LETO XXII. — Številka 67 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO S O C I A L Nedavni obisk pred sednika Tita v Dalmaciji zlasti pa še njegovi pogovori s predstavniki zadarske občine so opozorili na nekatere nove elemente v delu zveze komunistov, pred katerimi smo morda doslej preveč zapirali oči. Gre namreč za številne primere neizpolnjevanja sprejetih sklepov, do ka zaradi nediscipline neka terlh vodilnih ljudi_ v tvezi komunistov. Po šestem kongresu ZK leta 1952 se mnogi komunisti niso znašli v novem položaju, v katerem zveza komunistov ni več ukazujoča sila, temveč usmerjajoča ideiinopoLV tična moč. Mnogi so namreč mislili, da je dovolj, če govore in pišejo referate, pri tem pa so pozabili, da morajo imeti voditelji najtesnejši stik z vsem članstvom, neposrednimi proizvajalci in z občani v komuni. Pozabljali so tudi, da mora biti komunist borec za družbeni napredek in da so prav komunisti dolžni preprečiti razne škodljive pojave. *al se je tudi dogajalo, da je v vrste zveze komunistov prišlo nekaj Mudi, ki so v svojem članstvu gledali zgolj osebne interese in so se kasneje družbenopolitično | no pasivizirali. Zato bo j treba nujno utrditi discl plino v vrstah zveze komunistov in napraviti selekcijo med tistimi komun;.-): l-i _«_ ,_______ *—■" —7~~ n LoSkesa n,uzeia, ki K bHa nnnu.o .........—^- " . munisti, ki niso kos svojim nalogam, pa naj gre *a kogarkoli. V zadnjem letu smo v *vezo komunistov dobili tudi precej novih članov. Pri tem nam ne sme biti pred očmi kvalitetno povečevanje števila članov ZK, temveč nam gre 'lasti za kvalitetno moč otamttva. To pa lahko dosežemo le z drugačno kadrovsko politiko oziroma s tem, da sprejemamo v zvezo le ljudi, ki se Zavzemajo za razvoj naše socialistične družbe. Ob tem nastopa še dru« element in sicer v lem, da se komunisti Pri reševanju določenih problemov vse preveč obračajo na vodstva, lo na «r. samoink.u...»-~ejal tovariš Tito: b°lje je zagrešiti tudi na Pake, kot pa držati roke V ponedeljek, 1. septembra ob 12.08 je prišlo na gorenjski cesti med Kranjem in Naklom do hude prometne nesreče, ki je terjala tudi smrtno žrtev. Voznik osebnega avtomobila LJ-852-73 Albin Pitamic je pri vožnji iz Nakkga proti Kranju na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste. V tem trenutku mu je pripeljal nasproti tovorni avto LJ-609-07, voznik Franc Vovk, in je prišlo do čelnega trčenja. Voznik osebnega avtomobila je bil mrtev, medtem ko se Je sopotnica v njegovem avtomobilu Silva Nemec iz Lesc pri Bledu hudo ranila in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za okoli 20.000 dinarjev, (vg) — Foto: U. A. KRANJ, sreda, S. 9. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra .94'/ kot tednik. Jd 1. ianuarja 1958 kot Doltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. 3d 1. ;anuarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah K O trgovinah :ivil.a KRANJ Akcija voznik -pešec, pešec - voznik Zaradi pogostih prometnih nesreč, pri katerih so povzro> čitelji pešci, se je Uprava jav ne varnosti v Kranju odločila, da bo v prihodnjih dn?h po vsej Gorenjski organizirala akcija Voznik — pešec, pešec — voznik. Kontrolirali bodo, kako pešci prečkajo cesto, če hodijo zunaj naselij oziroma tam, kjer nI pločnikov, po levi strani ceste in kako vozniki motornih \-r.\\ ravnajo pred prehodi za p^-ce. Miličniki bot'o pri laž I Hi kršitvah pešce in voznike samo opozarjali, večje prekrške pa kaznovali s 5000 starimi dinarji. Da je bila odločitev Uprave javne varnosti Kranj za takšno akcijo upravičena, notn pove med drugim tudi podatek, da so v drugi polovici minulega leta pešci na Gorenjskem povzročili 73 prometnih nesreč (od teh 4 s smrtnim izidom). Zvedeli smo tudi, da namerava Uprava javne vanap-sti v prihodnjih mesecih pripraviti še več podobnih akcij; tako za voznike avio /u-sov in tovornjakov, akcijo o kontroli gum itd. A. ž. »d sebe. VSAKOMUR PRUA 1 KAVA ŠPECERUA Javornik — Koroška Bela Krajevni praznik v spomin na talce Krajevna skupnost Javor-nik-Koroška Bela vsako leto 4. septembra praznuje krajevni praznik v spomin na prvih pet talcev, ki so jih tega dne 1941. leta ustrelili na Koroški Beli. 4. septembra 1941. leta so v dopoldanskih urah nemški policisti v Lescah ustrelili pet talcev, in to: Josipa Bernarda in Antona Poje iz Lesc; Josipa Dacarja, predvojnega komunista iz Črnivca; Antona Mohoriča in Franca Kra-steka z Javornika. I Morilci so talce pustili ležati ina kraju zločina v opomin upornemu ljudstvu, sami pa so se z avtomobili odpeljali nazaj v begunjske zapore po druge žrtve. Pran/ ti policisti so z istim avtomobilom čez dobro uro odpeljali pet novih žrtev proti Ja-vorniku. V navzočnosti ljudi so ob enajsti uri dopoldne ob kolih zunaj pokopališkega zidu ustrelili pet domačinov. Padli so Franc Podgornik, Albin Savli, Franc Frelih, Ludvik Stražišar in Karel Kraguljnik. V poznih večernih urah so jih domačini v skupni krsti položili v zemljo. V spomin ma ta tragičen dogodek krajevna skupnost Javornik-Koroška Bela slavi svoj krajevni praznik. Pester program obsega vrsto prireditev. V četrtek zvečer bo slavnostna, seja družbsnopoli- Sprejem na Bledu 1 Inštitut za sociologijo in filozofijo pri ljubljanski univerzi je minuli teden na Bledu pripravil mednarodno ikonferenco o Mednarodnem programu preučevanja političnega in družbenega spremi- Sprašujemo — Med mnogimi vprašanji, o katerih se v Kamniku mnogo govori, je vprašanje izgradnje šol. Vemo, da imate v Kamniku na tem področju lepe načrte. Kaj pa njihova uresničitev? Odgovorite prosim, kje In kdaj bodo zgrajene nove šole na kamniškem področju. Skupščina občine Kamnik je sprejela program investicij v šolstvu, ki ga v celoti izvajamo. Leta 1969 smo po programu zgradili štiriraz-redino šolo v Duplici v vrednosti 1,5 milijona din. To je prva stopnja bodoče osemletke, ki naj "bi bila v celoti zgrajena do leta 1974 v skup ni vrednosti 6 milijonov din, Zastavili smo temeljni kamen za štirirazredno šolo v Komendi, ki bo zgrajena za občinski prazinik leta 1970. Investicija znaša 1,5 milijona din. V naslednjih dneh bo javni natečaj za adaptacijo in gradnjo osemletke v Stranjah pri Kamniku, kjer smo pridobili že potrebne kredite in bo šola dokončana za dan republike 1970. leta. Investicijska vrednost je 3,5 milijona din. Leta 1971 bodo adaptirane šole v šmartnem in na Vranji peči v vrednosti 1 milijona din. V zadovoljstvo vseh občanov, zlasti pa mlademu rodu v Kamniku, ugotavlja skupščina, da gospodarske organizacije z velikim razumevanjem podpirajo program razvoja šolstca in da se program v praksi uresničuje. njanja. Ob tej priliki je podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Ho- I čevar minuli četrtek v vili Bled pripravil sprejem za do- ' mače udeležence in tuje povabljene goste. tičnih organizacij, pred sejo pa bodo v avli delavskega doma na Javorniku odprli spominsko razstavo del slikarja in pisatelja Viktorja Gregora-ča. Viktor Gregorač je videl ustreljene talce in prizor z morišča še isti dan umetniško upodobil. Samo štiri mesece kasneje pa so Nemci tudi Gregorača ustrelili kot talca, ko je bil star komaj dvajset let. V soboto bodo v avli delavskega doma na Javorniku odkrili ploščo, ki bo trajna zahvala občanov železarni Jesenice za pomoč pri graditvi delavskega doma. Po otvoritvi nove dvorane v delavskem domu. Na koncertu bodo nastopili člani mešanega pevskega zbora DPD Svobode iz Trbovelj, Trboveljski oktet in združeni pevski zbor Jesenice. J. Vidic predsednika občinske skupščine Kamnik tovariša Vinka Gobca Osnovna šola Lesce RAZPISUJE prosto delovno mesto PREDMETNEGA UČITELJA za slovenščino in zgodovino, za določen čas, enega leta. IZ KMETIJSKO ŽIVILSKI fOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: , 0 kokoši nosnice in piščance 0 krave molznice in teleta O prašiče 0 koruzo v zrnju, šrot, pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra KOMPAS ŽIČNICA ZELENICA OBRATUJE REDNO VSAK DAN od 4. septembra dalje in sicer: — v delovnikih ob 9. uri dopoldne, opoldne in ob 17.30 zvečer, — v nedeljah od 9. ure do 17.45 vsako uro, — izjemno žičnica obratuje izven tega časa vsak čas za večje grupe nad 15 oseb. Na prijeten jesenski izlet vabi žičnica, Garni hotel in restavracija na Ljubelju. Seja predsedstva mladine v Savi V ponedeljek je bila v tovarni Sava seja predsedstva tovarniške mladinske organizacije. Pogovarjali so se o vlogi družbenopolitičnih organizacij v podjetju in delovnem programu do letne konference. Sklenili so, da se bodo savski mladinci udeležili velikega zborovanja ob 50. obletnici ustanovitve ZKJ, Skoja in sindikatov, ki bo 14. septembra v Kozjem na Štajerskem, če bo dovolj prijav, bodo organizirali tudi tekmovanje z naslovom Ah poznaš svoj oddelek? Ker je udeležba na sejah predsedstva slaba, so se dogovorili, da bodo vsakega člana, ki bo trikrat neopravičeno izostal, izključili iz predsedstva. Za izostanek bo P°" trebno pismeno opravičilo. J. K. V petek začetek javnih razprav o šolati v Tržiču Občinska konferenca SZDL v Tržiču in krajevne organizacije socialistične zveze pripravljajo skupaj z odborom za gradnjo šol pri trži.ški občinski skupščini javne razprave o načrtih za gradnjo novih šol v Križah in Bistri- ci pri Tržiču. Prva javna razprava bo v petek zvečer v fl strici pri Tržiču, medtem h<> bodo druge krajevne organ* zacije razpravljale o načrt za novi šoli prihodnji teden-vg Razprava o civilnem kodeksu V gradu nad Bistrico pri Tržiču že en teden deluje delovna skupina pravnih strokovnjakov. Njihov namen je priprava uvodnega dela bodočega civilnega kodeksa. Bo- bi doči civilni kodeks naj izhajal iz naših družbenoejjj nomskih odnosov, ki K označujeta samoupravljaj in socialistična blagovna P1 izvodnja. v^ Z varčevanfem pri (lOl'CIljjskl kreditni banki — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo hi s tem — DVIGATE svoj življenjski standard % — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog In deviznih računov; 0 — STE ZAVAROVANI za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti (pogoj: vlo;.;a 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno lefa); ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NASE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA TRŽIČ J Nastop firme Forgrove v Jugoslaviji Novost v CP Gorenjski tisk V Golf hotelu na Bledu je | bil od 26. do 28. avgusta se- , minar o pakiranju v farma-cevtski, kozmetični in ke- , nrični industriji. Pripravil ga je proizvajalec strojev za pa- j ■kiranje tovrstnih izdelkov — . firma Forgrove iz Kolna, udeležili pa so se ga predstavniki farmacevtske, kozmetične in kemične industrije ter predstavniki Časopisne 8a podjetja Gorenjski tisk Kranj. Firma Forgrove iz Kolna, ki je član velikega ameriškega koncema Baker Perkins, Je pripravila ta seminar, da bi jugoslovanske proizvajalce seznanila z novim strojem za Pakiranje njihovih izdelkov. Posebnost tega stroja je prilagojenost kvaliteti oziroma materialu, iz katerega je izdelana domača embalaža. Danes so v Jugoslaviji raz-hčui pakirni stroji za drobno {lino) embalažo. Največja težava pri teh strojih pa je, da Največkrat niso prilagojeni kvaliteti oziroma materialu domačih zloženk (škatlic). Pniv zato je firma Forgrove, Preden se je odločila za prikaz njihovega stroja na našem tržišču, testirala zloženke (škatlice) treh jugoslovanskih podjetij: Grafike Novi Sad, podjetja Ognjen Priča iz Karlovca in CP Gorenjski *»k Kranj. Po daljšem proučevanju in preskušanju škatlic (pri čemer pa je imelo Podjetje Gorenjski tisk le cn mesec časa za proizvodnjo zloženke; ostali dve podjetji Pa šest oziroma devet mose-?cy)- se je kolnska firma odločila, da bo na seminarju Praktični prikaz stroja in zloženke, ki imata nedvomno velik pomen za jugoslovanske proizvajalce farmacevtskih, kozmetičnih in kemičnih izdelkov, je bil v okviru seminarja minulo sredo v tovarni Vedrog v Ljubljani. Tako stroj firme Forgrove kot zloženka podjetja