo tudi taki postati člani at large. kakor predpisujejo pravila. K točki v korist zveze ae odpre razprava glede zvezne tiskarne, katero je treba kakor nitro mogoče ožrvotvoriti. O zadevi govore Savič, Petrič in Dubravac, ki naglašajo, da je treba pozvati naše klube na delo za dobavo fonda. V ta namen prinesejo naša glasila tozadevne oglase, v katerih naj bo naznačena svota — proračun za dodjetje, koliko je na roki in koliko je še potreba za začetek. Po mnenju govornikov bi bika treba za tiskarno najmanje $25,000.00 kapitala, za začetek pa najmanje $6000.00. Načrt za agitacijo se sprejme soglasno. Zaključek seje. » Zapisnikar. Sodrugom v Chicagi naznanje! Po sklepu zadne redne mesečne seje, se veršijo v prihodnje redne mesečne seje vsaki tretji petek v mesecu. Prihodna redna mesečna seja Jugoslov. soc. kluba št. 1 se vrši v petek dne 19. dec. v dvorani g. Soukupa na vogalu 26. St. in Avers ave. Ker je to zadna seja letošno leto in ker so važne stvari za reševati, je pričakovati, da se sleherni sodrug udeleži te seje. Začetek ob 8 uri zvečer. Soc. pozdravom Tajnik Stone City, Kans. Cenjeno uredništvo: — Poročati Vam moram o gibanju tukajšnjih socialističnih klubov. Dne 23. novembra so imeli štirje klubi — iz Skidmore, Caro-ne, Minerala in Stone Citya skup no Sejo, na kateri s priredi dne 14. decembra v dvorani Fr. Zupančiča na Caroni. Na veselici bo igral tamburaški zbor iz Stone City. Ker se vrši veselica v tako koristen namen, je pričakovati, da bo veselica dobro vspela. Dalje' se je sklenilo, da se dobi slov. socialističnega govornika, ki naj bi obdržaval shode v vseh večjih slov. naselbinah. Govornika plačajo klubi iz Ciieroki in Crawford Countya. Poživlja se vse ostale socialistične klube v tej okolici, da bi se čim tesnejše združili in tako sistematično in intezivneje vršili delo za našo a-gitacijo. V ta namen naj bi imeli vsi klubi skupne seje in sicer vsake tri mesece enkrat kje v sredini slov. naselbin. Naj torej vsi klubi na svojih bodočih sejah o tem razpravljajo in naj potem izrazijo svoje mnenje. Četrto nedeljo v decembru bo skupna seja vseh štirih socialistic nih klubov v E. Mineralu. Andrej Belak. Prip. uredništva. — V zadnji številki je izšel opravilnik konferenčnih odborov, katerega naj se poslužijo klubi v Kansasu za u-stanovitev konferenčnega odbora tamkaj Conemaugh, Pa. Člani in somišljeniki soc. kluba štev. 5 pozor! V torek, dne 23. dec., zvečer ob osmi uri se vrši seja soc. kluba v navadnih prostorih na Franklin Boro. Dolžnost vsakega člana in razredno zavednega delavca je, da se te seje udeleži. Na dnevnem redu bo volitev odbora za prihodnje leto, razprava o konferenčnemu odboru in več drugih važnih točk. Več članov je, ki so že precej zaostali z mesečnino pri klubu. Vsih teh je dolžnost, da pridejo k seji in se izrazijo kaj mislijo. Večina slovenskih delavcev tukaj je socialističnega miS-ljenja, katerih pa Se precejSne Število ni pri soc. stranki. Tovariši delavci, ako se strinjate s socializmom in soc. stranko vaSa sveta dolžnost je, da pristopite k stranki. Pridite v obilnemu šte, vilu na prihodnjo sejo dne 23. dec Fr. Podboj, tajnik. Milwaukee, Wi«. Naznanje 1 Jugoslovanski socialistični klub St. 9 v Milwaukee, Wis., preredi v nedeljo dne 21. decembra t. 1. v South Side Turn Halli veliko veselico s predstavo enedejanke* "Stric iz Amerike". Vstopnina v predprodaji 10ct pri blagajni 25c. Za dober obisk se priporoča odbor Ju gosi. soc. ki. št. 9. Fond za mič. štrajkarje. Zadnji izkaz dne 9. dec.. .$158.20 Franc Labonik, Argenta, Ark.................. A. H. Finke, Argenta, Ark. A. \V. Spitz, Argenta, Ark. Wm. Langenheim, Argenta Ark................. John Popetnik, Bessemenr, Pa.................. .50 .25 .50 .50 5.50 Skupaj do 16. dec.....$165.45 Pittsburgh, Pa Kljub raznim zaprekam m na sprotstvom mlademu soc. klubu štev. 131, se je javen shod prirejen 30. nov. sijajno obnesel. Udeležba je bila vse večja, kot se je pričakovalo. V imenu slov. soc. kluba štev. 131. se zahvaljuje odboru Kr. SI. doma, kateri nam je v ta namen dal prostore brezplačno na razpolago. Havnotako hrvatskemu pevskemu društvu "Bratstvo", katero se je v polnem številu odzvalo sodelovanju. Napolnilo je prvikrat prostore Slov. doma z donečimi glasovi delavskih pesmi. Mnogo rojakov je po shodu izrazilo željo, da se kaj tacega v kratkem zopet priredi. Shodu je predsedoval sodrug I. Varoga, kateri je v kratkem označil namen sklicanega Shoda. Kot prvi govornik je govoril sodr. Fr. Smolej iz Presto, Pa. S prepričevalnimi besedami je načrtal potrebo in koristi delavske politične organizacije. Za teni sta nastopila še hrvatska sodruga Setlar in Zikič, katerih govori in podatki so želi splošno odobravanje. Shod se je zaključil z vpisovanjem novih članov. Članstvo kluba je doseglo s tem dnem število 28. Se enkrat najiskrenejša hvala sodrugom govornikom in pevskemu društvu in želim, da se zopet v kratkem snidemo na bratskem sodelovanju za socializem! Rojakom pa, kateri še niso v lUiših vrstah, kličem: Stopite v politično armado proletarjata — soc. stranko —, ker le z združenimi močmi zamoremo izvojevati de lavske pravice! Blaž Novak, zač. tajnik. St. Louis, Mo Naznanilo. ("lanom kluba štev. 14. se naznanja, da so klubovi prostori v naprej na 2802 Wash. Str., kamor je treba ad resi rat i tudi vse v klub spadajočo korespondenco. S