Tečaj XVII. gospodarske, obertniške narod Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr za 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 13 aprila 1859. Kaj posebno manjka našim đrevesnicam ali tako imenovanim vertnim šolamž v Ce se drevesnice imenujejo t 1 V ze samo to ime kaze, da ni dosti, da se drevesa le po redu posa-dijo v sadišče, kakor sedijo otroci v šolskih klopéh, temuè Dan današnji se je močno povzdignila reja sadnih treba je tudi, da se mu d i vjak w ) m d kmet ali gospod, ce drevés. VTsak priden gospodar, naj je ima le količkaj za drevje pripravnega prostora, ga zasaja s sadními drevési. Tako je pri nas, tako je drugod. Ni tedaj čuda, da je že težko cepljencov dobiti vse sega po njih. z j ker Tega se je, kakor mnogo druzih gospodarjev, prepričala tudi kranjska družba, ktera je začela letos svoj vert na P o 1 j a n a h v Lj u b 1 j a n i popolnoma predelovati po cepiču, s kterim je bil požlahnjen, kakor v šoli vsak otrok svoje ime ima, da ga učnik po njem kliče, in da ne posije An zeta h gospod fajmoštru, če oni hočej Blaže tom govoriti. In kako lahko bi bilo vertne šole tako vrediti! m ve reci ste potrebne: perva je, da sadjorejec nikoli d Le n e m P ce tanko ne vé im sadne sorte druga pa je ta, da ceplj vversti v vertni šoli tako in je pisala po 100 različnih sort najžlahnejših pritlicnih hrušk in jablan na deset krajev, preden jih je kakih 60 dobila iz Dunaja, pa še teh ne že tako moćnih kakoršnih Koroškega je želela. Iz vseh druzih krajev Štajarskega in da versti ene plehasti plošici ali na količu (plajštiftom) debela številka zapiše zapišejo potem y te svojo št evil ko (numero) dá na na kterega se s svinčnikom y in te številk se v je dobila odgovor, da so jim drevesca pošle, al ker so po P T1 P • v pisnik (register) in k številki se ime sadne sorte kupljene bile, ali pa so jim zadnje dve leti ali suše ali pa mraza konec vzele. Zakaj pa niste drevés iskali domá po Kranjskem; saj imate veudar pridnih sadjorejcov in celó takih, ki so medaljo přejeli?" Te dve V r našim đrevesnicam najpotrebniše ; se vé da si sadjorejec v zapisniku tudi zapomni čas cep ljenja itd. Naj bi naši sadjorejci to reč prevdarili in koj začeli utegne kdo reči. svoje dr s e d a n j tako predelovati, kakor jih terjajo potrebe casa! Kmetijska družba bi se bila gotovo najraje obernila do domaćih gospodarjev, pa kaj, ker vé, da jih je le Če morebiti kdo misli, da smo tukaj kaj preveč rekli nain je prav ljubo, ako se oglasi, da to reč dobro dodelamo malo, kteri se pečajo s prodajo sadnih drevés; tisti pa, ki se s tem pečajo, nimajo zlasti v hruškah in pritii-kovcih tistih žlahnih sort, ktere želi kmetijska družba Gospodarske skušnje. v svoj vert zasaditi, da bi od njih kadaj ce pice pa tudi ceplj ene drevesa po deželi dajala. Večji del naših sadjorejcov pa, ki se s prodajo sadnih dreves pečajo, ne vejo, kaj imajo in to je tista velika napaka, ktera tare naše drevesnice vertne šole". Nekteri od svojega mlađega drevja malo (Kako usahnjene drevesca zopet oživiti). Drevesca, ktere so že več dni izkopane bile in so se na posušile, se koreninah in lubji dobri zemlji dosti dolga in globoka jama dajo zopet oživiti, ako se v skoplje; v to jamo se položi usahnjeno drevó, 6 pavcov na debelo, se z dobro ali več zemljo zasuje in v nji ene dni ležati pusti. Zemlja pa » vejo y kakor da imajo „dobre hruške ali pa jablane a se mora, posebno V • v susi, veckrat z vodo poškropiti. y y málokdo vé povedati sorto, da bi se clovek mogel zanesti da bi res to dobil, cesar želi. / y Na tem je pa sila veliko ležeče. Ce bi, postavimo, kdo v svoj vert rad imel pisanegakalvilarja, pa se mu pošlje pisani kosmač, ali namesto virguleške kar-vojnica itd., ne bo mačka v žaklji kupoval, ampak vediti hoče, kaj bo dobil, ker druzega neče. Naše drev so v tej d (Peso, belo in rudečo, med turšico saditi). Gospod Zajc iz Monakovega naznanuje skušnjo, ki jo je přetečeno leto sam napravil s peso med turšico sajeno, in pravi, da se mu je kaj dobro obnesla. Posebno dobro se splačuje to v bolj goratih krajih. Pésa je bila debela, in turšice se je veliko veliko přidělalo. Pesa se menda zato tako zředí, ker ji turšica senco delà. - ; J- v1 (Koliko gojzdna stelja za gnoj zaleže). še take kakor so tem piše gospod Fischbach, virtemberžki okrajni gojzdnar, bile pred 300 leti. In to je njih največja napaka; a se iz njih ne kupuje toliko d t jim to le: Gojzdna stelja za gnoj res malo zaleže, ker 100 J o vera d kolik žele b se jih kup in celó v drug d 5 funtov šilovja ali hojevja le toliko zdá, kakor 58 funtov slame ozimnega žita. Ker pa 100 funtov listja le pošilj Prodajajo se iz takih drevesnic drevesa 45 funtov suhe za nastel pripravne stelje dá, tedaj nado mar le takim gospodarjem, kterim ni nič so zadovoljni, da dobijo le jabelka ali pa hruške t y ampak mestuje 141L funtov slame oziminega žita 100 funtov listja. Tudi prizadene gojzdno steljo naberati skoraj vec, kakor V ze naše Takih gospodarjev je pa dan današnj bo od leta do leta manj. Toliko bolj pa je obžalovati to, da so v tem tako zanemarjene, ker so v Ljublj sadne razstave pokazale, da imamo na Krajnskem jabelka malo in jih je njena gnojna moč vredna, in sicer dvakrat vec, ne glede na to, da to gojzdu veliko škodo prizadene, če se v gojzdu drevesnice čisto vse listje pobere, napravljene kar vtiče y smo bolj zapušeni (Vino menj pusto in stanovitneje napraviti). Na Gerškem devajo še clan* današnji v vino nekoliko žga-večidel vse žlahne sorte; v hruškah negamavca (gipsa), s kterim ga popravijo, da je boljse in stanovitniše. Tudi drugod so poskusili to pri kalnem t 114 vina in nasli so, da se vino z pomesano kmali Kar naenkrat pa stojí clovek pred darmi časa, v kterem si učisti; vendar pa vinu prijetnega okusa ne vzame, gips se ne more nič več pridobiti, v kterem potřebuje prav posebno gipsom v > sodu sterdi, če se ga le preveč ne vzame , in vino se tistega pokoja in tište zložnosti, ktera mu oslajuje dni dá potem čisto iz soda pretočiti. Tudi kisle vina po gipsu starosti in mu obilo povračuje plačilo za njegove trude in nekoliko svoje kisline zgubé. Fortschritt". Tako priporoca casnik skerbí pretecenih let. v Sila sila malo ljudi je pa, kteri morejo po dosedanjem (Kako stenice pre gnat i). Neka gospodinja iz Lip- ravnanju sebi in svojim ljubim veselo příhodnost pri nice priporoca zoper stenice vodo od kumar. Kumare se praviti. Bog ne prizadeni, da bi hotli se mnogim posojil morajo dobro ožmeti in ž njih vodo večkrat posteljne spranje nicam in hranilnicam zameriti, ktere so ljudém res dobre Tù gre za druge reci, ktere se dajo samo z Obljubimo, da bodo te in postelje same, kjer se stenice rade redé, zaporedoma pomocnice. umivati, dile podergniti, vratni podboji s kakem penzeljnom dosmertnimi zavarovavnicami doseći, pomazati in enake kraje, kjer se stenice najraje deržé, z zavarovavnice v poznejih letih zlo slovéle. Naj jih le ljudje omenjeno vodo politi. Stenica berž pogine, ko jo ta voda dobro spoznajo, in udeleževali se jih bodo gotovo tudi radi. Koristnost dosmertnih zavarovavnic se dá v kratkem kumare. Zmečkati se morajo, in ž njih sokom postelje in tako-le razkazati: zadene. Najbolje zato so semenske in že nekeliko nagnjite druge stenične gnjezda namazati; še celo jesih, v kterem naše gospodinje kumare hranjujejo, jih kmali pomori. 