Gorenjski tisk, sta uspešno prestala preskuš-njo. Jugoslovanski proizvajalci izdelkov farmacevtske, kozmetične in kemične industri- je so bili presenečeni, saj pri proizvodnji več tisoč škatlic tako stroj kot zloženka nista niti enkrat zatajila. Skratka, firma Forgrove se lahko pohvali, da se je s svojim strojem uspešno predstavila jugoslovanskim proizvajalcem, podjetje Gorenjski tisk pa je s svojo zloženko dokazalo, da je sposobno in pripravljeno jugoslovanska podjetja oskrbovati z ustrezno embalažo. Škofjeloški načrt gradnfe šolskih objektov se uresničuje bo na fcenk-*J*ki tisk Kranj. Go?cr-ila Zl°Ženko podjcljJ V Gorenji vasi v Poljanski dolini so že izkopali temelje za novo šolo. Imela naj bi 20 učilnic, dograjena pa naj bi bila do decembra prihodnjega leta. Nova šola v Gorenji vasi bo prilagojena potrebam učencev, ki se morajo v šolo voziti z avtobusi. Od okoli 700 učencev, kolikor jih bo lahko šola sprejela, se jih bo vozilo kar približno 80 odstotkov. Pouk in pa avtobusni vozni red naj bi bila tako usklajena, da učencem ne bi bilo treba čakati na avtobuse, sicer pa bodo imeli na šoli za čakajoče tudi posebne prostore. Urejeno bo tudi pošolsko varstvo. Gradnja in oprema šole v Gorenji vasi bo stala okoli 590 milijonov. Prihodnje leto nameravajo začeti graditi novo šolo v škofji Loki. Ce ne bo občini uspelo dobiti premostitvenega kredita v višini 300 milijonov, bodo morali gradnjo za leto dni preložiti. Že septembra letos pa bodo začeli z doli na prizidku otroškega vrtca na Novem svetu. Nova igralnica bo tako povečala prostore otroškega vrtca za okoli 80 kvadratnih metrov, tako do bo vrtec lahko sprejel 35 do 40 otrok več. V primeri z osnovnimi šolami, kjer se sredstva zbirajo od samoprispevka delovnih organizacij in občanov ter proračuna občine, bodo novi prizidek financirali iz sredstev, ki se zbirajo za otroško varstvo. Novi otroški vrtec v škofji Loki za 120 do 140 otrok pa bi po planu začeli graditi že prihodnje leto v bližini nove šole. Obe ustanovi bi tako lahko imeli nekatere prostore in naprave skupne (kuhinja, ogrevanje). Na skupščini občine Škof ja Loka menijo, da do konca leta 1973 ne bo nikakršnih zastojev pri zbiranju sredstev za gradnjo novih šolskih objektov. Do sedaj se je na računu zbralo 330 milijonov starih din. Vsota milijarda in dvesto milijonov starih din pa bo na njihovih računih tudi presežena, največ zaradi višjih osebnih dohodkov. L. M. O radovljiškem gospodarstvu Na četrti skupni seji se bosta danes (sreda) popoldne sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Na dnevnem redu je šest točk: predlog odloka o določitvi najnižjega osebnega dohodka delavcev pri zasebnih delodajalcih in predlog odloka o urbanističnem redu, nadalje razprava o gibanju gospodarstva v prvem polletju, predlog o ustanovitvi krajevne skupnosti Zg., Sr., Sp. Dobrava, Mišače, Lipnica in Brezovica, predlog o spremembi in do- Investicije kamniškega podjetja Meso ^'desetčlanski kolektiv ^mrnskega podjetja Meso se nvSrS°dločU /a Pomembne nv"Uc.je. - p'-ed približno *m dni s rc^ia.i klavnico ^htfUu() namrCČ Začcli Valni i 1 Uavn*». predelo- 4l°brat ter sanico in do T\ vsa dda Pa jih bo- dinaSa,t ?koli 3 milijone rJcv. Kolektiv bo njono rekonstrukcijo sam prispeval polovico sredstev, za drugo polovico pa so dobili kredit. Kot računajo bodo do konca prihodnjega meseca zaključili rekonstrukcijo klavnice in sušilnice — medtem ko bo obnova ostalih objektov komčana do kon- ca letošnjega leta. Omenimo naj, da bo nova klavnica kamniškega podjetja Meso najsodobneje opremljena, saj mesarjem ne bo treba več prenašati zaklane živine z rokami, temveč bodo imeli v novi klavnici na voljo sodobno drsno progo za transport zaklane živine. V. G. polnitvi statuta občine ter volitve in imenovanja. Med zanimivejšimi točkami dnevnega reda je prav gotovo razprava o gibanju gospodarstva v prvem polletju. Tako je v gradivu za sejo za-pisano, da je večina rezultatov poslovanja gospodarskih organizacij ugodna. Predvidevanja v smernicah gospodarskega razvoja za letos so bila namreč močno presežena. Od predvidenih deset odstotkov se je bruto produkt povečal za 17, predvideni 12-od-stotno povečani narodni dohodek se jc dejansko povečal za 22 odstotkov itd. Nasprotno s hitro rastjo dohodka pa se kažejo tudi nekateri negativni pojavi. Obveznosti do dobaviteljev so se v občini povečale za 37 odstotkov, terjatve do kupcev pa so narasle za 40 odstoLkov. A. 2. Predstavljamo vam Elito Kranj 67-članski kolektiv trgovskega podjetja Elita iz Kranja praznuje letos 15-letnico ustanovitve podjetja. Da je podjetje v petnajstih letih svojega obstoja doseglo pomemben vzpon, nedvomno dokazujejo podatki, da so prvo leto obstoja ustvarili milijon 480.000 dinarjev prometa, medtem ko letos pričakujejo že dvajset milijonov. Njihova lanskoletna realizacija je znašala skoraj 17 milijonov dinarjev. Poleg povečanih finančnih rezultatov so v trgovskem podjetju Elita povečali tudi obseg prodajaln, saj imajo danes že 14 trgovin z 900 kvadratnimi metri prodajnih površin. Čeprav že mekaj let težijo za specializirano prodajo v svojih prodajalnah, nameravajo to usmeritev v prihodnjih letih še okrepiti. Poleg tega imajo v načrtu številne modernizacije svojih lokalov, gradnjo specializirane tekstilne trgovine za opremo stanovanj, povečanje prodajnega prostora za konfekcijo in razširiti drogerije in fotografski oddelek. Kot računajo, jih bodo omenjena dela veljala okoli 3 milijone dinarjev. Na koncu naj omenimo še to, da je podjetje vseskozi likvidno in ravno zaradi tega uspe pri proizvajalcih tekstila dobili večje količine kvalitetnega blaga po znižanih cc-inah. V. G. II1llllll[li!IHIIIiIIIIIIIIHIIIlHIIMIIHII!ll!UIUIIIlllIIMIIEIf1f{llll411IlH!lft!M?Ml!l!IIIIIIII11U|tilll!I!II POSLOVALNICA i Kranj VOLNA V CANKARJEVI ULICI ^eno prodal "i"01 V Kamnlku Je podjetje Meso iz Kamnika v sredo dopoldne odprlo prenov-•jaino mesa In mesnih izdelkov. Preureditev je veljala 200.000 dinarjev. Foto: F.P. I razprodaja pletenine 1 TOVARNE PLETENIN IZ SEŽANE § ženski puloverji z dolgimi rokavi od 46,00 din dalje S ženski puloverji s kratkimi rokavi od 29,00 din dalje 3 moške jope po 97,20 din Na zalogi tudi pestra izbira volne za |j ročno pletenje Maca po 86,00 din. 3 Trgovsko podjetje ELITA, Kranj vas vabi na ogled 1 velike zaloge. ^uit:iiiiiiitiiBiBiMiiiiiiiitiiiiiiiftuiiiiiiii:iiii!iiiiiiiii3iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai*iiTii Dober pridelek pšenice i Po do sedaj zbranih podatkih so poljedelci v Sloveniji letos pridelali 146.783 ton pšenice, od tega 122.492 ton visoko rodnih sort. Razen tega so pridelali še 17.538 ton rži, 23.550 ton ječmena in 18.772 ton ovsa. Zanimivi so tudi podatki, na koliko hektarih površine so bile omenjene žitarice posejane. Pšenico so posejali na 59.049 hektarih, rž na 11.129 hektarih, ječmen na 12399 hektarih in oves na 11.643 hektarih. Letošnji pridelek pšenice je v primerjavi z lanskim za 12 odstotkov večji, rži za 8 odstotkov manjši, ječmena in ovsa pa je bilo za en odstotek manj. Poprečni hektarski pridelek je letos v družbenem sektorju znašal 38,8 meterskega stota, pri zasebnih kmetih pa 23,4 meterskega stota. To je nekaj najvažnejših republiških podatkov o letošnji Jetini. Ko smo se pogovarjali s kmeti v kranjski občini, smo se prepričali, da drže. Pridelek pšenice je bil izredan, rži in ječmena je bilo nekoliko manj, oves pa je ostal na lanski ravni. Tako je na primer kmet Šenk Alojz s Primskovega pri Kranju po-sejal pšenico na desetih mernikih površine. To ni ravno veliko. Zato pa je bil pride- lek večji in kvalitetno bogatejši. Po žetvi je v svoje ka-šče pospravil prek 100 mernikov pšenice. Seveda je za takšen pridelek moral tudi pošteno gnojiti. Kupil je prek 3000 kilogramov gnojila in skoraj vsega namenil pšenici. Tudi pridelek ovsa je bil dober, ječmen pa je bil nekoliko slabši. Zadnje deževje je onemogočilo oranje krompirja, zato je v teh dneh to glavno kmečko opravilo. Kmetje pravijo, da bo letos krompir dober, samo s pobiranjem bo treba pohiteti, saj je čas, ko bi moral biti krompir pobran že mimo. Novi skladiščni prostori kmetijske zadruge Cerklje v Voklem. — Foto: F. Perdan Kmetje, s katerimi smo se pogovarjali, so zadovoljni tudi z letošnjo košnjo, saj je bila prva dobra, druga (ota-va) pa zaradi suše mnogo slabša. Pravijo, da bo zadnja (tretja) mnogo boljša. Ob omenjenih ugotovitvah se sprašujejo, ali je popolna specializacija v našem kmetijstvu zares mogoča, saj kme-I tijska proizvodnja ni odvisna I samo od obilnega gnojep.ja in I mehanizacije, ampak tudi od I vremenskih razmer. Tako je I bilo letos. Enkrat močno deževje, tako, da je posejano žito skoraj zabilo v zemljo i in naredilo nad njim močno skorjo, drugič pa dolgotrajna suša, ki je na letošnjih pridelkih povzročila precejšnjo škodo posebno na peščenih tleh. Sušo bo prav gotovo najbolj občutila repa, ki je začela takoj po sejanju lepo rasti, pozneje pa je skoraj zamrla. Tudi zadnji dež ji ni pomagal. Povrhu tega so jo napadle še gosenice in jo kljub stalnemu prašenju na nekaterih njivah skoraj uničile. Zato ni čudno, če kmetje pravijo, da je še vedno boljše gojiti več kultur, kakor pa samo eno. Če ena odpove, pa druga ali tretja gotovo boljše obrodi. Dobra letina prinaša s seboj še vrsto drugih težav, ki se vlečejo iz leta v leto in delajo kmetom sive lase. Kam s pridelkom? Kdo ga bo odkupil, aH zadruga ali kdo drug? Zato so besede, da slaba letina povzroča velike težave, dobra pa še večje, marsikje že postale resnica! Če je letina slaba, se kmetijski proizvodi res lahko prodajo po višji ceni, kar prinaša kmetom zaslužek. V nasprotnem primeru se proizvodi Kmetijski nasveti Napenjanje goveda Navkljub boljšemu poznavanju vzrokov obolenja in načinu zdravljenja je še vedno tako: napenjanje vampa pri govedu, imenovanega tudi nadim, povzroča veliko škodo v govedoreji, lato nobeno opozorilo rejcem ni odveč, zlasti v času paše. Znani so vzroki napenjanja: velika količina mlade krme, ki se v vampu naglo razkraja in tvori veliko plina, paša v detelji pred cvetenjem brez predhodnega krmljenja s suho krmo, zlasti v zgodnjih jutranjih urah, pokladanje uvele, razgrete krme itd. Napenjanje se lahko začne tudi, če žival použije nekatere strupene rastline, če poje preveč koncentratov, ali če se požiralnik zamaši s kakšnim plodom. §) če kje velja bolje preprečiti kot zdraviti, potem to velja pri napenjanju. Marsikdaj živali ni več pomoči, četudi so na voljo nekatere osnovne priprave: sonda, posebna cev, ter tro-kar, nalašč za to narejen nož, s katerim prebodejo vamp na levi lakotnici. Kaj se dogaja v živali, ki se je nažrla mlade črne detelje ali kake druge metuljnice, bujne mlade trave, zelenega žita, pesnega listja ali česa podobnega? V vampu se začne fermen-tacija, tvorijo se plinski mehurčki, ki se zaradi posebnih značilnosti krme ne morejo združiti ter s pehanjem poiskati pot na prosto, žival se vse bolj napenja, ozira se proti zadnjemu koncu, če ni pomoči, se začne opotekati in končno pogine, ker se zaduši. $ Vzrokov obolenj nI težko ugotoviti, težje je živali pomagati. Po cevi (sondi), ki jo porinemo skozi požlrahvk, ne gre plin, če so plinski mehurčki med zaužito krmo. Potrebno jih je združiti v večje, to dosežemo s stiskanjem vampa In i polivanjem z mrzlo vodo, znane pa so tudi že snovi (fernia: "n), ki zadržujejo razkrajanje zaužite krme. Pri delu s sondo moramo prednji del živali postaviti višje, da gredo plini skozi ppiiralnik na prosto. Razume se, da je treba gnesti vamp tudi p. i upoiabi trol.arja. Inž. M. I. Kmetijska zadruga Cerklje Nova skladišča v Voklem V soboto dopoldne so v Voklem ob navzočnosti vodstva kmetijske zadruge Cerklje, njenih kooperantov, predsednika kranjske občinske skupščine Slavka Zalo-karja, predstavnikov Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvi) K/K Kranj in drugih odprli nova skladišča kmetijske zadruge Cerklje. O gradnji tega