socialističnim pozdravom. F. Frsnič, tajnik. NIKOLA VUKOJEVIČ. Zagreb, 23. novembra. Danes je zagrebško socialistično delavstvo pokopalo enega svojih najbolših »odrugov, tiskarja Nikolo Vukojeviea, ki je v petek zjutraj po dolgi bolezni zatisnil oči. Bil je jetičen in že davno smo vedeli, da ga je zaznamovala smrt. Vedel je tudi sam, da mu ni rešitve, in pogostoma se je šalil o svojem "umiranju na o-broke". Fizično je bil že mnogo let popolnoma propadel in če ga je človek srečal na ulici, se mu je zazdelo, da hodi le njegova senca. Nihče ne bi verjel, da je to s kožo preoblečeno okostje sploh sposobno za kakšno delo. In vendar je Vukojevič marljivo delal do zadnjega trenotka; v tem uničenem telesu ježivela močna, ognjevita duša, ki ni poznala počitka. Nernivra ga je tem bolj gonilo na delo. ker je vedel, da so njegovo dnevi šteti, pa je tem strastneje hotel porabiti vsak trenotek in ga je res porabil. Zaradi bolezni mu je bilo Že dolgo nemogoče izvrševati tiskarstvo. V ta poklic je prišel po nekem ne vsakdanjem slučaju. Vukojevič je bil rojen v mali vasi Bovie v gornji Krajini, u-soda pa ga ie v najzgodnji mladosti pognala iz očetovske hišice po svetu, kjer je poizkušal različna rokodelstva pri različnih mojstrih. Naposled je prišel v Osek med bolgarske vrtnarje. Na tr-gu ic prodajal zelenjad za svoje goapodarje. Tedaj pride nekega dne neznan človek in gleda, kako fant trguje. Čez nekaj časa ara pozove, nai pride k njemu v nauk, češ, da ima tisksrno in se bsvi tudi z vrtnarijo,.. Mlademu Vukojeviču je bilo to zelo po vše-Či in tako je bil naenkrat tipo-graf in vrtnar obenem. Mož, ki ga je odpeljal s trga, je bil sodrug in dela danes v neki zagrebški tiskarni. Pozneje je obhodil Vukojevič kot tiskar tako-rekoč vso Hrvaško in Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in HercegOTino, povrh pa še skorsj pol Evrope. . Kmalu je mladi Nikola vsesal vase tudi ideje socializma, in ko je bil nekoliko utrjen, je začel z veliko vnetno agitirati. Zaneslo ga je tudi v Sarajevo, kjer je doživel krvavi generalni štrajk leta 1906. Tam je govoril na slav-nosti prvega maja, potem nad grobom ubitega sodruga Miče Sokoloviča, in 3. maja ob priliki velike demonstracije pred policijskim ravnateljstvom. Tedaj so ga aretirali; ker pa policija ni imela upanja, da ga sodišče obsodi, se je maščevala v lastni režiji: V zaporu so ga podivjani pan-durji nečloveško pretepli. Bolehen je bil že tedaj, ta divjaški atentat pa seveda ni popravil njegovega zdravja. Njegovo stanje takrat še ni bilo brezupno, ali po tej barbarični epizodi se je tako slabo počutil, da je nekaj časa že vsak hip pričakoval smrti. Iskal je okrevanja v raznih krajih, ob morju v južni Dalmaciji, po tem, ko je socialistična uprava zagrebške bolniške blagajne uredila zdravilišče za jetične na Slemenu se je zdravil tudi tam. Toda zdravja ni več našel. Njegov razjedeni organizem je bil preslab, da bi se bil mogel trajno upirati krutim napadom bolezni. Nekaj časa je bil strankin tajnik v Osijeku. Potem je prišel v Zagreb in je bil rodni sotrudnik "Slobodnc Riječi". V teh letih se je v njem zdramila pisateljska žila. Veliko je čital, kor pa je bil sam veliko potoval, in veliko preživel, ga je nenadoma prijelo, da pove tudi sam kaj o življenju in svetu, kakor se je zrcalil v njegovih očeh. Napisal je raznovrstne črtice, večinoma lastne doživljaje, ki jih je pozneje zbral v knjigi. Ta zbirka kaže izredno lep talent, iz katerega bi se bilo lahko razvilo pravo umetniško delo, če bi mu bile le razmere pripustile. da ga izgladi, da se koncentrira sam v sebi in da najde prave oblike. Veliko lepega je v njegovrh' novelah, njih najboljša lastnost je sveži dih lastnega doživljaja, pristnost občutkov in neka elementarnost, ki učinkuje včasi z večjo silo kakor posnete forme, tudi če so izposojene od kraljestva ženialnosti. Prav pred njegovo smrtjo je izšla v Budimpešti druga njegova knjiga. V Zagrebu je ni mogel izdati, zakaj komisariataka cenzura bi jo bila zadušila, preden bi bila ugledala luč svetir. tej knjigi se že opazuje napredek. Preveva jo sapa puntarskega «in-ha in pozna se ji, da jo je pisal socialist. Če bi mu bilo življenje privoščilo le še nekaj let. da bi se bil mogel rešiti nekaterih neu-glajenosjli in otresti nekih žur-nalističnih vplivov, bi ai bil Vukojevič gotovo priboril odlično mesto med hrvaškmi pisatelji. Tega mu usoda in dovolila. Komaj 31 let star je šel od nas n za-sabo je zapustil vrzel, ki jo bo težko izpolniti. Pogrešali ga bomo kot agitatorija, kot časnikarja. kot organizatorja in kot zvestega prijatelja, ki ga je ljubil, kdor ga je poznal. Zagrebško delavstvo ga je visoko cenilo in je to pokazalo tudi pri pogrebu, na katerem ae je zbrala ogromna množica, kateri so govorniki nad grobom zajemali besede ljubezni in žalovanja iz žive duše. Kdorkoli je poznal našega Vukojevič*. mu ohrani časten spomin. rojaki v mestu in okolici! Poskusite Bernardovo Kapljico! NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM. Ako živite izven Chicage, piiite po naS cenik za dobro vino in iganje, na: TAC DCD \I A D n 1903 BLlJE ISLAND AVENUE. JUj. OLKIl/lK llf (DEPT. C.) CHICAGO, ILLINOIS. »»♦»»»»»»»♦»♦»♦»»♦»»♦»»♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦S« — Podpora za brezposelne. Mestni svet v Heidelbergu je sklenil, da vpelje podpore za brezposelne. Vsak