1. Dosmertne zavarovavnice utemeljujejo do maco srečo ali srečo med svojimi Ni treba Od dosmertnih asekuracij . Kaj so dosmertne asekuracije ali zavarovavnice? čemu so? in kako se jih more vsak udeležiti? Dosmertne zavarovavnice se po nemško imenujejo dokazovati, kako je sreča med svojimi tudi sreča za celo so8esko, za celo deržavo, še celó za vse ljudi. To nam kaže skušnja najbolj jasno. Kjer ni edinosti in sreče med bensversicherungen". Marsikdo, u Le ki nemško besedo „Lebens 55 družinami, tudi ni pobožnosti in miru. Čednost, bodi si ka-koršna kolj, more samo v dobro gospodarjeni družini cvesti in tekniti. Taka družina je najrodovitneja njiva, v kteri morejo rasti vse nravne in deržavljanske čednosti. Da se to zgoditi more, mora oče ali gospodar družine najpred versicherung" bere, in še nikolj ni nič slišal od teh naprav, pomočkov imeti, s kterimi je mogoče tak namen doseči. bi utegnil reči: „Ali vas luna terka, da kaj takega mislite, Gospodar ne more nikolj preveč deloven in varčen biti, nikolj da kakošna asekuracija more celó življenje člověkovo zava rovati, da ne bo umerl?" Ker pa se 55 Lebensversicheruns:^ ne more vsega dosti prevdariti; v tem mu morajo pa udje družine pomožni biti. Al gospodar naj bo še tako delaven, ne sme tako razumeti, kakor zgolj nemska beseda kaze, ne se tako varcen, naj se tako umno vse prevdarja, vendar imenujemo mi v svojem jeziku teh naprav „zavarovavnice življenja" dostikrat ne doseže svojega namena. Delavna roka ornata f ampak dosmertne zavarovavnice ali zadovoljnosti se človek naveliča in če kdo še tako umno prigodi se kaj, cesar nihče ne more asekuracije, in od teh pri nas še premalo znanih naprav in modro kaj prevdari, hoćemo svojim bravcom v sledečih sostavkih še kaj več po- previditi, in vse je zastonj! Ako damo pa gospodarju po vedati, kakor smo že unidan od ton tin povedali. močkov, da se takih nezgod varje i obvarjemo tudi celo Da so dosmertne zavarovavnice dobra reč, je zdavnej družino; otmemo jo težavnih homatij in pogubljenja. Do znano, pa deležnikov še niso imele dosedaj toliko, kolikor s inertne zavarovavnice daj ajo take pomočke; bi jih kakor koristne naprave imele šteti. Zakaj se jih one morejo družine varovati sile in nadlog; one jim dajajo ljudje tako malo udeležujejo, tega je marsikaj krivo. Mnogi ték in učverstujejo njih srečo. se celó nič od njih ne vejo, drugi jim ne za up ajo; Kakor so dosmertne zavarovavnice dobrotnice in po veliko ljudi je, kteri se jih ne morejo udeležiti, ne manjka se pa tudi tacih ne, kteri z neverjetno nečimernostjo svoje ne moćnice družin, tako so tudi 2. krepke podpornice omikanja. Komu more nič nek bolj biti na tem ležeče, da se svojci sploh in poseboma kaj učé in omikajo, kakor njih očetu? Ali pa more ta to treba, če bi ne imel pomockov, kteri življenje vživajo, se za pokojne prihodnje dni kar pečajo, in dosti jih je, kteri še ne prevdarijo, kako se bo njihnim svojcom po njih smerti godilo; tištim namreč, kteri tako storiti, kakor je so jih v življenji tako zvesto ljubili. Misliti bi bilo skorej, mu tudi še potem ostanejo, ko si ne more nič več pridoda se taki nemarneži še celó branijo, po smerti spomin sabo biti, ko mu obertnija in rokodelstvo opéša itd. 3. Dosmertne zavarovavnice so koristne družini in njeni omiki, toraj 4. Dosmertne zavarovavnice vzbujajo varčnost; za voljo tega pripomorejo k blagru posamnih ljudi vzeti, da zapusté sirote, ktere bi jih po Vendar pa ne rečemo preveč, da ne bo smerti blagoslovile. dolgo terpelo in so tudi koristne čednemu življenju. ljudstvo se bo začelo v dosmertne zavarovav nic ev sploh zapisovat i. Živimo namreč v času kakor v kterem se ljudje tako tudi celih družin. hitro množijo; v kterem sto druzih močí nadoinestuje čio- Ker delajo Ijudem upanje, da bodo po odločenem času veške roke; v času, v kterem se dá brez pravih vednost dobili pravice, ktere grejo deležnikom takih zavarovavnic, In pripravnost komaj znajdbo, v kterem nam vse in povsod V se živéti; v kterem znajdba spodriva tedaj si bodo ti tudi na vso moč prizadevali, da ne zgu glasno na ušesa bije: bij o teh pravic. » Naprej! naprej!"; v času, v kterem imamo toliko majhnih Z umno varčnostjo bo mogel deležnik vsigdar in velikih potreb, od kterih se našim sprednjikom se sanjalo dolznosti zavarovavnice spolnovati; tedaj se mu ne bo bati > ni 5 in v času, v kterem moramo za marsikaj dostikrat ne- da bi zgubil pravice, ktere je pridobil. Blagor mnogih po potrebnega lepe krajcarje darovati, kteri bi nam bili za samnih je v tesni zvezi z blagrom vseh skupaj; ta blagor starost, za dni nesreće ostali: v takem času so ljudje pri- se bo ondi najbolj razodevai, kjer imajo dosmertne zava- siljeni 5 ne samo na to misliti, kako bi si v sedanjih dneh rovavnice največ deležnikov. urno pomagali ? ampak tudi, kako bi se posebno za pri 5. Še drugo ne majhno dobroto skazujejo dosmertne hod nje dni preskerbeli, kterih v sedanjosti tako lahko zavarovavnice deležnikom s tem, da jim dnarjev poso-pozabimo ali pa skerb za-nje k večjemu z dobrimi sklepi jujejo. — Té posojila so pa prav posebne baže; kajti posojujejo dosmertne zavarovavnice svojim deležnikom prav odlašamo. V času živimo v kterem se uperamo in prizadevamo, za prav to, kar deležnikom V ze sicer £re, samo z raz pa z vsem uperanjem in prizadevanjem komaj dan za ločkom, da posodijo vsakemu po méri tega, kar bi imel dnevom izhajamo. Ravno zavoljo tega nas tudi tako težko o svojem času iz njih dobivati. Kdor hoče tako posojilo stane, tudi za prihodnje čase stanovitno skerbeti. dobiti, nima druzega storiti, kakor zavarovavnici to kar 115 naznaniti. Obresti ali činžev ne tirja zavarovavnica večjih kakor navadnih. Ako bi se přiměřilo, da bi deležnik ne v • • dobro ime in veliko deležnikov. Nemško ime „Anker" se i pravi po naše mogel posojila verniti, se mu ni nobene škode bati. Kolikor dro ali macek, kakoršnega rabij mornarji na morju, da z njim barko vstavijo in tako rekoč mu je zavarovavnica posodila, toliko mu bo o svojem času priklenej ko y ga je zavarovan. tù ali tam v morje veržejo. Tako je barka varna v sredi morja. Po tem izgledu je posneto tudi 6. Ker se pa v dosmertne zavarovavnice more lahko ime dosmertne asekuracije „Anker" imenovane, ker daje od šume odtegnila, za ktero vsak, kterega stanu kolj, zapisati in se one ravnajo po po- svojim deležnikom varnost v človeškern trebah in