prepotrebne-ga objekta je nekdanja kmetijska zadruga Voklo razmišljala že pred 12 leti, ko je bilo na območju kranjske občine še prek deset kmetijskih zadrug, /al je bila takratna j investicija za zadrugo preve-l Hka. Po nadaljnji reorganizaciji kmetijskih zadrug (sedaj I so na območju občine tri I kmetijske zadruge: KZ Cerklje, Sloga Kranj in Naklo), pa so se lani pokazale možnosti za gradnjo skladišč. Gradbeno podjetje Agroob-nova Ljubljana je kot najugodnejši ponudnik za gradnjo začelo graditi skladišča oziroma stavbo 15. septembra lani, gradnjo pa je nadzorovalo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Vrednost gradnje znša z vso opremo 60 milijonov starih dinarjev. Zgradba kmetijske zadruge Cerklje bo rabila predvsem za skladiščenje reprodukcijskega materiala (umetnih gnojil in semen), za odkup kmetijskih pridelkov in za /hiranje kož„ Razen tega bodo v stavbi lahko shranili traktorje In druge kmetijske priključke v njej pa bo tudi zbiralnica mleka. V stavbi ima zadruga tudi pisarno in stanovanje. Skratka, vsi prostori so bili za razvoj kmetijstva na tem področju zelo potrebni In v prihodnje se bo v Voklem lahko razvil pravi kmetijski center. A. 2. prodajajo po nižji ceni, tako da kmet komaj poplača vloženo delo in trud. O tem bi se morali tisti, ki imajo na vesti kmetijstvo, več im bolj temeljito pogovarjati in najti pametnejše rešitve. J. Košnjek Zdrava živinoreja V prid nadaljnjega razvoja Gorenjske je treba vse bolj razvijati živinorejo, da se zadosti potrebam tržišča s primerno kakovostnimi proizvodi. Dobro meso, zdravo mleko in zdrava jajca pa lahko dajejo le zdrave in primerno krmljene živali in učinek dobre reje se kaže predvsem v številu spita-nih živali. Zdrave samice z dobrimi reprodukcijskimi lastnostmi ob skrbno izbranih samcih oziroma semenu so osnovno gonilno kolo živinoreje. Motnje v reprodukciji škodijo že manjšim posestvom kaj šele velikim živinorejskim obratom, ko se P°" samezne živali prav lahko skrijejo, če pravilno ne skrbimo zanje. Zavedati se moramo, da samo zdravljenje obolelih živali ni dovolj, seveda pa rezultatov učinkovitega zdravljenja ne gre zanemarjati. Pri reji moram« uporabiti predvsem Prc' ventivne zdravstvene mere, Izbirati Je treba primerne pasme živali In izkoristiti možnosti krmljenja, ki Jih daje sodobna tehnologija-K osnovni meri zdravstvene preventive sodi stalno preverjanje zdravstvenega in rejnega stanja živali, dobro pa je, da se vsaj dvakrat letno Izvede natančnejši pregled, najprimerneje spomladi hi Je" »eni. Izbor živali za Pogled naj bo naključen (pri večjih čredah), ot> upoštevanju vseh tistih, ki so slabega zdravja aH P* zaostale v rasti. Prcgl«' naj obsega klinično «ta' nje živali kot tudi laboratorijske raziskave krvi, seča hi blata. Namen teh pregledov J* predvsem odkriti prikrit8 bolezenska stanja, ki nam potem tudi nakazujejo preventivne zdravstven« ukrepe ter odbiro vse" slabih živali, ki k\J™<, poprečje črede. Izboljšamo ekonomski uc^ nek reje, obenem Izločitvijo slabih *iva" nnanjšamo možnost vdo ra in razširitve kužnih In zajedavsklh D leznl, kar Je prvi pog« normalne m neprekinjen živinoreje. dr. Bavdek S. Kaj trgovine Ondan sem bil v Gozd-Martuljku, pa so me vaščami vprašali, kaj je z gradnjo nove trgovine v njihovi vasi. Vedeli so povedati, da je trgovsko podjetje Rožca že kupilo zemljo za zidavo trgovine, pa menda pristojni organi niso izdali soglasja h gradbenem dovoljenju oziroma lokaciji. Vaščani so me Posili, naj bi na Jesenicah Povprašal, kaj je z gradnjo nove trgovine. Na vprašanje je tovariš "ančeškin, direktor trgovskega podjetja Rožca, takole odgovoril: »Lani smo v Gozd-Martulj-ku kupili 1500 m2 zemlje za zidavo nove trgovine. Arhitekt Velepec je za naše podjetje izdelal idejni projekt, §e Prej pa urbanistični inšti-*ut v Ljubljani urbanistično dokumentacijo. Ko smo zbrati Potrebne dokumente, bi korali dobiti še soglasje cestnega sklada SRS. Cestni &J-iad SRS pa ni izdal so-8'asja, češ da je zemljišče 'a trgovino v rezervatu bodoče hitre ceste. Predstavniki občinske skupine in Rožce so obiskali S-estni sklad SRS in jim raz-0zdi, da zemljišče, predvidelo za novo trgovino leži iako, tia zanesljivo ne bo rno-}yo gradnje nove hitre ceste, i?, na*e Pojasnilo je Cestni ^'ad SRS bil pripravljen iz- je z gradnjo v Gozd-Martuljku ? soglasje dat; 'a interesi cestne služ- toda le če Rož-a, da na svoj rnor^SCZida oh^- ki *» **> zah,;'a,porušiti, če bodo to bC Po vanju vses,ranskem posveto- Predstavniki občin- razpravUPSClne ln temeljiti sveta "a Scji delavskega Odpisal-10 Zahtevano iziavo ŠPORTNO DRUŠTVO TRIGLAV KRANJ razpisuje honorarno delovno mesto tehničnega sekretarja Pismeno naj se prijavijo npokojenci, ki imajo vc-SclJc do dela v Športni organizaciji. Pogoj dela: po dogovoru. "lave sprejema izvršni °dbor SD Triglav Kianj. Qp zasedbe delovnega mesta. Kinematografsko PODJETJE KRANJ POTREBUJE. za svojega sodelavca Prazno ^opremljeno sobo, *hko tudi s kuhinjo v Kranju. klonirajte na tel. št. 21-122. Maja smo že naročili izdelavo glavnega načrta za trgovino. Upamo, da bo SGP Sava že drugi mesec začelo graditi novo trgovino v Gozd-Martuljku, saj je nujino potrebna v tem lepem turistič- nem kraju. To bo nova samopostrežna trgovina z bifejem, ki bo predvidoma zgrajena že do marca prihodnjega leta.« Te dni zo že zakoličili lokacijo trgovine. J. Vidic Sindikalne športne igre V nadaljevanju kranjskih letnih sindikalnih športnih iger v malem nogometu so se v soboto popoldne srečale ekipe Sava A : Exoterm — 4:1 (1:0), Kovinsko podjetje: : Projekt B — 2:1 (0:1), Iskra A : Tekstilni center — 1:0 (1:0). V ponedeljek popoldne pa so tekmovale ekipe LIK : : Projekt A — 2:1 (0:1), Pro-jektv B : IBI — 1:2 (0:2), Exoterm : Kovinsko podjetje — 0:3 (0:1), Sava B : Iskra B — 0:2 (0:1). Ker ekipa Tekstilindusa A v prihodnje ne bo tekmovala, bo namesto nje nastopila ekipa Sava B. Tako bo v petek popoldan na programu srečanje Sava B : Elektro in Kovinar : Tekst ilindus B. V soboto popoldan pa bodo tekmovali: Sava A : Iskra B, IBI : Sava B, Kovinsko podjetje : : Elektro in Projekt B : Exo-term. A.' ž. Trije mladi objestneži pred sodiščem »Proslavljali smo fantovščino in odhod k vojakom« Trije mladi fantje, Matjaž Mejavšek .19 let), Ervin Jakopič (19) in Leopold Mulej (24) — prva dva doma z Bleda, Mulej pa iz Radovljice, so minuli torek, 26. avgusta, /.večer začeli proslavljati. Ervin Jakopič bi moral na-slednji dan .na odsluženi kadrovskega roka, Leopold Mulej pa je najavil fantov ščino. Začeli so s pivom v Goli hotelu na Bledu, nadaljevali s konjakom, pelinkovcem in vinom v restavraciji Bled, končali pa spet s pivom v Kazini na Bledu. »Veselo« razpoloženi so bili z vsakomur pripravljeni proslaviti njihov dogodek. Vendar pa mirni nemški državljan v Kazini ni kazal zanimanja za njihovo veselje. Ker ni hotel piti ponujenega piva, je Jakopiča to razdražilo in ga je z njim polil. Kasneje je z njim obračunal še Mulej, ki jc mislil, da ga je nemški državljan namerno spotaknil (tako se je zagovarjal v po nedeljek na občinskem sodišču v Radovljici). Proslavljanje se je oktog 11. ure zvečer končalo v Kazini, ko so mladi objestneži grobo in na- silno pretepli še natakarja in vratarja Park hotela. Ta »izrazit primer nasilni-štva«, kot je na obravnavi dejal javni tožilec Boris Seti-na, je fante pripeljal v pripor, v ponedeljek dopoldne pa je bila proti njim na občinskem sodišču v Radovljici kazenska obravnava. Po daljši razpravi — zaslišanju obtožencev in prič (vsi trije obtoženci so priznali krivdo) je tričlanski senat občinskega sodišča Matjaža Mejavška oprostil, Jakopič je bil ka/.novan s 30 dni zapora, Mulej pa s 45. oba pa bosta do pravnomočnosti sodbe še naprej ostala v priporu. Jakopič in Mulej sta pred tom že prišla navskriž s predpisi o javnem redu in miru; prvi dvakrat drugi pa štirikrat. In čeprav je sodišče upoštevalo mnenje zagovornika in Jakopiča ter Mu-leja milo kaznovalo, Mejavška pa oprostilo (njegov primer bo obravnaval sodnik za prekrške), je sodnik Miroslav Šujca v obrazložitvi sodbe dejal, da alkohol ni in ne more biti opravičilo za kaznivo dejanje. A. ž. LUBNIK — Na posvetu predstavnikov planinskih društev Gorenjske, ki je bil v soboto In nedeljo v planinski postojanki na Luhnlku nad Skofjo Loko, so se med drugim dogovorili, da bodo prvi dan planincev praznovali na Gorenjskem v soboto in nedeljo, to je 13. in 14. septembra. Obiskali bodo vse /nane planine in vrhove na Gorenjskem. -an GORJE — Svoj krajevni praznik so v Gorjah proslavili v soboto, 30. avgusta, v dvorani TVD Partizan. Nastopila je znana gorjanska godba na pihala v narodnih nošah, odlična iolklorna skupina, ki jo vodi Božena Repe in recitatorji osnovne šole. Program je zelo uspel. 2al je bila dvorana, ki sprejme 250 ljudi, le dvotretjinsko zasedena. Mar so ljudje pozabili na žrtve NOB in hudo preteklost? J. A. Človek in njegov svet Kadar se neki likovnik prvič predstavi javnosti, je to vedno zanimiva reč. Kako ga bodo sprejeli ljudje, kakšen bo odmev na njegova dela? Do malo znanih ali neznanih imen, do razstavljavcev, o katerih doslej — čeprav morda po krivem — še ni bilo dosti slišati, so obiskovalci vedno hudo kritični, strogi. Ne zaupajo mu povsem, podzavestno ga imajo za diletanta. Ugodne ocene ter pohvale in če hočete, tudi velik obisk, zavoljo tega navadno že pomenijo uspeh. In ob prvi razstavi slikarja Franca šubica — Ajda, ki je po stenah škofjeloške knjižnice razobesil trideset svojih platen, ne moremo zapisati drugega kot peščico pohvalnih besed. Čeprav so jo odprli v času III. Groharjeve slikarske, kolonije, v dneh torej, ko je bila pozornost večine kritikov, likovnih strokovnjakov in javnosti obrnjena drugam, k že priznanim mojstrom čopiča, ni ostala brez odziva. Mnogo Ločanov si jo je ogledalo in spodbudne besede, ki smo jih zasledili med listanjem po knjigi gostov, zgovorno pričajo, da so Ajdove podobe zapustite zelo ugoden vtis. France Subic je izrazit fi-guralnik. Na skoraj vseh svojih platnih prikazuje človeka v najrazličnejših trenutkih njegovega obstoja, spremlja njegovo pot skozi življenje, ves.!.-, žalostne in razburljive dogodke, s katerimi nam postreže vsakdanjost. Roj- stvo, brezskrbno otroštvo, ljubezen, materinstvo in družina na eni strani ter žalost* lakota, vojna, trpljenje ia smrt na drugi so motivi, ki ga privlačijo, ki jim posveča! ves svoj umetniški dar. Bolj kot sama tehnika slikanja, očitno že dognana, utrjena (slednje je edino, kar bi av-j torju lahko šteli v slabo, saj ga utegne utesniti, mu oto^ piti čut za iskanje novih risarskih in barvnih rešitev) pritegne svojstven način obdelave motivov. Šubic skuša hkrati, na eni sliki, prikazati človeka v različnih obdobjih; brezskrbnega otroka, ljubečo dekle, pridno mater in izžeto starko. Ali pa nariše dva obraza iste žene, obraza, katerih poteze izpričujejo določeno čustvo, razpoloženje in ki ju slikar pojasni z upodobitvijo dveh različnih dogodkov v življenju obravnavano osebnosti, izrisanih na konceh platna. Ajdova dela — z izjemo slike škofje Loke, posvečene mestu, ki mu je prvo omogočilo samostojno razstavljati — so prav gotovo mekaj posebnega, vredne ogleda. Seveda mora preteči še precej časa, preden bomo o nenavadnih platnih lahko izrekli dokončno oceno. Realistični slog in psihološko-so-cialna motivika sta verjetno šele začetni korak na poti Šubičevega likovnega razvoja. Slikarski filozof — kar Ajdo nedvomno je — nikdar ne preneha iskati movih izraznih možnosti. I. G. / Seminar v Tržiču Delavska univerza v Tržiču je 2. in 3. septembra pripravila seminar za vse prosvetne delavce občine. Na seminarju so predavali vidni družbenopolitični delavci ln strokovnjaki iz področja šolstva. Seznanili so se z nekaterimi aktualnimi pogledi na enotno osnovno šolo, govorili so o izkušnjah dosedanjega dela temeljne izobraževalne skupnosti, o lanskoletnih uspehih in nalogah v novem šolskem letu, razpravljali o idejnih načrtih za novi šoli v Krizah in Bistrici ter se seznanili z aktualnimi vprašanji družbenopolitičnega ln gospodarskega življenja občin. Ker letos poteka sto let od ustanovitve osnovnih šol na Slovenskem, je prof. Vin-cenc Znidar kustos slovenskega šolskega muzeja spregovoril o Svetlih trenutkih v stoletnem obdobju slovenskega osnovnega šolstva. -E. V. Kulturne vesti trzic — Pod pokroviteljstvom tovarne Peko bo turistično društvo Tržič 7. septembra organiziralo prireditev z nazivom šuštarska nedelja, ki naj bi v prihodnje postala Iradieionalna. Obiskovalcem se obeta cela vrsta zanimivih nastopov, koncertov, predstav in drugega, ki bodo nedvomno prava paša za oči. V programu sodeluje več kulturnih in zabavnih skupin, med njimi tržiška godba na pihala, DPD Svoboda Tržič — njeni člani nameravajo gledalcem predstaviti sejo čevljarskega ceha — ter domača folklorna skupina Karavanke. Ob tej priliki bodo predvajali tudi film o Tržiču, odprli razstavo Zgodovinski razvoj trži-škega čevljarstva, priredili fešto, pojedino čevljarskega ceha ter gledalec seznanili z zanimivostmi iz čevljarskega življenja, ki jih bodo pripovedovali poznavalci, in to v pristnem domačem narečju. Ubleganje len i1\ g r ada 3. nadaljevanje Pripovedovali so mu o uničujočem ognju Nemcev, o strahotnih jeklenih tankih, o padalcih, ki se spuščajo za hrbet branilcem in napadajo od zadaj. Nemci so premočni, neusmiljeni, nepremagljivi. Med prodorom na Lugi je Leeb po radhi govoril svojim četam: »Vojaki! Pred seboj imate le še ostanke boljševi-ške armade in poslednje prebivalce Leningrada. V mestu ni več ljudi, še zadnji sunek in armadna skupina »Nord« bo slavila zmago.