delavec, ki prebiva že eno leto v Heidelbergu, bo dobival ob času brezposelnosti dnevno podporo od 70 fenigov do ene marke. Organizirani delavci bodo dobivali mestno podporo potom svojih organizacij, neorganiziran5 potom mestnega delovnega ura^ da. Neorganizirani ne bodo plačevali nobenih prispevkov v mestno zavarovalno blagajno, pač pa veljajo zanje strožje odredbe glede kontrole kakor za organizira* ne. l^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zsstave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se rfa svojega rojaka F. KERŽE CO„ 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. •:• »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ Vse delo garantirano. FOTOGRAFIJE najfinejšega dela, najsi bo ženitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje IVAN VCELIK. prvi hrvatski fotograiist 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. uL, Chlcago. Z fsikin tucatom slik dno kritae darila. Talafaa: Caaal 2691. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Sdravnlk u natranja bolaanl In raaacal&lk. ,adravaiika praiakava bratplaiaa—-pla «ali ja I« adravila 1W4 Bin« Ialaad Ava., Oklcafo. Uradaja od 1 4s i pa pal.; ad 7 da 9 »▼•*or. Iivra Ckiaayt ftivati balniki aaj piiaja alavaoaka Dolavei na Anrori, Mino., ia tiati, katari pridete na Aororo, na potabita poaatiti Kovaiav "Salooa" kjar van» boda »odr, Movlaa poatragal • bladoo la svafto pijaio ia uaijakini amodkami. Dalavei, podpirajta «voja orgaaiaira aa tovariie ANA KOVAC. Aurora, Mlnn ANTON MLADIÖ moderna gostilna. Toči pilsenjko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Bine Ialnad Ave. Chicago, 111. «JOS. A. FISHER Baff si faa aa raapalaga vaakanalaa piva viaa, aaaáka, L 1 *. Irr ratal proalar ca akrapltla. 37ee W. Mih St.. Oblasta, DL Tal. Lawadala 17«1 Mirti. štralk. (Nadaljevanje • prva strani.) renjcem. Zdaj izdaje nekak •'Trnih" za slovenske skebe. Ali zapomni si Luka, da med vsemi Gorenjci si ti edina skebska smet In to se tebi zelo spodobi, ko pro da ješ "krščansko ljubezen". Le počakaj, prišel bo čas, ko boš selil iz Calumeta z vsemi, kar vas je prodanih MoNaughtonu. V6e> aj je bil tudi pogreb treh skebov, bi ho bili zavratno ubiti v Painesdsle zadnjo nedeljo. Krivdo zv rada jo na štrajkarje, toda kako bi mogli štrajkarji blizo, ko je pa hiša vedno zastražena po deputijihT V Quincy in Paiuesdale je bilo te dni več krvavih spopadov med deputiji in stavkarji. Štrajkarji, stojmo trdno zana-prej, kakor smo doslej in zmagali bomo. Včeraj smo dobili sedem novih članov v našo unijo in tako je naše število vsak dan večje. Vreme imamo zelo prijetno; ne izgleda, da bi bila zima. S pozdravom V. Kral, štrajkar. Žarkomet Calumet £ Hecla družbe. Calumet, Mich., 3 adv. nedelja. Dragi mi urednik Proletarra! Na drugo adventno nedeljo sem vam poročal, kako imenitno zna prefrigani profesor sukati žarko-inet Calumet & Hecla družbe. Sedaj poročam, kaj je videl ta pre-friganec tretjo adventno nedeljo. Ker sem bU radoveden, kako izgleda ta profesor od blizo, sem se splazil v bližino in videl, da se drži tako kislo kakor tisti Sa-dinski Bog, ki se jako hvali daje fcokce ustvaril. Pod pazduho je imel malo stekleničico Marijacelj-skih kapljic, ki jih je vlil na košček cukra, pogoltnil — prekrižal se — in nato je šel na svoj 120 čevljev visok stolp k svojemu aparatu. Sedeč na bronastem stolu je potem sukal žarkomet po sledečem programu: Ob šesti uri — zvečer — ga je zasukal na kraljevsko palačo Žima. Tam je držal žarek tako dolgo dokler mu ni neki kranjski grintavec pretolmačil vso vsebino skebskega "Glasnika", če namreč res piše tako kakor je Lu-kec govoril na shodu društva "Cicifuj Marijance" v novi Calumet & Hecla Palestri. Ob sedmih obrne žarek na skeb-sko tiskarno "Glasnika" in opazuje gospoda urednika Muksa, kako fletno izrežuie "hat štof" iz "Gazete" in "Zurnala", tako da bo imel dovolj "štofa" drugi dan in da mu je bo treba pisati, še manj pa misliti, ko bo v sebe točil sto gradov močno rakijo. Ob osmi uri posveti na štor stričeta Rupeta in Perjunca, da se prepriča če so že tam vsi uradniki društva "Cicifuj Marijan-ca", ki bodo s pomočjo čikaških in njujorških barab podili urad« nike W. F. of M. iz dežele. Ob devetih nastavi luč na salun Johna Šušteršiča na Lauriumu in vidi, kako Janez pobožno moli roženkranc, da bi skoraj v—g odnesel vse bicikliste. Pa ne bo nič, ker jih je že toliko, da bi treba velik vlak za nje. Ob desetih pogleda po Oak ce sti, ako Luka Že Šeta z Johano ali z Maričetom; videl ni nič, ker je pihalo in mu je zaneslo malo šno-fanca v oči. Velika škoda I Ob enajstih posveti po vseh gostilnah in opazuje pijane člane "Cicifuj Marijance", kako svoje znake po tleh mečejo. Ker je pa to slabo znamenje za Jima, zapre takoj luč, da ne bi znakov videli in pobrali štrajkarji. Ob dvanajsti uri je večerja in potem vleže profesor na bukovo "kfop kar v čevljih ter zaspi. Sanjalo se mu je od tistih otrok, ki so v sirotiščinah in ki ne vedo za očeta niti r.n mater, daairavno so "ordnskega" pokolenja. Peta ura zapiska — glavo pokonci 1 Najprvo ustreli žarek po ulicah v Red Jacketu in opazuje mestne hlapce in konje, kako se mantrajo s tisto staro metlo, katero so nekdaj kupili Lukčevi prijatelji, ko se jim ni posrečilo ličanje Ivana Moleka v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Kolektali so po deset dolarjev