razmerah deležnikov, pa so tudi s svojo glavnico njim ali njihnim ni potřeb in nadlog bati (Stammfond) porok za vse, kar prevzamejo, se morejo v nje vkladati veliki in maj h ni kapitali. S tem so pa kaj kaj koristne. Posebno dobro zaležejo majhni kapitali na obresti na- li e « j Naturoznanske reči. Luna in rastljinstvo. loženi. Kdor ima velike kapitale, ima tudi priložnost 5 jih Naši spredniki so veliko verjeli v moč lune do rast urno in marsikako tako oberniti, da mu po mogočosti dobre ljinstva. Marsikter vertnar se je ravnal pri svojih delih Ie po luni. Dandanašnji je to zlo drugač; sedanji vertnarji še celó dostikrat ne vedó, ali je luna v pervem ali v drugem obresti donašajo; kdor ima pa le maj hen kapital, mu ni tako lahko mogoče, ga umo in varno z dobrim dobičkom kam naložiti. Utegnil bi kdo reči, da tudi hranilnice (Sparkasse) obert- krajcu. » Gotovo so naši spredniki luni preveliko moč pripi ? sovali : dan današnji pa tudi ne ravnamo prav, ako mislimo, do rastljinstva. Profesor da nima luna celó nobene moči maj hne kapitale naberajo in celemu ljudstvu nijstvu, kmetijstvu itd. z njimi pomagajo, in da so po- Piazzi Smyth je na Tenerifi nove astronomične skušnje sebno one, ktere ljudi k varčnosti nagibajo. — Res je, zvedil. ktere so med drugimi važnimi prigodki pokazale, da da tako delajo in hvala njih dobrotljivemu ravnanju! Ako luna v raznih časih nekoliko gorkote daje. pa pomislimo, da tistega, kteri kaj vloži, hranilnica nikakor ne sili, koliko mora danes, koliko pa jutro va-njo Po dolgih preiskavah je nek drug učen mož, gospod J. P. Harrison naturno postavo zasledil, da je koj po vložiti itd., in ako dalje, pomislimo, da imajo hranilnice pervem krajcu večidel več toplote i kakor malo pred druge namene, moramo tudi veljati dati, da se hra- krajcom, in da je ravno tako tudi srednja toplota drugi nilnice od dosmertnih zavarovavnic zlo zlo razlocijo. je deležnik dosmertne zavarovavnice, je prisiljen prenehoma varčen biti. > Kdor ne- dán po pervem krajcu zmirom vecja kakor tretji dan pred krajcom. C. Fulbrook je čez sedem let pridnega opazovanja zvedil, da po luninem teku se vselej ravná tudi to, da več 7. Dosmertne zavarovavnice so nam se po ali menj dezuje. smerti dobrotnice. Vse to ne bo nobenemu se neverjetno zdelo, da odtok Poglejmo le, kako se mnogim očetom godi. Naj imajo in natok morja se tudi po luni ravná. še tako dobro voljo, naj so še tako skerbni, vendar se do iz tega sveta Če je tedaj vse to res, mora luna tudi do rastljinstva ločiti z mirnim s ere om, svojo moč imeti; tudi je že samo po sebi lahko verjeti, da do rastljinstva. stikrat ne morejo da so svoje ljube, če ne v boljem pa vsaj v takem stanu lunina svetloba ne more biti brez zapustili, da jim je mogoče živeti. - Koliko je družin, ktere treši smert njihnega rednika z verha sreče v grozno, neizrečeno revšino, ker jim je z njegovim življenjem tudi edini vir življenja ugasnil! — ln kako težko se more duša tacega očeta od njega ločiti, kteri vse moči potne bisage Prijazni dopisi do strica Bercka Dragana v se zavé, v kakošni revšini zapusti svoje ljube! Da bi take misli vsacega očeta spodbodle, nemudoma Verbovcu. XV. Pismo. poskerbeti, da otme svoje otroke revšine, ko sam ne bo mogel več za-nje skerbeti! Dosmertno zavarovan je in sopet dosmertno zavarovanje je po takem edini pomoček, našim dragim srečno příhodnost pripraviti. Dosmertne zavarovavnice začnejo pomagati, k o m i n e m o r e m o v e č. Dragi stric Iz Krajnske g >re sva šla s prijateljem Miloslavom nazaj proti Ljubljani. Memo gredé sva obiskala veličastni slap Peričnik. Tukaj sta nas počakala Miloslavov brat in Miloslavova svakinja. Ta slap je gosp. Levičnik spet tako lepo popisal, da za moje pero nič ne ostane. Poglejte 9 Ko smo ob kratkem razlozili koristnost zavarovavnic je treba še na vprašanje odgovoriti: kako je mogoče té koristnosti se ude lezi ti? Prav kratko se dá na to odgovoriti. Kdor spozná koristnost dosmertnih zavarovavnic, bo želei se njih udeležiti, in to tem več, čem več se bo njih koristnosti prepriča!. toraj „Novice" leta 1856, njegov obraz, lepem slapu. in bodete imeli celi Ker pa razne zavarovavnice niso enako osnovane in se tudi po svojih pravilih med sabo bolj ali menj ločijo, stran 82, Dolgo smo se sončili in krepčali pri tem Ćeravno nisem ném za takošne naturne pri-kazni, mi je vendar Ijubša tiho tekoča rečica, kakor šumeč in doneč slap. Jaz ne morem terpeti ne. šuma ne hruma, ker celó večkrat misli pretere. Zato nisem prijatelj pokanja z biči, kterih pokanje bi lahko možgane presekalo, žviž ganja lokomotiva, ropotanja kovaških kladev itd. Kdor ni mojih misli, naj bere spis slikara Bronzina „dei rumori u se mora slednji deležnik najpred podučiti, kako mu je mogoče h kaki zavarovavnici pristopiti in kdaj ga bo ona pravila tište zavaro-zdi in kteri bo pla- in prepričal se bode, da sta šum in hrum nekaj ne prijetnega hotla apisati. Zavoljo tega naj ber Ložej pa se takošen hrup prenašam > kakor hrum in vavnice, ktera se mu najbolj ugodna čila, ki Ti ji grejó, odrajtovati mogel i deli Vsaka dobra trohica, ktero je kdo na oltar šum, kterega nekteri delajo dan današnji z dobrim po časnikih e zavarovavnice imajo v vseh deželah še posebne opravnike in vsakemu opravniku je naročeno, ljudi pod-učevati, kteri želé o tej ali uni reči podučeni biti. keršanske ljubezni položil vsaka dobra besedica, ktero je izgovoril kdo časnikih. Slavni Hammer je iz lili puiuziii , V ounu Mir u* i* UVOVM.VM , ...---J " že pisanja željne roke raztrobijo po vseh arabskega lepo prislovico Unidan smo povedali, da je v Terstu taka dosmertna přestavil, ktero naj bi današnji svet slobodno zapomnil asekuracija, in da za krajusko deželo je opravnik gospod Thnst da dus Gute, so vrirf in's Meer „ 1 HUDV UM uao vnuvv , ov 11.1» VB ... - ------) Weiss es der Fisch nicht, so weiss es der Herr" Ter p tergovec v Ljublj Danes povemo na dalje y da se je tudi pod na Dunaju napravila taka velika asekuracija imenom „Ankeru, ktera si je v kratkem časa pridobila To je po naše: Btoris le kaj dobrega, verzi v morje Ak ribi ai znano, Gospod vendar vé. i U G Vendar, kje so takošni junaki v devetnajstem stoletji? vatski profesor! tebi zeleni pes iz glave gleda. Na Šta Zato pa tudi dobi delà majo tako malo blagoslo boz jarskem imamo že natisnjene monografije najmanjših mestic jega y ker dobrotnik ze pred, ko je kaj dobrega storil, ima in teržičev, celó naš dragi v glavi Ciceronove besede: Laetus sum laudari a laudato historika. Verbovec je že našel svojega viro mož to je Radujem se nad hvalo, ki mi jo poje hvalj Koliko listin y inonografij šli y Ko smo slap bili zapustili in peš proti M oj s tra ni se gospa Miloslavova svakinja meni pridružijo in re- tajersko zgodovinsko družtvo in kronik pa še hranuje V Ljubljani poznam pošte- nesa in za zgodovino vsega unetega moza ; al da je svoje celo % • cejo: n Gospod vljenje porabil za spisovanje imen papežev, danskih Dragan! Brala sem ze večkrat od Vas iu škandinavskih kralj itd novel; zakaj jih već ne pišete? mé uboge ženske najdemo moč posveti! domaći zgodov premalo beríla v „Novicah". namesto, da bi raje vso svojo je vendar poseben ca- nv Draga gospa !"" ji odgovorim i tin pricio. Kar on spisuje, ze imamo v polni meri. Poznamo pisal sem pred 20 učenega sina kranjskega mesta, prof. Bradaška, kteri so letmi tudi takošne reći; nekoliko jih je bilo tiskanih nemških in slovanskih ćasopisih; tudi spoznam dobro, v da so novele, „panis et circences", po slovenski „kava in v lanskem zagrebškem zgodovinopisje pokazali da bodo tudi za zgodovino rojstvenega mesta skerbeli. Do programu svojo izverstno moć za upamo od njihovega domoljubja. cuker" ženskega spola; ali ćlovek nima glave in volje za maćernu sinu se vendar ne bode takošna or odila kakoršna vse. kterega Tudi tega okusa nikdar ne bodem hvalil v novelah, se je Valvazorju, kteri piše v Die Krainburger haben zwar današnji dan najdemo v povestih francozkih in drugaći nihče ne verjame, da bi se res bila zgodila. Naj lepše novele je spisal Boeaccio. Njegove novele so večidel mikavne kombinacije redkih razmer življenja na dolgo izpeljane in samostalne anekdote. Novela mora tudi imeti nravno jedro in vzeta biti iz praktičnega življenja. Kdor v noveli ne najde praktičnih, znanih obrazov, ga povest ne zaunema. Nekteri naših pisateljev so začeli se poskušati tudi v novelah, al večidel manjka povesti djanja. Vaša želja, y draga moja gospa! je pravična da se premalo skerbi za izobražene Slovenke; zato tudi jaz želim, da bi se našel domač pisatelj, kteri bi izdaval p o-vestno bibliotéko"". Brez ženskega spola ne bode duh slovenski nikdar v ii u izobrazenih slovenskih druzinah se ukoreninil, iu ta spol, današnji dan navajen zabavnega berila francozkih in nemški>h romanov, ni zadovoljen samo z berilom piše za hišnega gospodarja, za ucenega „Novic44, kjer se izsledovatelja, kjer se ohranujejo basniški zakladi naroda in tudi se streže našim politikarjem, zlasti dan današnji, ko je politika kolo, okoli kterega se vse suce, in sta gospod in kmet politikarja. V ženski naturi leži, le kaj takošnega brati, s čemur ni třeba si dosti glave ubijati, akoravno celó Hegel dá veljati da ženski spol doseže V ze z osemnajstim letom zrelost uma i i mož pa ne pred osemindvajsetim. Vendar je ženski um prav tanko zmerjer^ kar je Stvarnik spet prav modro storil, ker Vé morete v slojem pokliču več s sercom, kakor z duhom delati"". Možaka sta naji med tem došla in ko sta čula slednje besede najinega pogovora, sta bila prav zadovoljna. Na Do vjem smo se vsedli na voz in derdrali čez Javornik nazaj v Bled, kjer smo obědovali, potem pa čez Radoljco spet v Kranj k Ijubeznjivemu bratu Miloslavovemu. Tukaj sem se prav po domaće čutil. Ce se more kdo, kteri še ni zgubil naravnosti serca, prav po domaće vêsti, kakor med svojimi, mu prav dobro dé. Nič mi ni bolj zoperno kakor tista reč, ktero Nemec imenuje „fade Gespreiztheit u mi pa r> neslana šopirnost in puhla i i kosatost". Pogovori v tej družini so lepi v materinskem jeziku, in milo je po slušati, posebno iz otročjih ust kako sladko jim tečejo slo venski glasi. Kranj je že staro mesto, vendar ni najstarejše na Kranjskem, kakor Kranjci pravijo. Že Valvazor piše v mestu stoji grad je ii diesen Namen z imenom „K i e s e 1 s t e i n" , da in da mu i der genannte Stein zugeeignet, ange merkt: sowohi das Schloss, als die ganze Stadt aus lauter Kieselsteinen ist gebaut, auch der voile Grund von dergleichen Stein o* fr elegt In Valvazor ima prav. To izpeljavo tudi poterjujejo je zikoslovci, ali, kakor se nekemu horvatskemu profe sorju ljubi, jih imenovati: „jezikodrobci". O ti hor unterschiedliche Freiheiten und sehone Privile nemških novelistov. Novela mora biti novost, to že ime dab reče; novost pa mora biti resnica, ne pa fabula ali basen, mand einen grosse n diesselb ig U nlu s t od © 5 A b g u n s t b J z u ta n d i g u Valvazor tozi se dalje: da je sam prosil in po dobrih prijateljih, da je „Stadt-Richterjuí4 pisal, posebnega posla v Kranj poslal, pa vendar nikdar ne tudi, da je svojega pisača do odgovora dobil. Piše mestnega župana poslal, pa druzega ni opravil, kakor da je odgovor dobil : n S i e hatten zwar sehone Privilegien, wollens aber Ni eman den zeigen." Zato se Valvazor še dalje pri- e. Krainburger) fiihren Privilegien tožuje: „Aber diese guten Leute hierum eine besondere Manier; durften ihre lieber den Schaben und Motten, weder eiuem Authori com muuiciren. a ii Slednjic se Valvazor mestnemu županu na vest govori : Ob solehes aber ein solcher Stadtrichter vor Gott kônne verantwortcn i lass ich dahingestellt sein, (glej des „hoch loblichen Herzogthums Krain topographisch-historische Be schreibung, neuntes Buch, str. 112). Dragi stric, Vi iz te Valvazorjeve tožbe vidite, da je kranjski župan pred 200 leti ravno takošen bil, kakoršen naš verbovski Mihael Bedakovič, kteri tudi nobenemu iz- sledovatelju starih reci ni dal pogledati v nekdanje ver-bovske pravice. Valvazor dalje piše: „Wie man geschrieben 1311 hat allhie zu Crainburg Herr Diepold von Stein, ein braver Rittersmann, den Herrn Balthasar von Landpreis, einen gleichfalls ruhmbenahmten Hitter in einem Tournier urn's Leben gebracht und damit selbigem ganzen Geschlecht y dessen dieser der Letzte war, den Garaus m u ^hh y ^m mi je pač prav „braver Rittersmann14; ko sem se nad tištim „Ritterswesen44 ježil? gemacht.44 To ali nisem imel prav, Leta 1554 in 1557 je bila v Kranji strasna kuga; ravno tako 1579, da so vsi sodniki in drugi šribarji v Ljubljano pobegnili, ali z aktami vred ali brez akt Val vazor ne piše. „Riickstande" so gotovo v Kranji pustili. Leta 1668 „liess das Feuer seinen Grimm iiber diese Stadt aus", in leta 1660 je cesar Leopold v Kranji spal. Pa spet leta 1811 je strašni požar pokončal celo mesto. Še nekaj, ljubi stric, Vam moram povedati iz starih Ali so nekdaj tudi Kranjci imeli časov kranjskega mesta. svojo tis kami co ali kaj y tega se ne upam za gotovo terditi, — to pa je gotovo, da pred 58 leti so prišle v starem pravopisu v Kranji pri na dan pod naslovom „Štiri pare kratkočasnih novih Ignaciu Kremžarji pesmi pesmi od Pavla Knobelna skovane inu Kraincam za spomin dane." Vodnik je kratko kritiko z lastno roko na enem iztisu tajistih spisal zoper té pesmi nekdanjega kranj- skega ljudskega učitelja, rekši : Bukve jiz Krajna Polne dr..... y Nikar De zdêli ga Pusti mu celiga! y 117 Po kritlki se jaz ne bom dalje spušal v pretres teh čednem in gladkem jeziku, kakoršnega piše nas že veliko pesem; vendar pa Vam hočem iz ene bolj estetične pesme, let dobro znani in izurjeni slovenski pisatelj, gosp. Franc kteri se pravi „Za pustni dan" nekoliko verstic za