« V teh besedah je bi!o mnogo grenke resnice. Ko je bil prenehal odpor na enem mestu, se je zrušil skoro na vsej črti. Dvajsetega avgusta so Nemci drveli že prek vse lu-ganske fronte, pot proti Leningradu je bila prosta. Tega dne je Zdanov sklical posvet vseh leningrajskih partijskih aktivistov. Prihajali so rdečeobrobl jenih oči, upadlih lic, izčrpani do onemoglosti, obupani. Mnogim so za pasovi tičali bajoneti. Prišel je Vorošilov in spregovoril prvi. S palico je razlagal na zemljevidu obrambne položaje mesta. Nato je Idanov žarečih oči podal slovesno izjavo: »V najkrajšem času moramo vse prebivalce pripraviti za boje po cestah. Napeti moramo vse sile, kar jih še imamo, da bomo pred Leningradom izkopali fašizmu grob.« Drugega dne so na hišah viseli ogromni lepaki s proklamacijo. Klicali so Mudstvu: Sovražnik je pred vrati! STALINOVE SKRBI Zdanov ln Vorošilov sta Imenovala obrambni svet, ki naj bi vodil pocestne borbe. Mesto so razdelili na 150 obrambnih okrajev in v vsak okraj poslali delovni bataljon — 600 ljudi, mož, žensk in mladincev, oboroženih z vsem, kar je bilo v mestu še količkaj orožju podobnega. Tako si videl borec z ročnimi granatami za pasom, puškami ln lovskimi puškami, pa tudi sulicam' na ramah, s strojnicami, pištolami, revolverji. Po cestah so vzidavall cementne stebriče kot obrambo proti tankom, tako imenovane zmajeve zobe, na obrobnih vhodih v mesto so vlačili skupaj na vse kraje štrleče železniške tire. V stanovanjskih predelih so nasta jall bunkerji, strojničmi gnezda in pasti za tanke. V parkih ln na polju so zakopavali kvišku moleče tramove, M katerih naj bi se razletela pristajajoča letala. 26. avgusta so Nemci zasedli železniško postajo Ljuban, 80 km jugovzhodno od mesta, ždanov je od Stalina te-lefonično zahteval nujne okrepitve. Stalin mu je obljubil štiri polke padalcev, deset pešadijskih bataljonov in tanke, kar jih bodo v naslednjih štirih dneh izdelali v tovarnah Kirov in Izorsk. Te leningrajske tovarne so bile med največjimi sovjetskimi izdelovalci tankovske-ga orožja. Vsi njihovi izdelki so doslej kljub kritičnemu položaju Leningrada odhajali v Moskvo. Zdaj je leningrajska fronta dobila 25—30 tankov. Več teh 52-tonskih orjakov niti pobarvanih ni bilo, poslaii so jih v boj v bleščečem se jeklenem oklepu. Čeprav je bil Stalin še vedno živčen in potrt, se je na svoj pedantni način vmešaval v vse podrobnosti leningrajske obrambe. Namestniku /.ilanova, ki je vodil obrambna dela, je vsak trenutek dajal telefon ična navodila za gradnjo barikad. Ko je slišal, da sta Zdanov in Vorošilov sestavila obrambni svet, je podivjal, dal ždanova in Vorošilova poklicati k tele-fonu in ju oštel, kako jima pride na misel storiti kaj takega brez njegovega dovoljenja. Uradno ju je ukoril in odredil reorganizacijo in novo zasedbo obrambnega sveta. Kaj je privedlo zaskrbljenega diktatorja do teh ukrepov, ni jasno. Najbrž je tičal za tem Beria, šef tajjie policije. Beria je skušal z vsemi silami preprečiti, da bi nastajale civilne organizacije, tako odredi milice ali partizanov — vse to naj bi bilo vedno v rokah policije. Morda pa se je Stalin tudi bal, da se Leningrad ne bi predal Nemcem, kajti Beria mu je vedno prišepetaval, da se na Leningrajčane nI zanesti, da so nezanesljivi. TEMNA MAVRICA Ali je bilo v tem kaj resnice? Menda ne. Res pa je, da je med Pe'.ersburgom in Moskvo že od nekdaj vladalo hudo nasprotje. Čeprav zavedni Rusi, so se Petersbur-žani vedno prištevali »Evropejcem«, saj so na stežaj odprli vrata civilizaciji in kulturi. Stari Sankt Petersburg je živel življenje Pariza in Rima — in vedno zviška gledal na ortodoksno Mos\vo. In ta stari antagonizem ni prenehal niti v novi državi, nasprotno, še povečal se je. Ko je leta 1918 Lenin, bo>č se nemške nevarnosti, prene- sel »začasno« sedež vlade iz Petrograda v Moskvo, so Pe-terburžani, ki so bili tako ponosni na svojo prestolnico, na svoj ljubljeni »Piter«, občutili to kot hudo ponižanje. Po dvesto letih je nadvlada Pi-tra prešla na Moskvo. V prvi dobi Staiinove vlade je bil v Leningradu partijski sekretar Sergej Kirov, mlad, nadarjen voditelj, ki mu je centralni komite popolnoma zaupal. Dne 1. decembra 1934 pa je udri v partijski urad neki Leonid Nikolajev in Kirova ustrelil. Umoru v Leningradu je sledil nezaslišan teror. Na tisoče in tisoče ljudi je bilo aretiranih, poslanih v taborišča ali ustreljenih. To je bil zaletek čiščenj v letih trideset, ki so trajala domala do začetka druge svetovne vojne. Zlasti je bilo hudo v Leningradu samem. Po Stalinovi smrti so bile potrjene vesti, ki so se jele širiti med ljudmi takoj po umoru Kirova, da namreč umor nikakor ni bil dejanje nepreračunljivega fanatika, temveč da ga je naročil Stalin sam, izvedla pa tajna poiicija. Res je tedaj, da neusmiljeno, nespametno ter neupravičeno grozotno preganjanje ni zapustilo ugodnih posledic, res je morda tudi, da so si Leningrajčani na tihem želeli padca Stalina, vendar pa je bilo med njimi mnogo trezno mislečih mož, ki so videli tudi drugo stran medalje in na njej podobo Hitlerja. Pa še nekaj je bilo, kar jih je vodilo v neizprosen boj proti okupatorju. Tudi oni so bili revolucionarji, nadvse so ljubili svoje rodno mesto, bilo je njihov ponos. Ljubili so svojo domovino, čeprav njihova revolucija ni bila tiste vrste kot Stalinova. In tako so Leningrajčani stopili na trnjev poi strahot, odrekanja, lakote, umiranja ter jasno dokazali, da so zvesti sinovi svoje nesrečne domovine, po kateri so divjale in morile hitlerjanske horde. ŽELEZNI OBROČ Še nikoli se ni zdelo mesto tako lepo kot tistih štirinajst dni ob prehodu v september. Nad njim se je bočilo jasno modro nebo in na širokih alejah so žarele lipe v čudovitih zlatih in škrlatnih barvah. Pod njimi pa so po tratah poganjale iz tal cele preproge gob — slabo znamenje, so tožile babuške, stare mamice in se tesneje zavijale v ogrinjala — mnogo gob, mnogo mrtvih . . . Slavni ansambli so zapustili mesto — godbeniki filharmonije, igralci Puškinovega dramskega gledališča, pevci in pevke ter balet akademske Klrove opere. Mestna javna knjižnica je izselila 360.009 dragocenih tiskovin, obrambni svet je demontiral 86 tovarn in odpeljal stroje, ravnatelj Orbeli Je neumorno spravljal v zaboje preostale vrednote Eremitaže in jih pripravljal za transport. Coklice in kislo mleko V nedeljo je bil na Krvavcu tradicionalni Coklarski dan, na katerem se je veselilo prek 1000 ljudi Ambroža ter Marija škrjanc iz Stiske vasi. Organizatorji so jih tudi nagradili. V domu je bilo že od jd" tra dalje veselo rajanje, na kegljišču pa so neutrudno kegljali za srnjaka, katerega dopoldneva še niso ujeli! Hrane, posebno tekoče ni manj' kalo, sploh pa kislega mleka in pravega krvavskega sira ne. Tudi brez izvolitve miss Coklarski dan se je začel že v soboto zvečer, ko so na Krvavcu zakurili kres in rajali pozno v noč. Pravo veselje pa se je začelo v nedeljo dopoldne. Radovednežev in vnetih obiskovalcev Krvavca ni manjkalo. Prišli so iz Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, Domžal, pravzaprav od vsepovsod. Med njimi je bilo tudi 30 Korošcev iz Železne Kaple, ki so zaradi prireditve za en dam podaljšali bivanje na Krvavcu. Gotovo jim ni bilo žal, saj je bilo vreme lepo in prireditev zanimiva. Pričeli so z ocenjevanjem mleka in mlečnih izdelkov kmetov iz okoliških vasi. Najboljše mleko in njegove izdelke so na komisijsko mizo postavili: Tone Slatnar, Valentin Grilc in Franc Močnik iz šlo. Tisti, ki je zbrala največ majhnih Jesenic coklic, je pri* padel zveneč naslov »Miss coklic« Prireditev je organiziral cerkljansko turistično društvo, na pomoč pa so priskočila tudi nekatera kranjska podjetja. J. Košnjek Kdo pravi, da letos ni gob? Upokojenec Franc Družni kz iSm ske Dobrave nam je postregel s 25 člansko gobjo najde jurčkov. žena pravi, da je Franc navdušen gobar in gobo celo pod kostanjem na dvorišču — Foto: A. U. TEKSTILNA TOVARNA SUKNO Z A PUŽE p. Begunje na Gorenjskem obvešča CENJENE ODJEMALCE/ tla smo spremenili delovni čas v naši prodajalni tekstilnega blaga v Zapužah. Odslej nas lahko obiščete vsak deloV-nik od 6. do 18. ure. Kovačevi z Javornika (3) -4 včasih v vsaki vasi Tistega dne, ko sem bil prvič na Joštu in ko je bilo na Javorniku žegnanje, se je tam zbralo veliko ljudi. Po maši sta odšla oče in stric v gostilno. Mežnarjeva gostilna na Joštu je bila včasih daleč okrog znana po dobri postrežbi in izvrstnem vinu. Gostilna je bila okoli sto let v rokah ene družine. Mcž-narjevi z Jošta so bili precej bogati ljudje. Nekaj let pred Prvo svetovno vojsko so se preselili v Kranj, kjer so odprli znano gostilno pri Joštarju. V tistih časih je bila na vrhu Jošta samo cerkev, mežnarija in župnišče. Planinski dom so postavili šele nekaj desetletij pozneje. Župnišče je bilo zelo dolgo poslopje, katerega dve tretjini pa sta bili zapuščeni in v razpadanju. Ker je romanje ©pešalo, ni bilo več potrebnih toliko prostorov za romarje. Pod Jošta zvon spadajo vasi Rakovica, Zabukovje, Pše-vo, Javornik in čepulje. Kljub temu, da so te vasice zelo majhne (leta 1910 je živelo v Rakovici 18, v Zabu-kovju 109, v Pševem 54, na Javorniku 58 in na Cepuljah 42, ljudi), so bile razen Mež-narjeve gostilne na Joštu v teh krajih gostilne še: pri Benku v Rakovici, pri Draj- nerju v Pševein, pri Končov-cu na Javorniku in pri Čav-narju na čepuljah. Razen gostilne na Čepuljah danes ni nobene več. Naj ob tej priliki povem nekaj o gostilnah nasploh v mojih mladih letih! V Besnici I so bile tri gostilne: pri Me-j havcu, pri Stiheljnu in pri j Žnidarju. V Stražišču so bile razen tistih dveh na Labo-' rah in Gašteju še pri Pukelj-nu, Korošcu in Benediku. V Kranju je bilo približno 30 gostilen, kar je bilo za okrog 3000 Kranjčanov gotovo preveč, pa so vse dobro uspevale. Pridno so jih namreč obiskovali kmetje iz okoliških vasi, posebno ob nedeljah in ponedeljkih. Kranjčani pa so radi hodili v gostilne po okoliških vaseh. Takrat gotovo najbolj obiskovana gostilna je bila pri Francku (Pavlinu) v Pod-brezjah. Ker je bil gostilničar tudi vinski trgovec, je točil vedno zelo dobro vino; to so Kranjčani dobro vedeli. Druga gostilna, ki so jo Kranjčani prav tako zelo obiskovali, je bila pri Turku v Rovtah. Za obisk teh dveh gostiln je bilo najbolj pripravno iti z vlakom v