za metlo, med tem ko svojim ženam niso mogli ku piti metle za kroder. Ob šesti uri blisne luč tam, kjer leže znaki "Cicifuj Marijanoe", ki so jih prešnjo noč pometali pijani cicifujci. Otroci jih pobirajo za igrajo- Ob sedmih švigne s žarkom proti Chicagi, da poizve, ako res priue v Calumet Zavrtnikov Jože, da bi nam kakor prvi slovenski govornik v Ameriki, tudi on kaj dobrega povedsl. Tskih mož tu-ksj zelo potrebujemo, samo da ne pridejo v popolnoma rudeči obleki. Krsvsts je lshko rdeča 1 Ob osmih se pa hoče profesor malo zabavati in zato napne žarek v salun Markota Sterka. Marko je uprav vstal iz postelje in zapel tisto svojo staro pesem: Kak' se kosa brisi, tak' se lubca lisi . . . Jaz pa le počasi rejžem in kosim, ma rejžem in kosim! Smeh mu uide in brž zapre žarkomet misleč si. "Bedak si bil in bedak ostaneš!" Sedaj pa gospod urednik, prosim, da bi bila ta stvar tajna, kakor sem Vam že enkrat pisal — da bom namreč še poročal. Mislil sem, da bi Vam god voščil, pa ae bomo že še poprej videli, saj leto» je auževo po božiču. Da ste mi zdravi! Calumetski štrajkar SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA. (Dalje.) Dol z morilci! Človeštvo nagega časa čuti svetost življenja in ne da teptati tega vrhovnega načela, ki je uravna duia socializ- ma. Kdor se z delom bojuje za pravico do življenja, zametava vsak atentat na človeško življenje, od kapitalističnega izkoriščanja po delavnicah do bombe iu bodala revolucionarnih glav, ki ne vedo, kaj počno. Socialistična deLav.ska stranka, ci si je izbrala gorenjo devizo in ki pričakuje vse od zavedne organizacije delavske sile, obsoja ravnokar izvršeni atentat proti predsedniku republike kot čin brutalnosti, kot negacijo logičnega načela revolucije. Proletariat ae mora napolniti z zavestjo svojih lastnih pravic, osnovati si mora trdno organizacijo in navaditi, da deluje kot nov organizem; o-svoji naj si politično moč s sredstvi moderne civilizacije. Nepremišljeno revoltiranje, metanje bomb v gledališča, morjenje je o-studno in nesmiselno: socialistična stranica vidi v teh dejanjih u-dejstvovsnje občutkov, ki jih sa ma ne goji, pač pa meiianstvo. Sovražniki smo vseh nasilij meščanskega izkoriščanja in gilotine, kakor anarhističnih atentatov. — Živel socializem!" V popolnem soglasju sem s svojo stranko, ko zametujem ostudna dejanja osebne nasilnosti. Po Carnotovi smrti si je francoska republika izbrala novega predsednika in bo nadaljevala ne izpremenjeno svojo politiko, kakor Rusija po smrti Aleksandra II. Atentat proti Carr;otu je imel edini vspeh, da je zbudil v fran-ciskem ljudstvu krvave instinkte, naperjene proti čisto nedolžnim Italijanom. Toda to vprašanje ima se drugo lice, ki so jo »konservativci, liberalci in radikalci preveč prezrli. V času obeh atentatov so se dogodile dve rudniški katastrofi, v Karvinu na Moravskem, ki je» požrla 257 rudarjev in v Cardifu z 210 žrtvami. Pri vsem obžalovanju smrti poštenjaka Carnota, se bolestni občutek, ki ga je rodila, ne da primerjati z vsoto človeškega gorja, boli in bede, ki je zadela teh 476 delavskih rodbin, torej na tisoče nedolžnih ljudi. Razredni interes je — četudi nezavedno — ob Carnotovi smrti napolnil vse evropsko meščansko časopisje s tožbami, kletvami in demonstracijami; častitljiva brzojavka našega kra lja Humberta se je kosala s kri latimi besedami mojega prijatelja Cavalottija in prav tisti razredni interes je odel smrt morav-skih in valeških mučenikov dela s plaščem popolnega pozabljenja. Odgovorili bodo, da je bila u-moritev Carnota premišljeno dejanje fanatika, da pa ne zadene nikogar krivda na smrti 467 ru darjev. Ta razloček v resnici ob stoji. Toda premisliti je, da smrti onih ni sicer nihče direktno za kri vil, da pa je posreden učinek individualističnega kapitalizma, ki zastran pomnožitve svojega čistega dobička skopari s tehnično o premo rudnikov, ne skrajša nezmernega delavnega časa in zane marja znanstveno priporočene profilakličua sredstva, ne meneč se za zakonite predpise m ne boječ sa posebnega kouflikta s sodišči, ki postopajo z vladajočimi razredi mnogo milejše nego z delavstvom. Da so rudniki kolektivna lastni na, bi lastnik ne skoparil s tehnično in profilaktiČno opremo in te strahovite katastrofe bi bile mnogo redkejše; danes p« brez preatanka pomnožujejo nepregledno množico mučenikov dela, ne da bi količkaj inptile prebavo del-uičarjev. Tako je na svetu pod režimom ponudbe in povpraševanja; tako pa ne bo več — ne predsednike, ne za premogarje — ko zavlada socializem. Anarhizem, ki smo se ž njim bavili, pa ne šteje samo individua lističnih ali amorfističnih, temveč tudi komunistične pristaše. Ti zametujejo osebno nasilje kot redno sredstvo socialne preobrazbe,pač pa nasprotujejo marksistič neniu socializmu in po svojem končnem cilju in po svoji metodi družabne premembe ¡marksiste pO bijajo kot "legalitarce" in "parlamentarce" in smatrajo revolto za uajzatieslivejše sredstvo social ne preobrazbe. Tej trditvi za hip ne manjka pritrjevanja, ker ugaja nejasnim občutkom in mislim velikega dela delavskih razredov, ki nestrpno pričakujejo izboljšanja svojega bednvga položaja, toda upliv tega nauka je površen, kakor vtis bombe, ki za hip razburja, a gibanja v socialistični smeri ne premakne niti za ped, temveč vzbuja le vznemirjenje, ki ga reakcija spretno neti in izkorišča. Kdor svetuje