pokušnjo Malavašič, našemu narodu podati mikavno berilo in tako tudi sami sodili, ali se ne ku y naše slovstvo pomnožiti z bukvicami, kterih res še nimamo dati, da se bote stnejali, pa jejo tudi še dan današnji^ take godčevske, kakor jih je preveč. Posneta je povestica, ktero imajo v Rusii še v koval Knobel leta 1801. Čujte jo: Bas pravi: bum, bum, bum Gosle: didl, didl, di, Citrar: nej vštimal bom: i Cink, cink jih podí, Pišu prav: dudi, dudi, du, Guba: ha, h'ha, ha! Micka raj ala bo, Haha, ha, ha, ha! Tud mater župani Je prišla v noge, Katere je lani Storila dolgé Prav hoćem plesati Sim volna ko viisk, Kdor me 'će pelati, Bo storil odpustk. y dobrem spominu in s ktero si ze dostikrat krajsajo dolge zimske večere, iz časa rusovske carice Katarine II. Na 61 straneh zanimuje od konca do kraja svojega bravca, kteri ne rekel. da so reâ kratkočasno berilo. y obljubimo varn, ne bo bukvić iz rok položil, da bi Natis iz Mi lícové tiskarnice je prav čeden, papir pa tako močen, da cela fara lahko bukve pregibuje in dobro bojo sterpéle sto in sto perstov. Že Micka jen Jaka Se suceta vkrog, y Matice prov skaka, Nu trobi v svoj rog; Ta ćotast se suce Anca drobenti Ta krevul se luće Za njo, jen puhti. To imate, dragi stric! Te male tud žgače, Se mešajo vines , Vse kinka vse skače Vse cikne na ples; Se oca ta stari Je želo dobil, Vže gleda po pari, De b' se obernil. imenitniše z°- i ta odbe starega Kranja. Najslavniša zgodba novega časa, ktera je vredna, da se z zlatimi čerkami zapiše v kroniko kranjskega mesta y je ponovljenje velicastvene mestne farne cerkve v gotiškem slogu. Kar so njihovi očetje zakřivili, ko so leta 1579 za Jernejem Knâfelnom potegnili, to so popravili pobožni unuci. Perva slava gré visokočastitljivemu bivšemu pastirju, sedanjemu Ijubljanskemu general-vikarju gosp. A. Kosu, druga pa pobožnim in vernim faranom kranjske fare. Tukaj so se spet odlikovali sami domaći umetniki: vé- liki oltar je delo slavnega Murnika, prižnica od veleumnega Tomca. Gotiški nastavki križopotnih tabel od pridnega Gôtzel-na. Tudi oltarne slike so od domaćih umetnikov, Ëgartnarja in Lajera. Natančniši popis prepuščam kranjskim % pi8ateljem. Zapustivsi Kranj z najslajšimi čuti sem se podal v Ljubljano. Memo gredé sem obiskal v Šent-Vidu, ali kakor na srenjski tabli stoji: „Šent-Ve du'4 slavnega pesnika Našel sem ga ravno v vertu pod košatím yy Miklošičevo „Vergleichende Gram Zvonikarjeve listnim šotorom prebirati matik". Ni Vam umetne slovenske pesmice, ktera bi se tako hitro obnarodila in ime pesnikovo Slovencom tako prikupila bila, kakor Potočnikova „Zvonikarjeva" Beseda in • y viza iz fflave in serca pesnikovega ste enako krasne. to V Bog ga živi še mnogo leti Slednjega januarja je doveršil 60. leto y pa dobrovoljni možak terdno nosi svoje leta y nam ze tako dolgo ni nobene take ali enake zapel? Vam y dragi stric, tudi še njegovo osebnost popišem zakaj Da ker y vem, da Vi kaj na Goethejeve verstice porajtate: rt Volk und Knecht und Ueberwinder Sie gestehen zu jeder Zeit: Hôchstes Gluck der Erdenkinder Sei nur die Persônlichkeit". Ozir po domovini Solčavske planine na Štajarskem. » Rad hodim na hribe, Na sterme gore; In više ko pridem. Tem ljubše mi je. J. Hašnik. u Bilo je v nedeljo 19. vélikega serpana leta 1855 y ko sem se podal z dvěma tovarsoma na pot v Solcavo, ali y kakor pravijo „v Žovcboh" (Sulzbach). Ni v se pošiljala zarja svojih rudecorumenih zarkov v line mestnih poslopij, ko smo zapustili veselega serca, pregnal Celje. Romali smo po véliki cesti in komaj smo dospěli blizo Zavca, je ze beli dan černo noč in razsvetljevalo je juterno solnce livade in hribe. Moško stopamo naprej ; o poldne jo primahamo v Mozirje. Tam se okrepčamo za daljni pot. • v y — Vidili smo lepi samostan „Nazaret" na prijaznem gricu kterega dereča Savina obteka, v solnčni svitlobi se leske-tati. Prišli smo potem memo Ročice in sv. Frančiška na Stražah. Ker pa ni moj namen popisovati y k raj e gornje savinske doline in vsega priobčiti, kar se nam je na dalje pripetilo na popotovanji do Solčave, samo povem, da nismo šli v Luče naravnost skoz Lubno, ampak čez Gornji grad, kjer smo obiskali nekega prijatelja. Dan se je ze nagnil in ostali smo v Gornjem ar » gradu čez noč. Kajti pa je Gornji grad (Oberbur precej znamenit, naj tudi nekoliko povem o njem. Gornji grad je terg na potoku n Dréta" med visokimi gorami y 6 milj od Celja; ima c. k. okrajin vrad in dekanijo, prostorno grajščino in okoli 660 prebivavcov. Tukajšna cerkev je ve-ličanska; sozidal jo je Anadej grof Attems, ljubljanski škof med leti 1754 in 1761. Grajščina pa je bila nekdaj benediktinska opatija iu potlej stolica ljubljanskih škofov. Ustanovila sta samostan oglejski patrijarh in blagi Teobald Kager leta 1140, ki je daroval celo svoje po-sestev v ta namen. 20 opatov je imel samostan do 1460. leta. V tem času pa je odločil cesar Miroslav IV. gornje-graški samostan za ustanovljenje lj ub lj a n s k e ga ško-fijstva, ktero se je res utemeljilo 11. oktobra 1463. leta. Vam moram povedati, da je naš slavni pesnik in gra- Odsihmal je ostal škofovski sedež tii do 1783. leta. matikar srednje postave, pošteno rejen, zdravega duha in Razvaline starodavnega „Gornjega gradu" blagega serca. . ^^ ^^^ MIS i ■ — disce mojega potovanja. Bog Vam daj dobro, ljubi stric. Iz Šent-Vida so kola derdrale nazaj v Ljubljano y sre stoje na bližnjem stermem predhribju Meni ne imenovanem, s ktere Slovenski jezik je tii kaj lep in se odpira krásen razgled. Ves Vaš Vičko. še precej čist. Slovensko slovstvo odaj podali čez planine v Luče. Luče so prijazno selo z lepo farno cerkvo in eno pod- Drugi dan smo se zg družnico in 55 pod faro u y kakor pravijo, z imenom 55 Pod Krivica za krivico. Povest iz časa ruske cesa rice Katarine 11. Nekoliko po nemškem izdelal Fr. u Malavašič. Ljubljani 1859. zaloxbi in volek". Tù sedaj nismo vedili, na ktero stran bi se po dali: ali bi šli na „Planinšek", ali pa skoz „Iglo Ker je pa tovarš R. bil slabih nog naprodaj pri Henriku Niemann, bukvovezu na starem tergu. in si ni upal na planine, sva se tudi midva z Jurjem z njim skoz Iglo podala, kajti bilo y Te dni je prišla v našem jeziku spet ena tistih knjižic „Ojtrico tres faciunt da se ložje r> collegium « čez Znano nam pa tudi prav ni gore „Desko" in „Korošco" na u pride kakor od une. solčavske strani. Koračili y y na dan. ktera se noce delo y šopiriti kot „velikánsko" slovensko ampak pohlevno stopi na dan z edinim namenom: v smo toraj prek Savine, ki nam je šumljala bistro nasproti smo jo že vidili pred nami. na y Iglo. Komaj smo šli pol ure, 118 Kmali smo se skobacali skozi. Igla u se imenujete dve zaklad v najini botanični torbici. Ko sva se pri Logarji visoke in ojstre pećini nad globokim in kakor zid stermim nekoliko spočila in se s kruhom in s kislim mlekom na brezdnom, v kterem bobni