Pod-nart, od tam pa je ena kot druga oddaljena le okrog 40 minut peš hoje. Kranjski trgovci, profesorji, lovci in drugi so zelo radi hodili v Rovte. Nekateri so odšli že v soboto in tamkaj prespali, drugi pa so prišli v nedeljo zjutraj. Pozimi so igrali karte, domino in mar-janco, pozimi pa so največ kegljali. Gostilničar Turk je imel na zalogi vedno dobro pijačo in daleč okoli znani domači brinjevec, ki ga je sam kuhal; vedno je imel pripravljene dobre klobase, šunke in druga jedila. Nekateri so prišli z vlakom, drugi, ki so radi pešačili in ki jih je navadno vodil znani planinec in profesor Anton Zupan, pa so peš odšli iz Kranja zjutraj in nato čez Jošta in Mohorja do kosila prišli v Rovte, kjer jih je druga družba že čakala. Zvečer so se vsi skupaj vračali domov preko Podnarta. Gostilničar Turk je znal ravnati z ljudmi, zato je bil zelo priljubljen. Bil je dvakrat oženjen, imel je vsega 20 otrok; z vsako ženo po 10. Ta Turkov rod je danes raztresen po vsej Sloveniji. Danes imamo po vaseh v primerjavi s tistimi časi zelo malo gostiln. Razmere so se spremenile. Včasih si zvedel vse novice v gostilni, zdaj pa to več ne drži, ker skoraj vse prej zvemo iz radia in časopisov. Vendar je po eni strani škoda, da teh gostiln ni več; zanje nismo našli pravega nadomestila. Gostilna je bila včasih vaški družabni prostor, kjer so se shajali domačini. Tudi vsak tujec, ki je prišel v vas, se je najprej oglasili v gostilni. Tu so se izmenjavale misli, tu so se ljudje na razne načine zabavali. To niso bili omejeni zaprti klubi; v gostilno je lahko prišel vsak. Razni kulturni in zadružni domovi tega ne morejo enakovredno nadomestiti. Ker teh gostiln več ni, nam posebno v manjših vaseh nekaj manjka. Zdaj pa se vrnimo spet na Jošta! Ko sta oče in stric prišla iz gostilne, smo se vrnili na Javornik. Tam nas je že čakalo dobro kosilo, kakršno je v navadi za žegnanje. Moj stric — njegovo ime je bilo Joža Sedlar —- je bil izredno nadarjen človek; prav tako tudi njegov brat, lastnik Benkove gostilne v Rakovici. Ta je bil hkrati gostilničar, mlinar in kovač, najbolj znan daleč okrog pa je bil po tem, da je zelo dobro drl zobe. Vsak dan je imel nekaj pacientov, ki so prišli tudi od zelo daleč; med njimi je bilo dosti Ljubljančanov. V Kranju takrat še ni bilo zobozdravnika. Stric na Javorniku pa je bil tudi izkušen kovač, čebelar, navdušen lovec in izvrsten godec; vabili so ga na razne ohcetl, veselice in druge svečanosti. Bil je tudi zelo dober humorist. France Kozjek (Naprej prihodnjič) Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »No, mehko srce je imel, vselej mehko srce, čeprav je bil v besedah marsikdaj zloben. Toda »Oba na ustnicah, ni zloba v srcu. Te ni poznal nikoli. A očeta ni cenil, vsaj tako ne, kakor bi ga zaradi spoštovanja moral . . .« — Oče se nikoli ni pretegnil. Zato je dočakal k>po starost, — je govoril še lani, potem pa sta Prerešetala vso družino od sestre Neže do Francke, ki je prav dobro poročena v Celju. »Gostilničarja in posestnika ima. Ni ji slabo. Najbrž se me bo sramovala ob srečanju pred niožem; ta me bo bržkone prav tako pisano gledal, kakor da prihajam z drugega sveta. In tisti Nežin oficir tudi. Mogoče bi me bila vesela samo *e Karla in Josip. Toda teh dveh ni. Josip je J Parizu, če je še živ in če še suče šivanko. Ka>la pa je mrtva, mrtva. Končala je v Ljubljanici .. .« ~~ Ne samo pred materjo, tudi pred Karlino se cntim krivega, — se je Janez ob njunem sni-d°nju pred tremi leti obtoževal, saj je ni on Pognal v samomor, marveč neka druga oficirska Di»raba, ki ji je obljubljal zakon, pa ji je dal sarrio svojo bolezen, o kateri so baje celo poro-La'i časopisi, klerikalni »Mir« v Celovcu, ki je Poročal o Karlinini smrti. — Niso poročali zaradi nje, pljuniti so hoteli name, — mu je jancz pokazal izrezek iz tistega SpBgJ**' v katerem je pod naslovom SAMOMOR ~*NSKE dne 13. maja 1907 (da, glej, zdaj se spo ■HnJa, natančno spominja datuma) pisalo, da je Petek zvečer tridesetletna kuharica Karolina J-ankar skočila v Ljubljanico s šentjakobskega ostu, v reki, narasli od večdnevnega deževja, P ilva'a do frančiškanskega mosta, nato pa izgini-,a v motnih valovih. Samomorilka je sestra slovenskega pisale J° Ivana Cankarja in je baje zaradi neke ne- oz(# avljive bolezni poiskala smrt v valovih Ljubljanice. »Da, tako je pisalo,« se spominja Francelj. — Kaj bi? Pogumna je bila. In nesrečna! Nesrečnim pa je življenje smrt in smrt življenje, — je tolažil Janeza. — To si lepo povedal, — je rekel Janez, vseeno pa se ni nehal obtoževati, da za Karlino ni zadosti skrbel in se je na Dunaju celo sramoval, podobno kakor nekoč matere, ko ga je prišla obiskat in ga čakala pred ljubljansko realko. Pri Loffler-jevih je stanoval in Karlina je bila tiste čase na Dunaju, kjer je služila. Prihajala ga je obiskovat, on pa... — Vsak človek, tudi najbližji, ti postane nadležen, če nenehno trka na tvoja vrata in te moti pri delu, — bi rad ustavil Janezove samoobtožbe, a jih ni mogel. Janez je govoril in se izpovedoval, kakor da bi bil pred spovednikom. — Pri Kristanovih sem bil . . . pri Adi in Etbi-nu, ki sta tik pred vojno odšla v Ameriko .. . Tja sem šel, ko sem zvedel, oziroma našel njeno poslovilno pismo . .. Janez je govoril o tem razmišljeno in nepovezano, vpletal v pripoved svojo takratno kandidaturo pri državnozborskih volitvah za poslanca Jugoslovanske socialnodemokratične stranke in Karlinin samomor, ki ga je storila tiste dni pred samimi volitvami in ki so ga nasprotniki izrabili v boju proti njemu. Tudi slovenski koroški katoliški »Mir« je objavil tisto novico zaradi njega, čeprav je bila objavljena dan po volitvah, a je bila po Janezovo prav gotovo namenjena, da bi izšla na dan volitev, če že ne dan poprej, ko bi bilo mogoče in ko bi Karolina ne izbrala za dan smrti petek. — Vse se je dogajalo pri belem dnevu. Ljudje so videli, kako je skočila z mosta v naraslo Ljubljanico in pri tem zadela z glavo ob mostni slop in najbrž že takrat omedlela. »Mir« ni pisal resnice, ko ie zapisa), da je plavala do frančiškanskega mostu, t iudie so jo videli. Hoteli so io rešiti, a niso mopli odvezali čolna ali pa se jih je pri čolnu nabralo preveč, da bi mogli s čolnom naglo za njo. T"Vo ie izginila v valovih . . . Jaz sem bil ta čas v Tivoliiu. Dve dekleti bi se radi pogovarjali /. menoj o mojem iMu, pa smo govorili samo O Prešernovem soomemku. oziroma muz', nad katero so se ljubljanski malomeščani zgražali. Celo Vladimir Levstik je takim malenkostim podlegel in napisal zbadljivko v 'Osi'. Ne bi se spominjal, ko bi me prav tedaj tako sunkovito ne zabolelo pri srcu. Tako sunkovito, da me je skoro vrglo ... In to prav tedaj, ko se je Lina (tako je kdaj pa kdaj imenoval sestro Karolino) vrgla v Ljubljanico . .. Nisem vedel. Toda že med pot jo, ko sem se vračal v mesto, so mi povedali. Stekel sem k Ljubljanici, potem na mestno redarstvo, čakal, da jo bodo našli, pa so rekli, naj grem v hotel, kjer sem takrat prebival, tam pa so mi dali pismo, naslovljeno name. Bilo je Dragotinino (tudi tako jo je včasih imenoval). Tole vidiš, — mu je pokazal in nato prebral: Oprosti, Janez, da sem se odločila tako, saj me poznaš in veš, da ni druge poti. Tu ti prilagam dva goldinarja. Upam, da bo dovolj, da me zapeljejo na pokopališče ... Dalj ni mogel brati. — Vidiš in tedaj me je stisnilo in na misel mi je prišel tisti februarski dan dve leti pop'c.j. Takrat je prišla Karolina iz Pulja na Dunaj. Ni ine našla pri Lofflerjevih, Lofflerjevi pa sta se obtoževali čeznjo, da se je obnašala, kakor da bi bila moj gospodar in da je vdrla v mojo sobo, čeprav sta ji branili... In res sem v sebi našel njen listek, da pride naslednji dan zopet. Jaz pa sem se razjezil in ji z vroeno dopisnico prepovedal. Vidiš, — je umolknil, potem pa vprašal, ali si lahko misli, kaj ji je pisal. Kaj? Kako naj bi vedel? —- Nahruhl sem jo, kaj vdira v tuja stanovanja in k tujim ljudem. Ce se drzne priti, kakor mi je napisala na listek, ji bodo vrata zaklenjena. Ne maram tc videti, sem zapisal. Sam sem v uboštvu, sem poudaril, in naj ve, da so mi ljudje, h katerim je prišla kakor iz Rov t, dali tisti večer kakor že marsikdaj večerjo. Opozoril sem jo, da jim v Pulj nisem odpisal, naj pride. In sicer zato, ker nimam denarja, oziroma ga imam komaj za cigarete, brez katerih ne morem pisati in živeti Laže pogrešam hrano in trpim lakoto, kakor da bi se odpovedal cigaretam. Obenem sem ji očital, da bi se lahko pozanimala že v Ljubljani, kako je z menoj, in povedali bi ji, da imam pri njih več kakor tri tisoč kron dolga, ki ga najbrž nikoii ne bom mogel plačati. Vi imate roke, sem ji zalučal, jaz pa imam samo glavo in s to glavo si prislužim komaj za par dobrih čevljev ... No, pretiraval sem. Zlatoporočenca Pavla in Karel Višnar z Murove na Jesenicah. Foto: F. Perdan Zlata poroka Pavle in Karla Višnar z Jesenic Dvakrat »da« na ponedeljek Pretekli ponedeljek sta si drugič v svojem življenju rekla »da« 79-letni Karel in 74-letna Patda Višnar z Jesenic Sedanji — 50-letni in obenem zlati jubilej njune zakonske zveze, je po mnenju pbeh pomenil najlepši trenutek v njunem, ne preveč rožnatem življenju. Ob tem je zanimivo pripomniti, da sta se pred petdesetimi leti poročila na ponedeljek in njun po petdesetih letih ponovni »da«, sta ravno tako izrekla na ponedeljek. Sicer pa nama s fotorepor-terjern Francijem jeseniških zlatoporočencev ni bilo težko najti. Kajti skoraj vsak Jeseničan ve za njun dom na Murovi *•» tako se namreč imenuje ta del Jesenic in ne ADMINISTRATIVNA ŠOLA (dvoletna) Kranj, Tomšičeva 7, razpisuje naknaden vpis v I. razred za Šolsko leto 1969/70. Prijave obr. 1,20, kolek za 2 din, rojstni list in spričevalo o dovršeni šoli (lahko tudi brez ocene iz tujega jezika), pošljite ali prinesite na šolo najpozneje do sobote, 6. sep. 1969. Sprejemni izpiti iz slovenskega jezika in računstva bodo v ponedeljek, 8. sep. 1969, ob 14. uri. nazadnje, ime Višnar je že vrsto let pojem za izdelke umetne obiti iz lesa. ZAČELA SVA S TREMI KRONAMI V ŽEPU...« Karla sva našla pred hišo, kjer se je na ležalnem stolu hladil v senci. »Kar noter stopimo, samo malo počakaj-ta, da mi bo hčerka pomagala pri hoji. Veste, odkar sem imel lani srčni Infarkt, nisem več tako trden v nogah in tudi delati več ne morem.« Nekaj trenutkov za tem smo že sedeli za široko mizo in moje pero je komaj dohajalo spomine Pavle Ln Karla Višnarja. Oba sta se izučila za trgovca in zato ni naključje, da sta se najprej poskusila v trgovinski stroki. »V stari kovačnici na Jesenicah — pri Svedrarju smo takrat rekli, sva imela majhen bife oziroma trgovinico. Spomnim se, da sva imela vsega skupaj tri krone v žepu ln sva blago za prodajo dobila na up. K nama so zahajali železničarji, ki sva jim pripravljala »šunko«, klobase, pa tudi žganja se je dalo nekaj dobiti.« Karel nam je pravil, da sta z ženo prišla s trgovino »na kant« in sicer ob železničar-ski stavki. »Toda imela sva toliko skupne volje, da sva začela znova. Jaz sem se med vojsko naučil rezljanja lesa in to mi je kasneje prav prišlo. Začel sem najprej z rezljanjem bukovih panjev, iz katerih sem delal gobe za krpanje nogavic, žena pa jih je poslikala z živopisanimi barvami.« Tako se je začela njuna umetna obrt oziroma bolje povedano izdelovanje različnih predmetov iz lesa. Leta 1922 ju je prijatelj pregovoril, da sta razstavila svoje izdelke ,na takrat prvem ljubljanskem velesejmu. Čeprav v začetku sploh nista pomislila, da bosta imela dobro kupčijo, so jima že prvi dan vse razstavljene predmete enostavno razgrabili. »Z izkupičkom sva kupila nov material in nato celo noč delala, da sva lahko prihodnji dan spet razstavila. In to se je ponavljalo vseh deset dni, ko je bil velesejem odprt. Poleg dobre kupčije sva dobila še množico naročil, zato sva morala najeti enega fanta, da nama je stružil les, kasneje pa smo dobili še mizarja.