delavcem, da s«* brez vse priprave za materialno izvedbo in predvsem brez zagotovitve solidarnosti in brez skupne n ravne zavesti upro vladajočim razredom, dela v smislu slednjih, zakaj zmaga jim je v vsakem it-zičnem spopadu gotova, dokler ni razvoj dozorel in revolucija popolnoma pripravljena 1). Zategadelj se je ob zadnjih krvavih nemirih v Siciliji pokazalo, da ni bilo nasilja in uporov, kjer je socializem razvit in zaveden, kot n. pr. med poljskimi delavci v ' Piana di Greci", kjer jih je v socialiste vzgojil dr. Nicola Bar-bato, dočim so bila krčevita giban ja in upori proti komori in izko-riščevalnim občinskim upravam povsod na dnevnem redu, 'kjer je socialistična propaganda nepoznana ali pa komaj v prvih po-četkih. da so io instinkti gladu in obupa zamorili 2). Zgodovina kaže, da so v deželah vsakdanjih uporov socialne razmere na nizki stopnji razvoja, zakaj tam se izčrpavajo in troh-njejo ljudske sile v takih mrzličnih in božjastnih izgredih, ki se menjavajo s časi nezaupanja in zbeganosti, z budistično abstinenco pri volitvah. Nedostaja jim stalnosti zavednega dejanja in ne-hanja, ki izgleda sicer počasno in slabotno, ki pa v resnici poraja zgodovinske čudeže. Zato oznanja danes marksizem v vseh deželah načelo osvojitve politične oblasti, v državi kakor v samoupravi, potom zavedene organizacije delavstva v kompaktno stranko; če je ta organizacija osnovana, utrjena in razširjena, bodo nje vspehi vse dni gi .kot vspehi upornih mas, bodo revolucionarni v pravem smislu besede.- Čim bolj se organizira v civiliziranem svetu delav, stranka, tembolj bo pospešena socialistična organizacija družbe potom delnih, toda zmerom obsežnejših koncesij kapitalizma delavstvu, navsezadnje s popolnim prevodom zasebne lastnine v kolektivno lastnino. eČ hp ta počasi priprav ljena prelastitcv, ki se vse bolj približuje revolucijski krizi, izvrši brez drugih pripomočkov ali ž njimi — z uporom m nasiljem — ne inore danes nihče napovedati. Naša iskrena želja je, da se socialna revolucija ob dopolnitvi svojega razvoja dovrši čisto mir no, kakor so se izvršile druge revolucije. ne da bi bila tekla le kaplja krvi, (kakor angleška revolucija koncem 17. veka, ki je rodila bili of right, kakor toskan-ska revolucija 1859, kakor brazilska revolucija z izgnanstvom Dona Pedra. Rastoča izobrazba in organizacija ljudstva pod socialističnim praporom nspravlja vse verjetnejšo uresničenje te želje iu postavi trivialne napovedi o socializmu sledeči reakciji na laž, napovedi, ii so bile opravičene, če bi bil socializem v svojih akcijskiii načrtih utopiatičrn in če ne bi bil, kar jo — naravna in neprisiljena in zatorej neizogibna in nepreklicna faza človeškega razvoja. Početka revolucije ne bo iskati v Italiji; po mojem prepričanju očijo za epizodične vstaje, ki morejo končati s čisto političnim vapehoin, severni narodi pa, Nem-se latinci kot južeu narod brž od-ci in Anglosasi, so za mirno, pa neizprosno disciplino resnične revolucije, kritične faze preminulega počasnega in organskega razvoja, ki edina more družbo obnoviti. Iu v Nemčiji ter na Angleškem pospešuje tudi visoki razvitek kapitalističnega meščansatva neizogibno razvoj hib tega sistema in s tem razvoj socializma. Tam se prej k one doigra velika družabna preobrazba — začela ae je pravzaprav že — in se razširi preko stare Evrope, 'kakor se je pred dobrim stoletjem širila po našem kontinentu revolucij tretjega stanu. Pa naj bo kakorkoli, iznova sem pokazal silen razlpček med socializmom in anarhizmom, ki bi ga naši nasprotniki in suženjsko časopisje tako radi prikrili preplašenim in nevednim očem 1); lotrnano je, da je marksistovski socializem in nadaljevanje priro-d osi o v ne ga mišljenja in da ž njim povsem soglaša, ker je sprejel vase razvojni nauk in da predstavlja definitrvno in živo fazo prej nejasnega in nestalnega čustvenega socializma, vsled nezmotljivega kompasa, 'ki ga predstavlja po Darvinu in Spencerju reformirano znanstveno mišljenje. ADVERTISEMENT UMMOTljMt« M. jtnuvarja ISt L Bol. Pod. Društvi likarvorirtM I*. Ubrifua IM» v 4rtevi Hum* Sedet: Frontenac, Kant. GLAVNI URADNlKIi Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds : FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik : JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kana NADZORNIKI: PONiiKAi; JIJK&K, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR .IOSII' 8VATO. Woodward, lowa. JAKOB MLAKAR. Box 320, W. Mineral. Kaaa JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40 leta znaša «anse *das Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik« Vaeldenarne poéiljatve pa gl. blagajniku SPREMEMBE PRI KRAJEV NIH DRUÔTVIH A. 8. B. P. D. V MESECU NOVEMBRU 1913. 1) Eden novejsih zgodovinar-iev soeializma, Abbe Winterer, loci, kar rad priznam. lojalno obe smeri /Winterer: "lie socialisme eonteniporain" (Paris 1894). (Dalje prihodnjifl.) Organizirajte se in zahtevajte svoje! (Piše dr. Joseph Grahek, vrhovni zdravnik N H. Z., v "Migers' Bulletin. Novo pristopli člani: K društ. št. M. Krank Petek, Luka Koga j in Josef Kandl. K društ. št. 4. Bernard Bucela. K društ. št. 10. Anton Ravnikar K društ. št. 13. Josef König. K društ. št. 14. Jernej Stucin. K društ . št. 19. Frank Žagar. K društ. št. 20. Josef Kravanja, Mateuz Fcrjančič, Joaef Brodnik, A. Perine. K društ. št. 21. Jernej Ursič. K društ. št. 22. Jernej Zora. K društ. 