bistra Savina. Odvzgor ste te sitila ktero nama je podarila gostoljubna, rudeča in pri Ml uuuuvni J » ntvi VMI vwfíi^vu DIV IV OllUM j niti U li Cl I1J (4 JO |7UUC11I1C1> ||,UOlUIJU vIJH , 1UUCVH Ili dve pećini stisnjene in pri tleh imate luknjo, skozi ktero jazna Logarca, sva koračila na podnožje ,,Rinke". se lahko koraci. V obče ni pot več tako nevařen, kakor so ga nekteri ,,touristia popisali in kakor je res včasih bil, Tii zagleda Savina beli dan tii se vije iz večne tmiue na svet, tù je pervi izvirk Savinini ! Vidila sva se bliz» kajti sedaj je v pecovje vsckan. Vendar vertoglavim bi ne 10 izvirkov. Posebno eden je krasen, kjer persi merzla bilo varno tù hoditi! Kakošni občutki so nas nahajali tù voda iz pečevja kakor oblak brez vsega šuma in hrupal med golimi planinami, nad g lobokimi brezdni ? tega ni moč popisati! Nikdar še nismo potovali po tako romantičnem kraju, nikdar To je slap, ne velik pa krasen. in serce se raduje člověku ko vidi njegovo oko čudotvorno prikazen nature. Komaj sem nismo vidili toliko sivega skalovja proti si- se nagledal vseh teh slapov! Izvirki vendar v dolino pridši in se zedinijo pod zemljo v bistro Savino, ktera je zginejo njemu planu moleti, nikdar nismo ćuli tako čudotvornega šumljanja berznega potoka in tako živih, milih glasov gorskih ptić, kakor tù v sredi solčavskih planin! Zares mlinske kolesa, rajsko občutje bilo je to in nam je dodelilo toliko moči, da smo nenadoma prišli, zamaknjeni v občudovanje krasne nature, naš cilj in konec današnjega potovanja. Bili smo v Sol ča vi! # Solčava! Kaj bi nek najpopred povedal od tega kraja? v Logarjevem dolu še majhen potok ki mirno obraća (Konec sledi.) Kam bi se obernil? Na gore ali na selo? Toliko sem že čul popred pripovedovati od tega štajarsko-švajcarskega kraja in sedaj sem bil sam s svojimi prijatelji na tem mestu. Solnce je zahajalo za goré, nastopila sta mrak in večerni hlad na mesto vročine. Bili smo trudni potovanja in potrebni okrepčanja in počitka. Ker smo slišal! že popred, da so gospod župnik v Solčavi gostoljuben slovensk rojak Narodna iz Liburnije. Sud. v Sal san z divojkon na vodu, Na vode najden jabuka; Dal san divojki jabuku, Da jabuku pravo parti. ? smo se podali naravno v župnijo prosit prenočišča, pa lej! bilo je že vse polno gostov: imeli so mnogo duhovnov in troje Angležev! Zal jim je bilo, da nam niso mogli dati prenočišča, ter so nam svetovali v selu kje ostati. Pa akoravno niso mogli nas čez noč obderžati, so nam vendar pokazali svojo dobroserčnost : postregli so nam z vinom in kruhom, da je bilo kaj! Okrepčali smo se, da bi bili še tišti večer lahko Bog vé kod po planinah se plazili! Vendar noč ima svojo moć, tedaj se nismo nocoj nikamor več spustili. Pre- Svin ju je pravo delila, Men ju je krivo partila. Čitan divojku pred pravdu. „Sudite pravdu vlastela; Dal san divojki jabuku; Da jabuku pravo deli; Svin ju je pravo delila, Men ju je krivo partila!" Lahka je pravda med vama: „„Neka j' divojki jabuku, Neka j' junaku divojka. Hvala vam budi vlastela, Da ste nam tako sudili .K< u u r> Zapisal J. Volćić noćili smo pri nekem vaščanu, ki se je veselil svojih gostov in nam postregel z vsem, česar smo potřebovali. v v > Dopisi t Iz Gradca 8. apr i»«. Drugi dan 21. avgusta smo zarano vstali, pregledali obertnij8ka družba, ktera že dvajset let obertnij Znano je, da obstoji v Gradcu ) tako selo in okolico. Solčava je samostana vas v sredi orja- spešno podpěra. Zlasti tištim obertnikom je dobra pomoc- in divjega hostovja s čedno farno cerkevjo, nica, kteri se hočejo še dalje omikati in izobraziti. K temu škega skalovja ktera ima eno poddružnico. Farna cerkev je Devici Marii pripomore posebno šola za risanje, ktero obiskujejo roko posvećena in že nek 500 let stara. Selo je sicer tudi delski učenci, pa tudi rokodelci in obertniki sami prav majhno, ljudje pa gostoljubni, priljudni in krotki. Radi po- pridno ob nedeljah in praznikih. Družba ima tudi biblijo- strezejo ptujeu in mu povejo prostovoljno, kod da naj hodi, teko v kteri se nahaja že cez 4500 bukev vseh obert da pride prav na svoj cilj. Rasti so lepe in večidel visoke nijskih in umetnijskih vednost. Poslednjič gre obertnijski in iz njihovega govorjenja veja prost duh. V pervi hip družbi tudi še hvala, da imajo grajski obertniki in roko spoznaš njih blago dušo. Samo nekoliko melanholični se mi delci podp zdijo. Slovensko govoré prav čedno in krepko. Po povžitem in v Celo^ > kakor jo imajo že delj časa v Ljubljani zajterku se podamo na Ojstrico, kamor priti so bile moje Iz Tersta 5. apr največje želje. Sli smo vprek Savine menda kake dve uri . strasna nesreća zgodila in bili smo ,,v Logarjevi na kakošne nili. Obšel 3. t. m. se je nad kolodvorom poldvanajstih predpoldne se je sežnjev visocega odkopá sila y y oštre pećine smo se vzdig- veliko zemlje kakor plaz za 80 do 90 kubičnih sežnjev in pokopalo 7 delavcov. 10 nakladavcov je bilo dolini". Tù smo še le vidili namrec z ondašnjega 21 y2 planine, na kakošne me je obup nekoliko, ko sem vidil stermine in utergalo brezdna zijati, neznane oste in večen sneg se bliskati v toliko srečnih, da so imeli še čas, v kraj skočiti in tako bliščobi zlate zore. Vendar naprej ! kurajža velja. Kdor hoče smerti oditi ? gledati z Oj s tri ce, mora na njo » sem si mislil in tako tudi moj tovarš Juri. Samo R. si ni upal na gore in je Od sv. Jurja v slovenskih goricah 5. aprila Čeravno se nam ljuba spomlad prav prijetno smehlj« m naji zapustil ter se podal v Solčavo nazaj. Jaz in Juri nam v veselje že dosti rožic ponuja, nam vendar to veselje stopava sedaj dalje po Logarjevem dolu > ki je kako pol drugo uro dolg in četertinko ure širok. V njem prebivata greni velika žalost. Zgubili smo namreč 3. dan t. m. svo 5 od V ▼ 3ga občeljubljenega učnika gosp. Janeza Grosslinger-a, ki je po kratki bolezni umerl. Bil je rajni že čez 50 let tukaj za učnika, ter je ljubo mladež z vso gorečnostjo in samo dva vecja kmeta. Najpremožnejsi je Logar kterega ima dolinica ime. On ima dosti pepćla na ognjiscu; ima dosti volov in krav, lepo število ovác in koz itd. Pri- ljubeznijo podučeval, kar mu je tudi duhovna in svetna dejo celó štajarski Dolenci sèm kupovat ovác in koz. Logar vlada z večkratnimi pohvalnimi pismi spričala in že leta napravlja tudi, kakor vecji del Solčavcov tako imeuovani 1840 mu cast kteri je prav dober. Kupila sva enega za bil rajni prav zglednega „solcavski sir , učnika podělila. In resnicno je ki ni le nade- za prav izgled en ucnik pol forinta in se živila 4 dni ž njim, pa ga še nekaj polno mladež umevno in neutrudjeno ucil v vseh potrebnih přinesla domu. Moj in Jurjev namen ni bil samo planine vednostih, temuč ji je tudi in celi fari světil z lepim in pobožnim življenjem. Zato pa ga je tudi vsaki ljubil in spoštoval, ki ga je Ie poznal. Vse to poterjuje njegov po- viditi, temoc tudi