« MEDALJE IZ VSEH KONCEV SVETA Da so bili Višnarjevi izdelki iz lesa čislani tudi po svetu, dokazujejo številna priznanja in kolajne, ki sta jih dobila na razstavah na Nizozemskem, v Angliji, ZDA, Nemčiji, Italiji. Zanimivo je tudi to, da so celo iz Hamburga hodili na Jesenice po Višnarjeve lesene predmete. Medtem ko smo ves čas govorili o izdelkih iz lesa, sem ju skoraj pozabil vprašati nekaj besed o teh predmetih. »Izdelovala sva vremenske hišice, različne otroške igrače in živalske figurice in še vrsto drugih reči, saj se niti ne spomnim vsega. Pred zadnjo svetovno vojno so bile posebno čislane tudi rezbarjene ure, vendar nama jih je Gestapo večino pobral.« Zlatoporočencema Višnar z Jesenic se je rodilo sedem otrok; 5 fantov in dve dekleti. Njuni otroci danes nadaljujejo delo staršev in njuna, sedaj njihova obrt se dobro razvija. Prejšnjim spominkom, igračam in drugim majhnim lesenim predmetom, so se danes pridružile številne večje lesene plastike — kipi Venere, podoba razmišljajo-čega Ivana Cankarja, Ve ura v sredini dveh lotosovih cvetov, da omenim nekatere i/ med podob, ki sta nama jih pokazala. Ob teh predmetih je treba priznati, da imajo kar precejšnjo umetniško vrednost in da o kakršnem koli kiču sploh ne moremo govoriti. NAJSREČNEJŠI DAN NJUNEGA ŽIVLJENJA In tako smo se iz spominov spet vrnili v sedanjost ali bolje povedano k zlati poroki. Oba, tako Pavla kot Karel, sta potrdila, da je ta jubilej najsrečnejši dan v njunem življenju. Omenila sta, da sta vsem svojim otrokom kupila za svojo zlato poroko nove prsmiie, da so imeli svatov-sko pojedino v gostišču Flis v Vrbi in da jima je čosiital tudi predsednik jeseniške občinske skupščine. »Res, tega dogodka in takšnega slavja ne bova pozabila, dokler bova živela«. Vili G. Roparski zaklad JULIUS MADER 31 Tvrdka IG Farben je financirala s svojimi devizami v tujini, posebno v Južni Ameriki in Aziji, podzemeljsko armado nacistov in naložila zanje vezane finančne pologe za povojna leta. Zato je navadno prejela od urada VI oziroma od zunanjega ministrstva ustrezajočo protivrednost. Za kakšne vsote je šlo pri posameznih ilegalnih nakazilih, se je pokazalo, ko je centralna finančna uprava IG Farben še 10. aprila 1945 prejela kot ustrezno protiuslugo od Ribbentropa nakazilo 1 146 250 RM. Toda ni se dalo več dognati, kje in kdo je v tujini prejel protivrednost. O obsegu teh poslov lahko sklepamo tudi iz nakazila reichsbanke z dne 24. novembra 1944, ki je ostalo še ohranjeno. Z njim je bilo poslanih v pretopitev »nadaljnjih« 100 009 kilogramov zobnega zlata in srebrnih predmetov. Na desni strani idilične doline Naif za Malo Alto leži na gričku, obdanem z vinogradi, grad Labers. Od tod je samo dva kilometra do južnotirolskega Merana. Ta grad kljub svojim stolpičem nima niti fevdalne niti aristokratske preteklosti. Njegov nekdanji lastnik ga je dal šele ob koncu stoletja prezidati, da je dobil podobo graščine, da bi s tem piimamil bogatejše goste v svoj penzion. Od tedaj je ta psevdograščina postala letovišče za uživaške lenuhe iz ducata evropskih držav, kjer je pod pretvezo zdravljenja z grozdjem cvetelo tudi razvpito nočno življenje. Nekega dne pa je kazalo, da je vendarle prodrl srednji vek med te zidove, in sicer v podobi skupine skrivnostnih alkimistov. Grad je med vojno menjal lastnika. Na vhodu se je pojavil napis v vojaški latovščini: »Sonderstab Generalkomando III. Germanisches Panzerkorps«. Dva ducata do zob oboroženih esesovcev je opravljalo stražo. Med trte so nanosili vreče s peskom in izkopali strojniška gnezda. Novi gospodar, kateremu za nakup gradu niti ni bilo treba pregloboko seči v denarnico, se je imenoval dr. VVendig in je nosil od časa do časa uniformo SS-sturmbannfiihrerja. SD mu je poleg potnega lista na to ime dodelila še toliko drugih, kolikor je štela njegova do zob oborožena telesna straža. Od lega dne je postal grad eldorado posebnega referenta VI-Wi. Od tod so se vrstili konvoji, ki so prinašali v Berlin kopice zlata, draguljev in denarja, nakradenega v Italiji in na Balkanu. Dr. \Vendig se je v resnici imenoval Fritz Schvvend. Pogosto se je sukal po salonih bogatašev, prav tako dobro pa se je počutil tudi med sumljivimi tipi mednarodnega podzemlja. Schtvend je služil po prvi svetovni vojni v neki organizaciji za politične umore v takratni ilegalni nemški vojski ter opravljal za obveščevalno službo nemškega generalnega štaba različne agenlurne naloge na Kitajskem, spotoma pa tihotapil opij. Kot grosist z orožjem, ki je žongliral tudi z zlatom, je podpiral kontrarevolučlonarnega carlstičnega generala Seni-jonova. še pravočasno je spoznal, da njegova trgovina z orožjem v Rusiji nima več bodočnosti, ln je presedlal kot play-bov za ameriške milijonarke v »deželo neomejenih možnosti«-Ko je Kaltenbrunner na priporočilo Schmieda in Schellcn-berga spoznal Schvvenda, ki se Je bil medtem nastanil v severni Italiji, ga je pozval k sebi. Schvvendu so nudili neomejeno količino ponarejenih funtov, možnost posebnega naročila na ponarejene dolarje ln 33,3 odstotka od prometa. Schvvend pa naj bi za VI-VV1 nakupoval trdno valuto in vse vrste vrednostnih predmetov ter pri tem prevzel nase ves riziko odnosno kritje morebitnih izgub — in seveda obljubil popolno molčečnost v obojestranskem interesu. Sedaj je Schvvend sedel v gradu Labers, delal Iz papirja denar in spremenil svoje bivališče v fašistično razpečevalnico ponarejenega denarja. Pri njem so se odslej oglašali njegovi stari pajdaši z vseh štirih kontinentov. Pod Hitlerjevim P°r' tretom jih je imenoval za svoje glavne prodajalce. Ponudu jim je 25 odstotkov od prometa in s tem tudi prevalil nanj® vse tveganje. Drugih 8 in 1/3 odstotka provizije je pospravil sam. Ti vmesni trgovci so odpotovali naprej na vse stran sveta, poiskali nove preprodajalce in prenesli s ponarejenh« denarjem vred nanje tudi liziko pri spet zmanjšani provizij'' Tako so preplavili legalne, sive in črne trge s ponarejeni«* denarjem, obenem pa zbirali dragulje in nakit. Schwend si J kupil s svojo nakopičeno provizijo hiše, jahte, hotele, posest- va in si omislil lastno floto jadrnic, da bi lahko po tenil neslišno prevažal ponarejeni denar za hrbtom anglo-ameriske fronte v severno Afriko. Da bi bil kos vsem kočljivim vprašanjem, ki bi se lahko pojavila pri teh transakcijah, so dr. digu alias Schvvendu dodelili nekaj prebrisanih bankirjev, ki so se spoznali na vse ukane kapitalističnega finaneništva. I>l l O BO \ KRATKI-M |Z>|.0 PRI /U-OzBl BOREC posredujemo prodajo — karamboiiranega vozila S I M C A 1100 GLS, leto izdelave 68, s prevoženimi 17.000 kilometri. Izklicna cena je 18.000 novih dinarjev. Ogled vsak dan na zavarovalnici Sava, PE Jesenice. Zavarovalnica sprejme ponudbe v petek, 5. 9. do 12. ure.. Licitacija bo na zavarovalnici Sava, PE Jesenice. Prodam Zahvala Ob nenadni izgubi moža in očeta Lovrenca Košnjeka se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence ter izraze sožalja. Prav posebna hvala dr. Hriberniku, ki mu je bil vsak trenutek na voljo v njegovi težki bolezni in pevskemu zboru za lepo petje. žena Francka, sinovi: Franc, Vinko, Lovro, Janez in hčerka Nežka z družinami. Prodam dva PRAŠIČA po 50 kg težka. Zg. Brnik 67, Cerklje 4171 Prodam zazidljivo PARCELO v Predosljah. Naslov v oglasnem oddelku 4172 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo v Strahinju pri Naklem. Naslov v oglasnem oddelku 4173 Prodam dobro ohranjeno kuhimjsko POHIŠTVO in otroško POSTELJICO. Naslov v oglasnem oddelku 4174 KAMIN, sedeči 2x6x6, in dve sobni PEČI 2x2x7 v stoječem stanju prodam. Ogled vsak dan popoldan Ul. mladinskih brigad 2, telefon 22-693, Kranj 4175 Prodam STRUŽNICO, dolžina 500 mm. Naslov v oglasnem oddelku 4176 Prodam KRAVO po teletu. Rupa 11, Kranj 4177 Prodam PRAŠIČKE po 7 tednov stare. Pr. polica 24, Cerklje 4186 Prodam tri BIKCE po 300 kg težke. Selo 32, Žirovnica 4187 Zahvala °b tragični izgubi najine srčno ljubljene hčerkice >n sestrice Ankice Košnjek se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nama kakorkoli P°!^ag?1.i in stali ob »strani v teh težkih dneh, ji Poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti na Pokopališče v Šenčur. Zlasti se zahvaljujem družini ntona Engelmana za vso požrtvovalno pomoč pri bM6"' zdravniku, ki je prihitel na kraj nesreče, g. Megušarjevi, pogrebnemu zavodu, č. duhovščini za olažilne besede ter vsem sorodnikom in prijateljem za toplo sočustvovanje in pomoč. Neutolažljiva mamica Anica in bratec Tonček ter drugo sorodstvo. Kranj, dne 2. septembra 1969 Prodam FIAT 1300, letnik 1963, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Pajer Janez, Tavčarjeva 2, Jesenice 4178 Prodam avto ŠKODA 1000 MB, letnik 1967 s 27.000 km, odlično ohranjen. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure, Petko-vič, Mrakova 1, Kranj 4179 Prodam FIAT 750 in kupim vodni aidrofor. Zevnik Helena, Dvorje 75, Cerklje 4180 Prodam FIAT 600 D. Mubi Janez, Šenčur 8 4181 ŠKODA 1000 MB, letnik 66/67, skrbno vzdrževana, v odličnem stanju, ugodno naprodaj. Ogled v četrtek in so- Zahvala Ob boleči izgubi naše ljubljene mame in stare mame „ Katarine Frelih rojene Ambrožič •C najiskrenejc zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, arovalr vence in cvetje, z nami sočustvovali in nam pomagali v najtežjih inVU|kih' .PoSebna zahvala Štefki Tclban, družinam Frelih, šifrer, Gregorčič Velikonja, nadalje org. ZB tov. Hobi*u za poslovilne besede, nosilcem praporov, dr. Milanu Gregorčiču in g. župniku. Žalujoči: hčerka Cvetka z družino, sinovi: Rajko, Stanko, Franci z družinami in Vinko. Sovodenj, Cerkno, Ljubljana, 30. 8.1969 boto od 14.—18. ure pri inž. Kmet, Kranj, Gregorčičeva 15 4182 Prodam GARAŽO v Stošiče-vi ulici. Naslov v oglasnem oddelku 4183 Prodam dobro ohranjen MOPED. Podreča 49, Medvode 4184 Prodam GARAŽO ob ulici M.č Pijade. Oddati ponudbe pod »gotovina« 4185 Kupim prvovrstne smrekove DESKE 25 in 50 mm. Jošt Hinko, mizar, Naklo 51 4188 Dva PRAŠIČKA, 30—60 kg težka, kupim. Dobnikar Albina, Dvorje-Mojstrana 4189 Kupim rabljene DESKE. Naslov v oglasnem oddelku 4190 Kupim dvodelno rabljeno OMARO. Frelih Zabnica 4 4191 Stanovanja OPREMLJENO SOBO s kopalnico oddam izobražencu. Poizve se v torek in sredo popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 4192 Kdor mi preskrbi STANOVANJE v okolici Kranja, dobi nagrado. Soje Nežka, Struževo 87, Kranj 4193 Iščem žensko, najraje UPOKOJENKO. Dam hrano in stanovanje za varstvo otroka (izmenično). Kranj, Zlat-nerjeva pot 8, Kranj, Straži-šče 4194 GOSTINSKO PODJETJE TURIST LESCE razpisuje mesto samostojne KUHARICE in nekvalificirane DELAVKE. Zaposlitev je stalna 4195 Čestitke STANETU VERBIČU in družici iskreno čestitajo ter želijo mlademu paru SREČNO. Njegovi klubski tovariši. 4196 Izgubljeno V okolici Podnarta se je izgubila črna nemška OV-ČARKA z verižico. Javite na naslov Prezrenje 3, Podnart 4197 Našli smo DENARNICO z vsemi dokumenti in nekaj denarja. Naslov lastnika v osebni izkaznici in v vozniškem dovoljenju se glasi: Vnuk Franc, Kranj, Križnarjeva pot 4. Lastnik naj vzame denarnico in ostalo pri najditelju, Ivan Satler, Kokrica 76, Kranj 4198 Komisija za urejanje delovnih razmerij Industrijskega kombinata Planika Kranj objavlja prosto delovno mesto: glavnega električarja Pogoji: elektrotehnik ali VK električar z večletno prakso v elektrostroki Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek do 12/9-1969. Preklici Preklicujem zdravstveno izkaznico številka 998509 na ime Vukašinovič Žarko, roj. 14. 2. 1953. 