23. Albin Franke. Prestopli člani in članice: Od dru»t. št. 4 k društ. št. 16. Josef in Je rs Levstig. Od društ. št. 11. k društ. »t. 6. Fr. Močnik, in k društ. št. 16. Fr. Vehovec. Od društ. št. IN. k društ. «t. 17. John Kolišek. Od društ. št. 22. k društ. št. 10. Jaeob Oeepek. Suspendirani člani in članioe: Pri društ. št. 2. Jaeob DeU-betta Pri društ. št. 4. Mat h Haltzman, Paul in Frančiška Komac. Pri društ. št. 6. Alois Wehar. Pri društ. št/ 16. Frank Dobro tirišek. Pri društ. Št. 21. Anton Jenčii »n Josefa Ulčar. Pri društ. št. 22. Frank Far-tuna. Izobčeni člani in flanice: Od društ. št. 4. Anton in Josefa Potočnik. Frank in Katarina Dremšek. Od društ. št. 10. Anton Majatz in Joaef Krkar. Od društ. št. 11. Frank in Amalija Kozole, Aug. Panker, Geo. Sealfi, in Silv. Melhiori. Prostovolno odstopi od društ št. 19. Frank Podlinšek. Umrli član: Pri društ. št. 9., Radley, Kans.. Mateuz Birk. eert. 603. Umrl 13. nov. 1913. John Černe. 1) Pr. Rienzi, "L'anarchisme" (Bruselj 183.) 2) A. Rossi, "L'agitazione in Sicilia" (Milan 1894), — Cola-janni, "In Sicilia" (Rim 1894). Pittsburg, Pa. 1. dec. Po mojem mnenju ni vprašanja, da niso rudarji v bakrenem okrožju slabo plačani. V sedanjem času draginje je skoraj nemogoče, da bi se rudarji dostojno oblekli in preživeli svojce. Zato je moja želja, da unija prisili priznanje. Edino tedaj bodo rudarji spoznali, kaj je unionizem. Jaz setn bil sam rudar; imel sem čast biti "drill boy", tremar in delal sem v "rockhouse". Večkrat sem obžaloval uboge breniar-je, ki so bili primorani polniti kare z rudo s tako hitrostjo kakor parna lopata in potem pehati iste proti glavnemu rovu četrt milje daleč pogostoma v breg in po ostrih ovinkih, tako da jim je dostikrat padla kara iz tira. Ce niso t'reniarji napolnili in spra vili ven 14 do 18 vizičkov bakra na delavnik, slišali so imena, ki bi ne izgledala lepo v tisku. A kljub temu so delali hitrejše in hitrejše iz bojazni, da bi ne bili spodeni iz dela. Da. primorani so bili dati zadnjo trohico svoje moči družbam za zelo majhno piafo. Bila je moja sreča, da sem dobil gmotno podporo in pozneje študiral medicino. Po več letih velikega truda sem bil promovi-ran doktorjem medicine leta 19-07. Imenovan sem bil za pomožnega zdravnika v Tammaraek Mine Hospitalu (bolnišnica ta-tnairškega rudnika), kjer sem služboval eno leto. V tej bolnišnici se je zgodilo več reči, ki jih ne bom nikdar pozabil, kakor tudi ne bom pozabil več možakov, ki po mojem mnenju niso vredni, da pripisujejo črki M. D. svojim imenom. Kot pomoftni zdravnik moral sem trdo delati dan in noč le za board in perilo. Moral sem obiskovati bolnike v Lauriumu, Centenial Height» in drugod v pozni noči, v najmrzlejšem vremenu in seveda peš. I>ružba ni premogla konja (!). Če je bil kateri drugih zdravnikov poklican ponoči, umaknil je pete, da je Joe šel in kot zdravnik zvest svojemu poklicu je Joe vselej tudi šel. Pri svojih obiskih sem Ni pa pridobil veliko bogatih izkušenj, kar mi je prav prišlo pozneje. Torej hvala štabu. Nekaj mesecev potem, ko sem bil v bolnišnici, sem opazil, da nekaterim bolnikom so stregli drugače kot pa drugim. Plačali so vsi enake dolarje, toda dobili pa niso enake o»k«rbe. Pazil sem vestno in kmalu spoznal, diri zjutraj prihodnji dan. Za program bode skrbel dramatični odsek dr. "Vihar", govoril bode tudi sodrug L. Gorjup iz Johns-towna. Omenjena kluba najuljudneje vabita vse zavedne rojake ter rojakinje iz okolice, da kar najšte-vilneje posetijo to prireditev. Razvedrila bode dovolj. Vstop 50c Dame proste. Skupni odbor. Razno. •lovno: Dm «s mi ne bo oôitalo, da nimam poltenih namenov, ae zaue Protiklerikalna demonstra1 Takoj potem amo nakazali bol cija bruseljskega delavstva. Bel-1 podporo omenjenemu bratu. Za — Bankrotna Avstrija. Porode- iem in obljubim, ds se boin tskoj srij^ki klerikalci bi radi podjarmi toraj amo za mesee julij ves doho-vslee dr. Henner karaktizira Av- i iz političnega življenja, | li Solo cerkvi. Štirinajst dni traja [dek poročali br. gl. ujniku. In ki navidezno je I bo 8Plo**a in enaka volilna «trijo kot državo. v parlamentu že boj med levico ker je izdal pobotnice za tiati me pred bankrotom. Do leta 1906 je P1"1*"* za državni zbor dosežena. — socialisti in liberalci — in k le-Lee in si ni vknjižil ali kaj T na-imela v Avstriji trgovina in in-Vo,»l«o pravico za državni i rikalei zaradi Šolskega vpraia- siti opazk (pripomb) v zapisnik, duatrija aktivo, t. j. da je imela z.bwr imaJ° v Avstriji že 7. let, dr. ¡nja. »tclgijako delavstvo podpira je valed tega nastala pomoU ase-A,i**u t^u ,,«kai dobička. Od Su*teraič se ps ie vedno redi od akcijo svojih parlamentarnih smenta. Kor je vsem ceni del«. država od tega nekaj dobička. Od tiatega čsaa naprej, je pričela trgovina in industrija hirati tako, da danes ni več ravnotežja med dohodki in izdatki, temveč je pre-oej občutljivi deficit. In posledice tega deficita občutijo tudi so-cialse institucije, posebno pa bolniške blagajne, katere mesto ds bi hranile svoj denar po bankah, si morajo na podlagi zakona nakupiti državnih vrednostnih papirjev. In bolj ko avstrijska industrija in trgovina propada, manj reelne valjave imajo ti državni vrednostni papirji. Na drugi strani v državi je v po si enih kar na tisoče delavcev, ki producirajo le neproduktivne reči, katere seveda