njih rastlinstvo preiskati. Bila nama Je tedaj vsaka se nepoznana gorska cvetlica draga, bila je 119 greb in veliko solz, ki so za-nj po celi fari bile prelite. Zraven brezštevilne množice, ki se je ta dan od vseh krajev zbrala, je prišlo 15 duhovnikov pokojnému slednjo čast skazati; večidel teh duhovnih gospodov so nekda k rajnemu v solo hodili. Pa tudi vsi sosedni prišli k pogrebu, tro* e>e> učniki so spričat, kako visoko so rajnega čislali. Spomina vredno je posebno tudi to, da je ravno zdaj bila namerjena visoka vlada, temu izverstnemu učniku zavoljo velike nevtrudljivosti pri podučenju in izrejenju otrok častni križec za zasluge podeliti; al Božja providnost je drugače sklenila! Naj verlemu možu bode zemljica lahka! Iz Ljubljane. Ze več dni je v gosp. G i on ti no vi razložbi razpostavljena Vodnikova podoba, ktero je naš mojster Franc Zajec iz gipsa naredil. Kdor jo vidi se ve jo hvali, da je Vodniku prav podobna, in to — daje Zajcovemu delu največjo vrednost, ceravno tudi za-molčati ne smemo, da je podoba tudi mojstersko vlita. se dobi ali M Deržave Št. vojakov Št. ladij Št. kanón Italija : Rimsko . . . . 16,959 - — Modena . . . . 9,956 - —. Napolitansko . . 143,586 98 832 Parma . . . . 5672 — - Sardinija . . . 47,915 29 436 Toskana . . . 7,205 - - St. Marino . . . 1390 - - Nizozemsko . . . 58,485 86 1740 Portugalsko . . . 25,194 37 362 V Švedsko in Norvežko IĚ&i 158,337 1039 — 108,000 — — Španija..... 200,401 87 887 Turčij a . ' . . . . 209,152 70 — oldava, Valahija, Ser- bija in Cerna gora . 61,644 — — Dopersna, v vsem čevelj visoka podoba lz Rusije. Telegraf je naznanil iz Petrograda, da je 5 krajc. nov. dn., sei ruski minister knez Gorča ko v 9. t. m. iz Petro bela kakor je gips sam po sebi za 1 ali pa br o nas te barve za 1 gold. 60 krajc. v bukvarnici grada v Pariz h konferencijam zastran Moldove in Va- častiteljev „očeta lahije. Po takém so se konferencije 7. dan t. m. brez njega Giontiniovi. Svesti smo si da mnogo slovenske poezije" si bode omislilo ta spomincek, in da zacele, in taka je tudi, ako je re3, kar se bere v časnikih, zlasti vsak slovenski pisatelj si bo na svojo pisno mizo po- da še knez Gorčakov iz Petrograda ni stopinje storil, stavil Vodnikovo podobo. da Novičar iz domačih in ptujih dežel. je v Pariz šel. Iz Serbije. V7 Belem gradu zlo govore, in skoraj verjetno, da bo posihrnal v Kragujevcu národna v Iz Dunaja. Čedalje bolj se kaže, da iz V ze skupščina, ktera bo imela privoliti, da se večkrat jakov nabere in se dnarji za to dovolijo. 34,000 vo omenjenega kongresa, na kterem se imajo laske raz General Klapka, znan iz poslednje ogerske vojske y pertije poravnati, bo težko kaj in tako bo splavalo pride, kakor je brati, v kratkem v Serbijo; sliši se, da ga po vodi tudi zadnje upanje, svetu mir ohraniti. Poslanci pošlje francozka vlada tjè. vseh vlad, ki so v Parizu in kteri vsaki dan slisijo m ■fio, Knez Mihael je zapustil 27. marca Beli grad. , kaj se tam godi, so obupali, da bi se mogla pod- Poseben parobrod je přisel iz S emu na po-nj. Velika mno-laga najti za začetek kongresa. Avstrijanska vlada je žica ljudi ga je spremila v to mesto. Knez gré naj pervo terjala izperva in terja še danes, naj sardinska vlada na Dunaj, potem „pravijo" se bo podal v Berlin, Pariz in poprej ropot orozja ustavi, preden se kongres zacne sardinska vlada pa od y tega nič da ji za tak kongres celó le na stranski mizi sedeti, le svetovati noče nič slišati in pravi, mar ni. v kterem bi imela pa nič razsoditi. London. Ker se je tako hitro na pot napravil in ker je knez Miloš tako nenadorna v to dovolil, je misliti, da potuje iz^političnih namenov. Iz Cerne gore. Novorojena hčerka kneza Danila F r a n c o z k a vlada je s sardinsko opornostjo zad o vol j na, je dobila pri kerstu ime Aleksandrina Evgenija in in tako se vé, da se ne more to zgoditi, kar je perva 50,000 rr old., ktere so ji Cernogorci, njeni starši in žlahta potreba za osnovo kongresa. Dalje se pa tudi za gotovo podarili. — Komisija za uravnanje meje med Černo goro pripoveduje, da je cesar Napoleon rekel, da ne bo nič in Turčijo je v Kotaru in bo skoraj začela svoje opravila. dovolil, kar bi utegnilo pogodba m od leta 1815 ka Iz Italije. Iz Napolitanskega. Kralj je dal po-koršno koli veljavo dati. Ker pa avstrijanska vlada velje, naj se berž berž pripravi osmero parnih fregat, ostanejo da se bodo vojaki z njimi prepeljavali, kamor bo treba, od druge strani terja, da ravno te stare pogodbe skozi in skozi vel javne, je očitno, da ni misliti na ako se kaka prekucijska poskušnja od kod privali. Sploh mirno spravo, tedaj tudi na kongres ne, dokler si osta- se pripravljajo tudi tii silno za vojsko. Poslednje novice nejo navskriž-misli. Čedalje bolj se tedaj oblači politično pripovedujejo, da najvišja gospoda na Napolitanskem neki nebo. C. k. ministerstvo je prepovedal da terja j da bi se namesti sedanje vlade upeljala ustavna y in nevarnosti fabrike, ktere izdelujejo V • gal voljo velike bi jim utegnilo v sedanjih laskih homatijah toliko ložeje (klinčke) z obveljati, ker je kraljeva bolezin po razsodbi peterih v po- navadnim fosforjem, ne smej koli rabiti klor kalij je Véliki škof dunajski, kardinal Rauscher, kter mescov v Rimu bival, pride ta teden na Dunaj nazaj svet poklicanih zdravnikov tako huda, da se ne bo dala več ozdraviti. _ , ! P mad Iz Sardinskega. Da se Francozi tik savojske Mikavno je sedanji čas vediti, kako močne so ar- meje utaborjujejo, je gotovo in da nismo dalječ od vojske, i n dije, posamnih ejskih deržav. Toraj po- se vidi iz tega, da so stanice y sobe y hleve, skedna in ko damo tukaj pregled evropejskih armad y pruski oficir Goetsch Deržave kakor ga je spisal lamice ob Tur inu, če so bile le za oddati, za franczko Št. vojakov Št. ladij v St kanón armado pripravili, ktera ima čez goro Cenis priti. Francozko . . 409,062 461 12,610 Velika Britanija . . 222,874 ; 538 15,791 Avstrija..... 700,000 135 852 Prusija..... 541,108 55 265 Rusija . .... 833,462 158 — Nemška zveza (brez Avstrije in Prusije) 361,596 — — Belgija..... 73,718 7 42 Danija..... 27,420 116 932 Gersko..... 