4199 Preklicujem zdravstveno izkaznico na ime Hribernik Tomaž, Kranj, Stražiška ulica 6 4200 OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE pri KLEMENČKU kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri KLEMENČKU Ostalo Prevzamem PREPISOVANJE na stroj — tudi v tujem jeziku. Krajcer, Kranj, Trg revolucije 3 4121 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tiske Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te Icfoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. RAZPISUJE: • Štiridnevni Izlet v Padovo — Bologno — Firenzc — San Marino — Rimini — Ravc-no. Za kadilce je Tobačna tovarna pripravila prijetno presenečenje. i # Tridnevni Izlet v Miinchcn na »Oktoberfcst« % Enodnevni Izlet na Ankogel (3252 m) Mallnitz PRIJAVE: v tur. poslovalnicah: škofja Loka Ljubljana — šubičeva 1 Radovljica Bled, Bohinj GLAS * 10. STRAN SREDA — 3. septembra r*» Kino Kranj CENTER 3. septembra franc. barvni film ŠEHEREZADA po TODD-AO sistemu SUPER-PANORAMA ob 16., 18. in 20. uri 4. septembra franc. barvni film ŠEHEREZADA po TODD-AO sistemu SUPER-PANORAMA ob 16., 18. in 20. uri. 5. septembra amer. barvni CS film OGNJENA KARAVANA ob 10. uri, franc. barvni film ŠEHEREZADA po TOOD-AO sistemu SUPER-PANORAMA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 3. septembra amer. barv. CS film CIMARRON ob 16., 18. in 20. uri 4. septembra angl. barv. film JOANNA ob 20. uri Radovljica 3. septembra amer. barv. film STO EN DALMATINEC ob 18. uri, franc. barv. film J U DOKA TAJNI AGENT ob 20. uri 4. septembra mehiški barv. film VELIKI UPOR ob 20. uri 5. septembra amer. barv. film JOY UBOGO DEKLE ob 20. uri Bled •3. septembra angl. barv. film DALEČ OD RAZUZDANE GOMILE ob 18. in 20.30 4. septembra angl. barv. film DALEČ OD RAZUZDANE GOMILE ob 18. in 20.30 5. septembra amer. barvni film SLAVNI FANTJE ob 18. in 20.30 Škofja Loka SORA 3. septembra franc. barv. film LEPOTICA DNEVA ob 18. in 20. uri 4. septembra japon. barv. CS film INVAZIJA IZ VSE-MIRJA ob 20. uri 5. septembra japon. barv. CS film INVAZIJA IZ VSE-MIRJA ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 3. septembra amer. film VIVA ZAPATA KINO KINO CENTER predvaja francoski barvni film ŠEHEREZADA po sistemu TODD-AO, SUPER PANORAMA Predstave: od 3.-6. sept. ob 16., 18. in 20. uri v nedeljo 7. sept. ob 15., 17. in 19. uri od 8.—10. sept. ob 18. uri. Rezervacija vstopnic na telefon 21-122. IjljI I "J ULJI 4. septembra franc. barvni CS film OBRAČUN V BANG-KOKU ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film OGNJENA KARAVANA ob 18. uri 5. septembra angl. barv. film LJUBEZEN IN BOLNIČARKE ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film OGNJENA KARAVANA ob 18. uri Tržič 3. septembra amer. barv. CS film ALVAREZ KELLY ob 18. in 20. uri 5. septembra franc. barv. film FANTOMASOVA VRNITEV ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA . 3. septembra angl. barv. film JOANNA ob 19. uri 4. septembra italij. film MANDRAGOLA 5. septembra amer. film NOČ IGUANE Jesenice PLAV* 3. septembra italij. film MANDRAGOLA 4. -5. septembra amer. barv. film PUSTOLOVEC IZ TEXASA Žirovnica 3. septembra amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV Dov je-Mojst rana 4. septembra amer. barv. film SIMFONIJA HEROJEV Kranjska gora 4. septembra amer. film VIVA ZAPATA S prevaro do pokojnine (če seveda uspe) Kaj je odkrila revizija osebnih dohodkov? Nekatera podjetja na Gorenjskem, tako menijo na komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, si zelo različno razlagajo določila zakona o pokojninskem zavarovanju. Menda je toliko načinov te razlage kolikor je podjetij. Morda to ravno ne bo držalo, res pa je, da v nekaterih podjetjih dobe delavci popolnoma napačne informacije. Tako da se je zavod odločil, da bo izdal o tem posebno odločbo. Pred kratkim so v nekem kranjskem podjetju ugotovili, da so vsem delavcem, ki so bili pred upokojitvijo, zvišali plače ali pa jih prestavili na boljše delovno mesto. Višji poprečni osebni dohodek bi bil potem osnova za odmero višje pokojnine. Višja pokoj-nana na račun skupnega pokojninskega sklada ... Ko se je revizor o tem pogovarjal z računovodkinjo, je dejala: »Oh, saj to pri nas vedno delamo, že dalj časa.« In prav gotovo tudi marsikje drugje. Vsaj revizija je odkrila, da je pojav kar precej splošen. Podjetja pa skušajo ogoljufati zavod tudi drugače. Ra-čunovodkinja nekega jeseniškega podjetja je prijavila na zavodu, da je prenehala delati v rednem delovnem razmerju. Doma pa je ostala samo dan ali dva, nato pa se je vrnila v podjetje in redno delala še celih šest mesecev, pri tem pa urgirala na zavodu, naj ji vendar že pošljejo odločbo o pokojnini, šele ko je uslužbenec komunalnega zavoda za socialno zavarovanje prišel osebno v podjetje, so morali v podjetju popraviti datum prenehanja delovnega razmerja za pol leta . .. Prav tako v podjetjih ali ne vedo ali iz kdo ve kakšnega vzroka ne posredujejo delavcem informacij, ki so za njih zelo važne. Tako se zgodi, da delavec ne zna zahtevati svojih pravic. Informacije išče pri raznih ljudeh, V Otrok vodnem V petek popoldne se je v odprtem zbiralniku vode kapnice v Kranju na Cesti Staneta Žagarja utopila dveletna hčerka Antona in Anice Juvan. Do nesreče je prišlo pri igri z žogo, ki je otroku medtem ko se lahko o vsem pouči in pogovori v uradnih urah na zavodu. V podjetjih pogosto ne P°" vedo delavcem, da imajo nezaposleni delavci, ki so že bili v delovnem razmerju, pr*" vico zahtevati na zavodu odmero prispevka za invalidsko pokojninsko zavarovanje, če namreč delavec plačuje, in to lahko, saj dobiva na zavodu za zaposlovanje polovico osebnega dohodka, odmerjeni prispevek za pokojninsko zavarovanje, se mu ča* nezaposlenosti šteje v delovno dobo. Zahtevek za odmero pa mora vložiti v šestih mesecih do enega leta. L. m. utonil zbiralniku padla v vodni zbiralnik. Otrok je hotel vzeti žogo iz vode, pri tem pa je padel v zbiraj nik ln utonil. Nesrečo je P«"V* opazil brat, ki je obvestil mater, vendar deklici n>s° mogli več pomagati. vig Obračun z nožem V nedeljo zvečer je prišlo na Jesenicah pred restavracijo Pošta do prepira med de- Nesreče v zadnjih dneh V Zaki na Bledu je v petek popoldne Stanko Kunšič iz Krnice pri Zgornjih Gorjah vozil moped brez vozniškega dovoljenja. Zaradi neprimerne hitrosti je v ostrem nepreglednem ovinku zavozil s ceste ln padel. Pri padcu se je njegov sopotnik Pavel Jakopič hudo ranil, medtem ko je mopedist po nesreči pobegnil, vendar so ga miličniki kasneje ujeli. Na cesti drugega reda Podkoren—Korensko sedlo so v petek popoldne odpovedale- zavore na vozilu Vlada Obajdina iz Zagreba. Pri tem se je njegovo vozilo dvakrat /a! v avtomobil Vanje Fantina iz Trbovelj, ki jc vozil pred njim. Obajdin se je nato zadel še ob obcestni steber, kjer se je vozilo prevrnilo. Pri nesreči se je ranila sopotnica v vozilu Vlada Obajdina, medtem ko materialna škoda na vozilih znaša okoli 80.000 dinarjev. V soboto, 30. avgusta, je na cesti med Hrušico In Dovjem voznik Mirko Ljubic z avtomobilom nemške registracije zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v avto Ervina Lavrina Iz Zahodne Nemčije, ki mu je pripeljal nasproti. Pri tem se J s hudo ranila sopotnica v avtu Ervina Lavrina, lažje ranjene pa so bile še tri osebe. Škoda na vozilih znaša 30.000 dinarjev. V nedeljo zjutraj je Herrnina Hrušič zunaj prehoda za pešce v Poštni ulici v Kranju prečkala cesto. Za njo se je pripeljal kolesar Franc Toniat iz Kranja in ko jo je zagledal, se je ustavil in jo hotel obvoziti. Hrušičeva se jc takrat zapletla v kolo in sta oba s kolesarjem padla. V nedeljo zvečer Je na cesti II. reda pred križiščem Mengeš—Kranj voznik Stanko Kcrn trčil v zadnji del osebnega avtomobila voznika Pavla Zupanca iz Kranja, ki je stal pred križiščem. Stanko Kcrn je pred trčenjem prehitel osebni avto, ki ga je vozil Albin Godec, in mu zapeljal tik pred vozilo, tako da je Godec s svojim avtom trčil vanj. Na vseh vozilih je bilo za okoli 7000 dinarjev škode. Ranjen nI bil nihče. V ponedeljek, 1. septembra, je v vasi Visoko na cesti II. reda Kranj—Jezersko vlekla ročni voziček naložen s koruzo Ana Biaž z Visokega. Za njo je pripeljal doslej še nc/.nani mopedist in pii tesnem prehitevanju zadel ob levo stran vozička in vse skupaj zbil prek ceste. Ana Biaž se je ranila, mopedi t pa je po nesreči odpcljaL vg lavcem v železarni Huscino"1 Alidovom in Imerjam Taif* mom, zaposlenim v železa1"11* Bela peč v Italiji. Med njim* so bili v družbi turški dr-žavljani. Imeti Tairem Je suknjiča potegnil nož i'1 z*" bodel v trebuh turškega df-y.'.vl i ;•.) kul i I /K.i jnaka, -.no stanuje v hotelu PO" ita na Jesenicah. Storilec ie po napadu pobegni! in ie n°~ tel prestopili mejo, vendar s0 ga na meji aretirali in ga Vre" peljali v preiskovalni zap0' v Kranj. vig Povozil svojega otroka V soboto, 30. avgosta' Je zasebni avtoprevc* nik Franc Močnik s Cer-kljanskc Dobrave s Jim tovornjakom P obračanja na domačem dviorisfu /.»peljal otroški voziček, v kate- Je bil enoletni iVi Franc. Otrok Je pri tctS> podlegel pošikodbam- Požar na Suhi V petek popoldne je izbruhnil požar v stanovanju Franca Zrima na Suhi pri Škofji Loki. Požar je nastal v podstrešni sobi, kjer so imeli spravljene tudi posteljne vložke, polnjene z vato. Omenjene vložke so v podstrešno sobo prinesli dva dni prej in zato sklepajo, da je prišlo do požara, ker je nekdo odvrgel cigaretni ogorek. vg Kradla sta rože Včeraj (torek) ob 0.15 sta 11-letnl M. H. in 14-letni J. D. iz Kokrice pri Kranju kradla rože (kakteje) z okenskih polic v blokih na Zlatem polju. až Vlom v nedograjeno hišo Prejšnji mesec je neznani storilec s kamenjem razbil 65 sip na nedograjeni hiši Srečka Legata iz Sela pri Žirovnici. Lastnik hiše trdi, da so mu odnesli tudi dve postelji iz orehovega furnirja. Jeseniški miličniki sumijo, da so to kaznivo dejanje storili tamkajšnji cigani. vg Vlomi in tatvine • V noči od nedelje na Ponedeljek so miličniki iz Kranjske gore prijeli Rudija Trosta z Jesenic, ko jc skušal ukrasti osebni avto Hat 1300, last novinarja Toneta Forneozija. Trost Je avto že odprl, ga s parkirnega prostora potisnil na cesto in skušal spojiti žice z armaturne Plošče, da bi vžgal motor. • Matija Kozjan iz Nakle-6a Je v ponedeljek prijavil tatvino 150 dinarjev in zlat Prstan, v vrednosti 350 dinarjev. Za tatvino sumi mladoletnika S. K., ki stanuje v isti niši ln Jc že kradel. • V ponedeljek zvečer Je neznani storilec vzel Iz odklenjenega parkiranega vozila zastava 750 pred hotelom Evropa v Kranju potovalko z različnim perilom ln brivskim aParatom sikstant. Vrednost ukradenih predmetov znaša 390 dinarjev. • V soboto Je neznan *tO-2*5 v s«"«dnji vasi pri šen-gna ukradel moped KR 32-027 Viktorju Demšarju iz Šenčurja. • Istega dne Je Izpred gostilne Marinšek v Naklem iz-8'nll moped KR 53-028, last Jožeta Aljančlča Iz Podbrczlj. • V nedeljo zvečer so Okradli Janku Pokljukarju z »>eda osebni avto flat 750, Kf* 145-68. V ukradenem vo-*»u Je ostalo tudi vozniško in Prometno dovoljenje. vlg Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Težave TVD Partizan Tržič Zaradi težkega finančnega stanja in drugih problemov pri TVD Partizan v Tržiču so se pred dnevi sestali člani upravnega odbora na izrednem sestanku. Največji problem športa v občini je kritično finančno stanje. Od določenih 38.000 novih dinarjev dotacije je letos Partizan prejel šele 26.000 din. Poleg redne dotacije občinske zveze za telesno kulturo Tržič je vodstvu uspelo dobiti še nadaljnih 34.000 din. Od tega denarja so doslej porabili 77.000 din in imajo torej že 17.0000 dolga. Upajo, da bodo tega poravnali s preostankom dotacije, ki jo morajo dobiti do konca letošnjega leta. Blagajna društva je torej ostala prazna. Bati se je, da bo s tem konec telesnovzgojnega delovanja v tržiški občini. Ob prisotnosti sekretarja ObZTK Zdravka Kri-žaja je upravni odbor sklenil, da v najkrajšem času skličejo sestanek vseh športnih organizacij v občini, na katera bodo povabili tudi predstavnike skupščine občine Tržič in drugih družbenopolitičnih organizacij. Menijo, da bodo s skupnimi močmi rešili problem in si zagotovili potrebna sredstva vsaj za najnujnejše potrebe. Res bi bilo škoda, da bi po dolgoletni tradiciji šport v Tržiču propadel, saj rokometaši, nogometaši, smučarji in hokejisti nadaljujejo s treningi kljub temu, da njihova nadaljnja usoda ni znana. Upajmo, da bodo pri Partizanu s hitrimi