ne prinesejo državi bogststvs in ljdustvu blagostanja, temveč le nova bremena ter podražanje najpotrebnejših življenskih potrebščin. Kaj pa je z trgovinskimi pogodbami z najbližjimi državami, kakor n. pr. z balkanskimi državi, od katerih bi imela Avstrija veliko od-pomoči, ako bi bila njena zunanja dane besede! Pozneje je dr. ftu-iterftič na nekem shodu v "Uni-onu" dejal, da ae zaveže, da ne prevzame ministrskega portfelja, če bi mu bil ponuden. No. prva neizpolnjena obljuba in znana afera s Povšetom kažeti, da je res tako. S taktičnega stališča 11111 rea ¿e m privoščiti političnega penzi- boje resnice. Kdor je bil kdaj na enem takem shodu, pozna pravza svojih parlsmetitaričnihl hmenta. K«it je vsem cenj. dele-zastopnikov že tedne in tedne s gstoiu znano, kako amo debato tem, da prireja po vsej deželi ve- zaključili na IV. redni konvenciji likanake protestne demonstracije meseca septembra t. 1. v Pittsbur-proti klerikalni nakani. Najimpo- gu, Pa., sem toraj dolžan pojas zantnejaa demonstracija je bila niti celo zadevo, kot sem oblju-pa ona bruseljskega delavstva, bil in hf. gl. tajnik da bode od Zvečer hc je zbral ves bruseljski poslal moje pojasnilo v list gla-p rolet ari jat pre I-anipe. O ko, nobena država nima s tujimi 1>a b<> ljudstvo klerikalce res so državami, ne le neugodne ampak (1il° dejanjih, kot želi Sušter-naravnost pogubne trgovinske t 70 t 160 X. Mexico, Ter. 122,580 350 I 390 New York 49,170 320 1 310 North Carolina 52,250 520 < 210 North Dakota 70,795 360 1 210 Ohio 41,060 230 ' 205 Oklahoma 39,030 365 1 210 Oregon 96,030 375 290 Pennsylvania 45,215 300 1 180 Khode Island 1,250 35 1 50 Couth Carolin« 30,570 235 ! 215 Hnuth Dakota 77,650 380 ! 245 Tennessee 42,050 430 I 120 Texas 265,780 760 1 620 Utah 84,970 ' 275 1 345 Vermont 9,565 • 90 1 155 Virginia 42,450 1 425 I 205 Washington 69,180 : 340 230 W Virginia 24,780 200 1 225 Wisconsin 56,040 290 300 Wyoming 97,890 365 j 275 BINA Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije. Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin naj-odličnejše mesto, kar se tiče poljedelstva. živinoreje in sadjere-je. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, kater« tudi v marsičem drugem nadkriijuje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj pri-ja našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme* ker -veda. ds je le na farmah njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo ze skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna diraginja, vedna nevarnost brezposelnosti, . slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.) Kar je bilo dobre farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem. se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških agentov večinoma — Delavskega ovaduha -- Mc Manigala nočejo na Kubi in v Ka nadi. Obe vladi sta izjavili, da|*,e v&a razorodala. tako da je sega pošljete takoj nazaj po nšubM v Združene države, ko stopi na njih ozemlje. Za Judeže ne marajo nikjer! East Palestine, O. 8. dec, 1913. Cenj. uredništvo Proletarca: — Izjava in pojasnilo. Izvleček zapisnika od post. it. 49. v East Palestine, Ohio, radi pomote asesmenta za m. julij t. j. med post. in gl. uradom društva sv. Barbare, h sedežem v Forest City, Pa., je kakor sledi: Naša postaja ima bolnika, kateri boleha za revmatizmom in še drugimi bolezni že 9. mesecev in se sedaj nahaja v bolnišnici, v Beawer County, IV Ker se je m. junija t. 1. začelo dvomiti o njegovi bolezni, kot simulant, se mu je ustavila bolniška podpora za mesec julij, z namenom, da ne bi izkoriščal gl. blagajne in da se takoj da preiskati natančno dvema zdravnikoma v navzočnosti dveh članov, ne da bi zdravni ka vedela d m g za druzega, zato, Ir smo potem lahko primerjali njihove izjave, kako se bodo ujemale. Izjave so se brez male izjeme skoraj popolnoma strinjale, in je zdravnik, jeden kot drugi, izjavil, da je preiskava resnična, n da jo lahko damo potrditi javnemu notarju. kAr smo tudi storili. Zdravniške izjave ao potrjene, daj to, kar se ponujajo zemlja le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti. Wisconsin pa je obsežna dež^-» a in se daleč ne tako obljudena in naseljena, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se se dobi dobra zemlja; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom. v prvi vrsti podjetnim Čehom. ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh. je to že samoobsebi zadosten dokaz, da zemlja tam ni slaba! — Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo. da je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovenci. Ne bomo Irvalili naše zemlje, kakor hvaliio svojo na vse "prete-ge razni slovenski špekulanti a-gentje; — kajti stojimo na sta-išču, da se svaka dobra stvah v tri milje oddaljeni parni iagi. Kedor je sedaj brez dela v mestih in se misli naseliti na farme naj stori to sedaj da mu ne bode potreba ostati brezpotielb celo zimo. Do sedaj so se tam naselile 4 družine, katere žive na tem delu te po .eno do tri leta. V pomoč jim je kakor se izražajo to, ker je priložnost za delo dobiti vedno odprta in ker vsak kos leaa brat truda prodaio ako ne v žago pa v papirnice; nadalje tudi sirarna katero so «i postavili farmarji, kamor prodajajo mleko. Vsakemu, kateri ne najde vte kakor tukaj popisano, se povrnejo vsi stroftki ako pride gledati. Za prMetek se tukaj potrebuje polovieo manj denarja kakor drugod in lastnik zemlje kakor tudi podpisana družba stori vse da olajša delo in stanje kupcev. Cena akra je od $16 do $18. Kedor se misli naaeliti na farme naj se takoj oglasi, ker ta priložnost bode le ie malo ¿asa. Pišite po pojasnilo takoj. Na ILIRIJA COLONIZATION CO., W 90S Michigan ave., Sheboygan, Wis. (Advert.) Frank Novak, upravitelj. 