9686 26 148 • V pise y Vlada je sklenila, reservo poklicati, da je prišlo mnogo Lahov iz Amerike v Genovo, in „Italia0, z namenom, se tudi za svobodo italijansko bojevat. V) Opinione CC • V pise y da je francozka vlada vprašati In dala y upravnije sardinskih železnic, koliko vojakov mogle v enem dnevu prepeljati. Odgovorilo se je nek 150,000 v štirih dneh. (?) Kako zlo se je vlada prekanila, ko je mislila da y _ . , da bo vse kar orožje zgrabilo, priča najbolj to-le: „Gazzeta du Midi" piše iz Nizze: „Dva korporala sta mogla nekega moža s silo na barko vleči, za njim pa je tekla nje- gova žena s čveterimi otroci jokaje in plakaje. Ko pridejo zboru očitno pretresovale. Prihod nji teden je pa obljubil do parobroda, se izterga mož vojakoma, se verže natlain raz mere angle ž ke vlade do una nj ih vlad na vpije neprenehoma: „Ne grem ne, o sveta Devica, negrem znanje dati, in potem bi se smelo pomeukovanje o teh za- Množica ljudi je obsula godernjaje vojaka in družino devah že začeti. Ravno tako je govoril minister Malmesbury ne t« in poslednjic so mogli ubozega moza kakor divjo zvěřino v zgornji zvervjo na ladijo potegniti! Ali je to res ali ne, zbornici, zagotoviši, da angležka vláda je vse svoje mocí napela, da bi se mir ohranil, vendar ni še nic dosegla. ne moremo reči, mogoče pa je vendar. Da to ne more čisto 11 Ni nam treba pravi 11 Presse" teh mi bosa biti, se dá misliti iz tega, da majhna deržavica vse k nisterskih odgovorov na drobno presojevati. Če angležk armadi jemlje, kar kolj more koračiti in gibati. Kaj bo s minister očitno pravi, da je treba molčati, ker bi go kmetijstvom in obertnijstvom, ker mora vse od doma na vojsko ! vor iti škodljivo bilo, je že s samim tem dosti rečeno" Iz Rima se pise, da papezeva vlada spisuje raz-glas, v kterem bo očitno izgovorila, da po noben i ceni ne bo dovolila, da bi se pričakovani kongres utikal v nje notranje zadeve. Iz Svajca. Nek mnih (ali švajcarsk ali ne, ni po- vedano), je podal zveznemu zboru prošnjo, naj se Svajca neutralnosti odpové in z vso močjo pripomore, da se Lahi osvobodijo. V Genf je že mnogo italijanskih družin pri-bežalo, ker se vojske v svoji domačíi bojé. Iz Francozkega. Iz Pariza. n- Allg Zeitg. u « V pise : Že davno je bila govorica, da bo přisel ruski cesar Pariz obiskat. Za gotovo se zdaj zvé, da je dotična go sposka povelje dobila, berž vse storiti, da se bo car po spodobnosti sprejél, ker pride še ta mesec v Pariz. Ce je res? Přetekli četertek, 7. t. m. je bil dan, ko so se imele konferencije zastran volitve kneza Ku z a* začeti. Moniteur" piše, da so se res začele ta dan. V tem zboru bodo sodili le-to: ali ima knez Kuza obema deželama » u hospodař dokončane. r biti i pravijo, da bodo konferencije v dveh sejah Iz El z asa piše verjeten mož: „Silne priprave za vojsko grejo svojo pot; še celó ponoći prevaževajo po tihem kanone in streljivo v Lion in afrikanske pešce vadijo za kanonirske opravila. S péki je storila vlada pogodbo, da bodo dvopeke ali cvipaka za armado pekli in 20,000 starjev pšenične moke za njo pripravljenih imeli V Tul on in Marsilje se je pripeljalo več bark . da u z vojaki iz Algerije, kamor se bodo zopet vernile, še drugih pripeljejo. 3. aprila je bila v Parizu zopet velika parada. Vojakov je bilo blizo 36,000. Tudi pri tej paradi je bil Napoleonov sin kot grenadirsk korporal oblečen s cesarico in princezinjo Klotildo. Francozki časniki so začeli z novega zoper A v s tr ij o se zlo hudovati in popisujejo na dolgo in široko, kako mogočna je sedanja francozka vlada, ktera bo imela do pervega dne rožnika ali junija 600 tavž. vojakov na nogah, kterih 150,000 je Lahom v pripomoć namenjenih, ostali pa za druge potrebe. Na to bahanje se je oglasila „Wien. Ztg." in dokazala, da cesar Napoleon I. je nekdaj še več armade na nogah imel pa vendar je žalostěn konec storil. t Iz Angležkega. Iz Lond M i n i s t e r s t bo d b P bod P Tako je sklenila kraljica nistra Derby in D gledé na sedanje politic i e 1 i sta ta kralj homatije M čni sklep nazna-nila 4. dan t. m. obema zbornicam. Ministerstvo bo tedaj opravke doveršilo, potem z deržavnim zborom aJ pa deržavni zbor poslovilo, kar bi se utegnilo do Velik noci zgoditi. N deržavni zbor se bo začel mesca rož nika ali pa julija. Lord Palmerst ministerstvo prašati, naj pové: kako v oj s k o ? je bil namenjen i t. » °J » z m i r o rn ali Vendar poslednji telegraf naznanja, da je Pal merston o p u s t to vprašanje, ker je minister Disraeli deržavnemu zboru razodel, da bi utegnilo več škode kot prida donašati, ako bi se ravno zdaj unanje homatije v Iz Neniskega. Iz Pruskega. „Kolner Ztg. v " pise: Neprav se nam zdí, da ljudje pravijo, vojske se zavoljo tega ni več ogniti, ker Sardinija neče jenjati, se za vojsko pripravljati. V kar se Avstrija udá, se mora tudi Sardinija udati; v tem bo vsaj čvetero petih velikih oblasti enih misel. Kaj je Sardinija? Majhna bčelica, ktera v sebi namesti medií nosi želč. Njenega zela se ni batL Na tem ni nič, kaj hoče: Sardinija mora Nek imeniten oficir piše o ,.strategičnih razmerah gornjega Laškega" v nekem pruskem časniku, da ni m o goče misliti, da bi môgla francozka armada na Ti-roljsko ali Krajnsko in v Istro predreti in ondi ce-sarske k miru prisiliti. Iz Moldave in Valahije. V kavarnicah v Buka- re8tu si boljarji pripovedujejo, daje cesar Napoleon III. svojemu prijatlu, knezu Kuzu, za gotovo obljubil, da bo sedel kadaj na carigradskem prestolu. To je res ne kako smešno, al kdor pozná na vraže zidano termost sedanjega francozkega cesarja. in vé, kako mu še dan današnji rojijo misli in sklepi, kterih se je navzel v svojem pregnanstvu, bo rekel, da sledeča pravlica ni prav prazna : Sedanji knez Aleksander Kuza se je soznanil s se-danjim francozkim cesarjem o času, ko je ravno prestol francozkega kralja Ljudovika Filipa omahnil, in ko je mladi Kuza po prazni prekucijski poskušnji prisiljen bil. v Parizu zavetja iskati. Ko se je Ljudovik Napoleon Bonaparte iz svojega pregnanstva v Pariz vernii, si je iskal prijatelstva samo tacih ljudi, kteri so se pred v puntih kakor kolj si bodi obnesli in se ljudstvu přikupovali: Ne-dovoljniki in pregnanci vseh zateranih narodov so prosili za-nj, in kmali je bil Ijubljenec vseh parižkih skrivnih družtev. S tem mu je bilo za prihodnje dní veliko pomagano. Kuza si je prizadeval, Napoleona, kteri je přišel kot republikanec v Pariz, svojim prijatlom priporočati. Cesar ni nikolj pozabil, kaj mu je takrat Kuza dobrega storil. V Plombiersu že je Napoleon svojega prijatla odločil za prihodnjega kneza Moldave in Valahije in mu tudi upanje i da bo še kdaj v Carigradu na prestolu sedel. dal govoré v Bukarestu. Tako In res v t če pomislimo, da v Moldavi in Valahii, v Serbii in Cernogori pomnožujejo armado in priprave delajo za vojsko, bi se utegnilo zgoditi, da takrat > ko se vojska na Laškem začne, se utegnejo tudi začetí viharji zoper Turčijo, kteri tudi Bosnija in Hercegovina zadresre delà. Iz Turškega. V Carigradu je razposlau oglas Mazzinitov v tisuč in tisuč iztisih. nad kterem se vse i čudi zavoljo sovražnosti do Francozov. Tudi v Carigradu skerbé za uboge. Tako so napravili pretečene dni v ondašnjem gledišu ples, kteri je prinesel 300,000 pijastrov. Razdelili so té dnarje med uboge vseh narodov in vér. ^ Iz Kine. V severnih krajih kinežkega cesarstva so začeli ljudje lakotě mréti. Iz Indije. Vojske in punta v izhodni Indii je sko- rajda konec. Al nasledke čutijo od dné do dné bridkeje; še celó vlada je v hudi stiski za dnarje. Odgovorni vrednik: Dr. Janex Bleiweis* Natiskar in založnik : Jožef Blaznife.