ukrepi prebredli težave in da bodo tako športniki lahko nadaljevali z normalnimi pripravami, ki jim bodo zagotovili takšne uspehe, kot so jih dosegli v preteklih sezonah. D. H. Plavanje Rekord J. Slavca Atletsko prvenstvo Slovenije za mladince Triglavu sedem medalj Dvodnevno prvenstvo Slovenije v atletiki za mladince itn mladinke, končano je bilo v nedeljo v Celju, je prineslo predstavnikom kranjskega Triglava sedem medalj. Izkupiček je tokrat precej skromnejši kot preteklo leto, saj je naslov republiškega prvaka pripadel samo metalcu kladiva Bogdanu Pri-stovu. Drugo mesto sta osvojila skakalec Ivan Krumpak in metalec Andrej Lapajna ter moška štafeta 4 x 100 m; bronasto medaljo pa sta si prislužila sprinter Brane Lojk in metalec Zvonko Napast. Med mladinkami je presenetljivo osvojila tretje mesto Metka Papler (met diska), ki je šele letos pričela z rednim treningi. Tudi ostali Kranjčani miso razočarali, vendar so, žal, ne- Flster četrti v Sofiji Kranjski deseterobojec Franc Flster Je kot član jugoslovanske reprezentance osvojil na Balkanskih atletskih Igrah odlično četrto mesto. Flster je zbral 6783 točk; s tem Je /a 112 točk popravil svoj stari rekord. Četrto mesto med predstavniki Romunije, Bolgarije, Jugoslavije, Turčije In Grčije pomeni doslej največji uspeh tega kranjskega atleta. M. K. kaj krat prav nesrečno izgubili uvrstitev med zmagovalno trojico. REZULTATI — mladinke — 100 m ovire: 1. Babošek (Mb) 163, 4. Trček (Tr) 17,9; daljina: 1. Marolt (KI) 524, 9. Trček (Tr) 448; disk: 1. Ro-nutti (Mb) 39,02 (državni in republiški rekord za mlajše mladinke), 3. Papler (Tr) 32,40; krogla: 1. Ronutti (Mb) 10,43, 6. Papler (Tr) 9,44; mladinci — višina: I. Slak (KI) 190, 5. M. Prezelj (Tr) 170; 100 m: 1. Mele (Ol) 11,2, 4. Lojk (Tr) 11,6; daljina: 1. Slak (KI) 691, 5. Krumpak (Tr) 663; 1500 m: 1. Kovačlč (Ol) 4:00,7, 6. Tepina (Tr) 4:16,2; 4x100 m: 1. Kladivar 44,4, 2. Triglav 45,4; kladivo: 1. Prislov 47,04, 2. Lapanja 40,92, 5. Napast 38,24 (vsi Tr); palica: 1. Peterka (KI) 370, 2. Krumpak (Tr) 340; 800 m: 1. Srabotnik (Mb) 1:53,0, 5. Kleč 2:00,2, 9. Sagadin (oba Tr) 2:06,4; 1500 m ovire: 1. Plahuta (Ru) 4:33,5, 5. Tepina (Tr) 4:44,9; 200 m: 1. Mele 22,7, 3. Lojk (Tr) 23,2; tro-skok; 1. Košir (Mb) 13,79, 7. Krumpak 12,54, 8. Osovnikar (oba Tr) 12,04; disk: 1. Pečar (Ol) 48,96, 3. Napast (Tr) 35,34; 5000 m: 1. Podpečan (KI) 15:23,8, 5. PetemelJ (Tr) 17:54,0. V reprezentanci Slovenije, ki bo sodelovala na tradicionalnem mladinskem tekmovanju za pokal republik, bodo sodelovali tudi trije tri-glavani: Pristov, Lapanja in Krumpak. M. Kuralt V Splitu je bilo v nedeljo končano letošnje državno prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje. V konkurenci šestnajstih klubov iz vse Jugoslavije je prvo mesto nesporno osvojila ekipa zagrebške Mladosti, ki je zbrala 18.853 točk. Na prvenstvu so nastopile tudi štiri slovenske ekipe. Največ uspeha med njimi je imel Celulozar iz Krškega, ki je zasedel peto mesto (6267 točk), kranjski Triglav pa se je s 6177 točkami uvrstil na šesto mesto. Kranjska ekipa je na tekmovanju sodelovaJa nepopolna, ker bi bili sicer zaradi oddaljenosti kraja tekmovanja stroški preveliki. Tako pomeni tudi šesto mesto lep uspeh najmlajših kranjskih plavalcev, ki pa so v posameznih disciplinah preseneti- li z odličnimi rezultati in uvj> stitvami. Najboljši med njimi je bil Janez SLAVEC, ki je na progi 200 m mešano z izvrstnim rezultatom 2:55,4, postavil nov republiški in državni pionirski rekord. Sicer je Slavec zmagal tudi v disciplini 100 m prosto in se tako vpisal med najuspešnejše plavalce prvenstva. Nekaj najboljših rezultatov plavalcev Triglava — 100 m presto: Slavec 1:12,3; 100 m hrbtno: 1. Valjak (MZ) 1:22,0, 4. Slavec 1:25,1; 100 m delfin: 1. Košuta (MZ) 1:22,0, 2. Slavec 1:23,6; 200 m prsno: 1. Perak (š) 2:36,4, 4. Troha 2:46,2; 200 m mešano: 1. Slavec 2:55,4; 4 x 50 m prosto: 1. Šibenik 2:17,3, 3. Triglav 2:18,9. M. K. Šport v kratkem KOŠARKA — V prvenstvenih tekmah slovenske košarkarske lige za moške sta gorenjska predstavnika zaigrala s spremenljivo srečo. Na Jesenicah je domača ekipa presenetljivo odpravila vodeče moštvo Ilirije. Tekma je bila odločena šele po podaljšku z rezultatom 71:70 ( 62:62, 33:26). Kranjski Triglav je gostoval v Celju kjer je predvsem zaradi slabe igre v prvem polčasu izgubil tekmo z rezultatom 76:69 (41:26). SKL ženske: Vodeča ekipa Jesenice je brez težav premagala ljubljansko Ilirijo 77:37 (36:16). V prihodnjem kolu moške lige bo v Kranju gorenjski derbi med Triglavom in Jesenicami; v tekmovanju ženskih ekip pa bo na Jesenicah gostovalo moštvo Kroja iz Škofje Loke, ki je v zadnjem kolu izgubilo z ekipo Jezice 34:49 (18:19). ATLETIKA — Atletska zveza Slovenije je sklenila, da bo tretji kriterij slovenskih mest na sporedu v četrtek, 2. oktobra na stadionu Borisa Kidriča v Celju. Tekmovanje bi moralo biti že preteklo soboto, vendar je bilo zaradi poplavljenega igrišča odpovedano. KOLESARSTVO — Na krožni kolesarski dirki, ki jo je v Kranju organiziral domači KK TVD Kranj, je nastopilo 13 kolesarjev-turistov iz šestih klubov. Po odličnem finišu v zadnjem krogu je zmagal domači 2agar pred Logarjem (ROG), Koritnikom (Hrastnik) in Rib-nikarjem (Kranj). Na cilj je prispelo deset tekmovalcev. Zmagovalec 13. tradicionalne kolesarske dirke za memorial Janeza Peternelja je postal kranjski dirkač Podbreščak. Skupno je nastopilo 18 kolesarjev iz šestih slovenskih klubov. Tekmovanje prirejajo vsako leto v čast Janeza Peternelja, ki je padel kot žrtev okupatorja med NOV. ROKOMET — V prvenstveni tekmi slovenske rokometne lige za moške sta se v Kranju v gorenjskem derbiju srečali moštvi Kranja in Tržiča. Po boljši Igri so zasluženo zmacali domači rokometaši z 20:13 (10:6). V prihodnjem kolu bo Kranj igral doma proti mariborskemu Braniku, ffrralcl Tržiča pa bodo gostovali v Piranu proti istoimenskemu moštvu. V pripravah na novo tekmovalno sezono je ženska ekipa Kranja premagala ekipo tovarne Save 16:1 (8:0). NOGOMET — V nedeljo so pričeli s tekmovanjem tudi nogometaši v conskih nogometnih ligah. Izmed gorenjskih predstavnikov je zabeležil zmago samo kranjski Triglav, ki je na domačem teranu prepričljivo premagal cnajstorico Zagorja 5:1 (4:1). Ekipa LTH (Šk. Loka) j« v Hrastniku izgubila proti tamkajšnjemu ligašu z 2:1 (2:1), igralci Lesc pa so prav tako doživeli poraz v dvoboju z Usnjarjem na igrišču na Vrhniki (1:0). V prihodnjem kolu bo v Kranju gostovala ekipa Save (Tacen), Lesce bodo nasopile v Hrastniku, LTH pa se bo pomerila z ekipo Adrije v Mirnu. GLAS SREDA — J. septembri W*» Ob tli desetletnici škofjeloškega muzeja Nova krajevna zbirka v Železnikih slovesnost v razstavni galeriji — Obiskovalci Plavčeve hiše posebno navdušeni nad številnimi maketami in modeli Škofja Loka, 1. septembra — Več sto prebivalcev Selške doline in gostov se je včeraj popoldne zbralo pri Plavčevi hiši v Železnikih, v kateri so odprli veliko krajevno muzejsko zbirko. Njeno jedro predstavljajo številni predmeti in dokumenti ter modeli in makete, ki govorijo o nekdaj razgibani železarski dejavnosti na področju tega kraja. Mimo tega pa železnikarska zbirka zajema še razstave o lesnem in gozdnem gospodarstvu in čipkarstvu ter pregled sedanjih gospodarskih organizacij. Veliko navdušenje, s katerim so si včerajšnji prvi obiskovalci muzejskih prostorov ogledovali razstavljene predmete, je najboljši dokaz, da so njihovi urejevalci pri svojem delu najbolj uspeli, j Posebno pohvalo si zaslužijo zaradi številnih maket in modelov, ki povsem nazorno prikazujejo na primer delo v nekdanjih žebljarskih koračnicah, v rudniku, pri plavžu, v fužini ali na starih žagah. Privlačna posebnost včerajšnje otvoritve je bilo delo čipkaric in sodarjev, ki so ob svojih razstavah pridno delali in tako vsakomur pokazali, kakšni sta ti domači obrti, ki hitro izumirata. Kot je znanp, je nova krajevna muzejska zbirka v Železnikih predvsem -plod prizadevnega dela tamkašnjega pododbora škofjeloškega muzejskega društva, prav posebno veliko zaslug zanjo pa ima njegov predsednik Niko Zu-raer. čeprav ta pododbor deluje šele pet let, pa je želja po ohranjevanju starih izročil tu stara že dolga desetletja. Zanimivo je, da so pred drugo svetovno vojno v Železnikih preprečili predvideno rušenje starega plavža, ki je ugasnil v začetku našega stoletja. Na njihovo pobudo je banovinska vlada izdala poseben odlok o prepovedi, ki velja za prvi oblastveni akt o zaščiti tehniških spomenikov v Sloveniji. Ureditev muzejske zbirke je delno omogočila tudi občinska skupščina Škofja Loka, ki je odkupila potrebne prostore v Plavčevi hiši za škofjeloški muzej. Včerajšnji kulturni dogodek v Železnikih je sodil v okvir praznovanja 30-letnice škofjeloškega muzeja. V galeriji na loškem gradu je bila dopoldne svečana proslava, na kateri se je zbralo okoli 200 občanov muzejskega društva, predstavnikov sorodnih ustanov in občine ter številnih vidnih kulturnih delavcev naše republike. O nastanku, razvoju in načrtih muzeja so govorili dr. Pavle Blaznik, ki je že od ustanovitve naprej predsednik škofjeloškega muzejskega društva, podpredsednik pref. France Planina in direktor muzeja prof. Andrej Pavlovec. Na prireditvi so sodelovali tudi domači pevci, ob njenem zaključku pa je dr. Emilijan Cevc predaval o umetnosti na loškem področju. Zamisel o ustanovitvi muzeja v škofji Loki je prišla iz vrst profesorjev, ki so biili doma v tem mestu. Za takratne razmere je bila zelo pogumna, saj so Imela tedaj svoje muzeje le 4 slovenska mesta. V letu 1936 so v Loki ustanoviLi muzejsko društvo, ki je privrženo domačemu kraju in z neizčrpno požrtvovalnostjo takoj začelo zbirati dokumente in predmete o nekdanjem in tedanjem življenju delovnih ljudi. Tri leta za tem, zadnjo nedeljo avgusta, torej tik pred začetkom druge svetovne vojne, pa so muzej že lahko odprli. Od tedaj maprej je stalno (razen med vojno) doživljal nagel vzpon, posebno pa je zaživel pred desetletjem, ko je dobil prostore v gradu. Škofjeloški muzej je sedaj ugledna kulturna ustanova, ki se ponaša z bogatimi stalnimi zbirkami o naravi in človeku na loškem ozemlju. Lani si jih je ogledalo že 22 tisoč ljudi. Muzej pa se vse bolj uveljavlja tudi kot središče kulturnega življenja svoje občine, ki se posebno odlikuje po razgibani likovni dejavnosti. M. S. Italijanski turisti na Beli V nedeljo je obiskalo Belo pri Preddvoru 100 turistov iz Trsta, V gostilni Markun so jim pripravili kosilo, fo'klor-na skupina iz Preddvora pa jim je pokazala nekatere stare navade ob ženitvi in gorenjske ljudske plese. Gostje so bili nad programom navdušeni in so na koncu vsi skupaj veselo zaplesali in zapeli. Maketa vigenca, ki jo vidimo na posnetku, kakor tudi makete vseh ostalih železarskih objektov, razstavljenih v novem muzeju v Železnikih, so izredno natančno izdelane kopije nekdanjih fužinarsko-železarskih naprav. — Foto: F. Perdan Vodstvo slovenskega zdravniškega društva proti uvedbi zasebne zdravniške prakse O predlogu, da bi pri nas I nejše, so se na društvu uvedli zasebno zdravniško | ločili, da organizirajo dis prakso in ordinacije za sa- i sij.ko sestanke, na kate*", moplačnike, je razpravljalo | D0'1K>' ta dve letali Prenovljena Plavčeva hiša, v kateri so železnikarjl uredili svoj novi muzej. Razstavni prostori zavzemajo pritličje in prvo nadstropje. — Foto: F. Perdan 1L-I8 m caiavella, odpeljala 137 izseljencev .-j^^f sin dam oziroma proti Atenam. Tudi danes je 60 i/.seUl ^ oi |.i ijju iljtism Odpeljal v Milano, 8(> pa \ Amsterdam- V ' ^( 9.septembra, bo tu brniši on letali u spel pristal Boe»n» ^ last kanadske letalske .liu/l>,- \Vardair Canada. Z njim *»c med oblaki' dvignilo 18.3 izseljencev. Tudi ostali dnevi do is septembra bodo zasedeni. K:,/'(Illct jc za letališki- delavce delovni dan kar dolg. s.ti se '"'^jjj začenja že pred seslo uro zjutraj, konča pa pozno /VV >n pa je treba na delo tudi sredi noči, ob enih, dveh ah trt ^