4*4 4^4 4^4 4^4 4^4 4*4 4*4 4*4 4*. J ^^ O ♦ ♦ ♦ ♦ T ♦Te Dobite cvetek 8everovega al- ^ manah in ¿dravoelovja ta £ 1914 od vašega lekarnarja ♦fe ali pa od na« zastonj. ❖ _ --- X Prehladi in f ka&lji. Prehlad je začetek kašlja ali vnetja sapnika, zato je zelo važno, da se hitro odpravi. V ta namen re rabiti * i V ❖ t ❖ 5 I za pljuča Severov Balzam v t T ? t t f y y ♦Te (Severa'» Balsam for Lungs) kateri se priporoča zoper kašelj, * prehiad, vnetje *apnika, bolno grlo, hri-pavost in drug« neprilike dihalnega ustroja. Je popolnoma neškodljiv a zelo uspešen. Ceua 25 in 50 centov. |> Zapeka y žolčnica, s žolčnica, jetrne neprilike, slaba prebava in druge prebavne neprilike kamlu t izginejo( ako rabite ♦ | Severov | Življenski ❖ balzam (Severa's Balsam of Life) l i T y y y y t kot uavedeno v navodilu ua steklenici. Okrepi celi iMtroj in kmalu ozdravi bolnika. Cena 75 centov. Zdravila so naprodaj v lekarnah ali jih pa lahko na» ročite od nas. Î y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y y ♦v y y y y ❖ f y y y y y y y ti y y y II y v y ❖ TEBO ^ CIGARETTES 10 5c So najboljše Iz med vseh Pristne ■ fine -Zadovoljive Izvaredno kajenje h posebno naslado POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke )e najceneje la nalbolj slgorat. Naša paro b rodna poalovnica je najvatja na Zppadu tn ima vae najboljše oceanske ¿rte (linije). Sifkarte prodajamo p* kompanl|akll> cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT PO&TA i eni Kašpar Državna Banka kapufe In prodala tn *amen|u|e denar v »©h držat sveta. — Pri Kaaparjavi Državni Banki se izplača za K5 $1, bi -z odbitka - Največja Slovanska Banka v Ameriki. ~ Daie %% obreati. - Slovenci poatr«-v a lov enak en» |ezlku. — Banka ima $6,818,821.65 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., CHICAGO ILLINOIS CLEVELANDČANI POZOR! Belaj & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. I KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo z moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. Izdelufeva obleke po na|nove)šl modL oo♦»♦»♦♦♦o W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS. -OWA LOUIS moderno urejen aalun H 411 eiUlO HE., KEIOSHA. VIS Telefon 1190 BELL PHONE 131S-J FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ , 5227 Butler SI. Pittsta-|h, Pa. Nered v prebavi r TRINCRS Ó BlTTER-WlHE HOHKÉVIHO v JMrH t«»«»» ** tn $ >(»iim »<• J Da se ohranimo v dobrem zdravja, ne smemo dovoliti nobenega nereda v. DaSi prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa urno nekatere organe. Brez pravilnega vživanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v sluiaju nereda v prebavi dalo takojinjo pomoi. V takih slufajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče Trlnerfevo ameriška zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilo bo izčistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč "Vrevair in odstranilo zaprtje in vse težkoČH združene s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli se slabj počutite. Imejte to Zdravilo vedno v hiši in ga rabite za zaprtje, glavobol, bolečine v drobu. slabost, nervoznost, slabo prebavo, zguba apetlta, zlatence, slabosti po obe4u. Nikar ne odlašajte radi tega, ker ti mordr. mislite, da bo ta etvar aama od Ako se ravilno ne tdra-bodo ti neredi vedno oslabeli sebe odšla, vite, organe. — Najboljše takih slučajih je zdravilo v vsih Trlnerievo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Na sprejemajte ponaredkov. JOS. TRINER Vvalcvalcc In Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, ni Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00 JAN KAREL. PREDSEDNIK. J. F. STEPINA BLAGAJNIK Naie podjetje je ped nadzorstvom "Cleanng Housa" «ikaAkih baak, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prersema tadi uia ga poitne hranilnice Zdr. držav. Zvrftuje tudi denarni promet 8. N. F. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do II ure dopoldne. Denar vložen v naAo banko noai tri procente. Bodite uvejerenl. da Je pri naa denar naložen varno ln dobl£kanoano. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Blue Island Avenue, Chlcago. lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Edini slovenski pogrebniki! MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. 1 Conemaugh Deposit Bank 54 MAIN STR. \^ CONEMAUGH, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. CYRUS W. DAVIS, predaednik. W. E WISSINGER blagajnik. Pozor slovenski 0ostllnl£ar|l! Moja tvrdka je prva in edina elovenska samostojna v Ajneriki, ki importira ifranje naravnost is Kranjekeffa. Poskusite en saboj 12 steklenic, od vsacoga 3 steklenice brinjevca, slivovea, tropi a j« v ca in gTenko vino. Zagotovim Vam, da boete sado-volni. Dokat je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej ptjali. Prodajam nekoliko eeneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drasih agentov. Prodajen samo na debelo. A. lORVAT, Ml N. f MfJ|«. Si., J«Hfl, III.