UKREPI IN PREDPISI Kako se izvajajo predpisi Nekatera opažanja iz Zrenjanina - Sveti potrošnikov in reorganizacija trgovine Ceprav so v Zrenjaninu po-zdravili ur.dbo o trgovini in njene določbe o potrošniških svetih pa kljub temu še pri no-beni trgovski organizaciji ni po-trošniškega sveta. Ljudski odbor pa m-eni, da bodo trgovska pod-jetja na področju Zrenjanina že do konca leta imela potrošniške svete. Te dni bodo V Zrenjani-nu končali prilagojevanje trgov-ske mreže potrebara komunal-nega sistema in določbam ured-be o trgovini. Vsaka vaška ko-muna bo imela po eno trgov-sko poslovalnico z večjim ali manjšim številom prodajalnic. Pri vsaki poslovalnici bodo for-mirali svet, ki bo dobil najšir-ša pooblastila, kajti odbor me-ni, da bo ustanovitev sveta ugodno delovala na delo trgov-skih podjetij. Po mnenju okraj-nega odbora je v samem Zre-njaninu malo teže organizirati te organe zaradi velikega šte-vila samostojnih poslovaJnic in trgovskih podjetij. To formira-nje svetov bo omogočeno, ko bodo spojili trgovske enote v manjše število trgovskih pod-jetij % nekaj prodajalnami. To spajanje podjetij in poslovalnic se izvaja v štirih skupinah po strokah, tako da bodo nastala bolj ali manj centraiizirana trgovska podjetja, ki bodo ime-la tudi svoje svete. Učinkovito likvidiranje dolo-čene vrste kriminala v trgovini ocenjujejo v Zrenjaninu kot prvo i neposredno prednost ta-ke organizacije. Sicer so pa v Zrenjaninu iz-razili željo za ustanovitev po-trošniških svetov še prej, pre-deri je to bilo z uredbo omogo-čeno. Zato pa je pričakovati, da se bodo ne le ljudski odbor, temveč tudi družbene organi-zacije, zlasti pa trgovinska zbornica, vestno zavzela za nji-hovo delo. Postavlja s« samo vprašanje ali je sploh bilo treba čakati na ustanovitev potrošniškega sveta. Posamezna trgovska pod-jetja prav gotovo ne bodo re-organizirana in bi pri njih sve-ti že lahko funkcionirali. Ni nujno, da vsa trgovska podjetja dobijo potroSniške svete naen-krat, čeprav hi to bilo dobro. Pravtako bi mogli dati pripom-be k reorganizacijd trgovske mreže. Uredba ni bila izdana zato, da bi se trgovska mreža s kampanjo avtomatsko centra-lizirala, temveč zato, da se omogoči stalno in postopno pri-lagojevanje trgovskih podjetij in poslovalnic pogojem, ki jih postavlja uredba. 18 milijonov v skladu za pospeševanje kmeiijstva Z odtegnitvijo triodstotnega dela okrajnega letnega bruto produkta, je Zrenjanin dobil 18.5 milijona dinarjev za okraj-ni sklad za pospeševanje kme-tijstva. Ta sklad neposredno upravija okrajni ljudski odbor. Mehanizem izkoriščanja sklada je tako napravlien, da se sred-stva trošijo po vrsti, kakor pri-hajajo. Doslej je bilo tako po-trošeno okrog 6 milijonov di-narjev. Največji del tega pred-stavija izjplačilo nagrad naj-boljšim pridelovalcem, ki so razstavdli svoje pridelke na okrajni kmetijski razstevi. Ra-zen tega so nabavili razne in-Strumente za postajo za umetno osemenjevanje. Iz tega sldada bodo na pod-lagi načrta dali med letom po-moč živinorejski postaji za na-bavo plemenske živine. Skupno s kmetijsko zadrugo bodo na-bavMi tudi nekaj kmetijskih strojev, ki jdh bodo zadruge lahko uporabljale. Za nabavo semena ne bodo letos izkoristill sredstev iz sklada, ker bi mo-rali za plsčilo razlike med pred-pUano ceno semena in ceno, ki jo zahtevajo podjetja, pora-biti vseh 18 milijonov d.n. Okrajni Ijudski odbor meni, da so ta sredstva nezadostna. Po petletnem planu kmetijske proizvodnje, bi bilo treba in-vestirati v kmetijstvo okraja skoraj 2.5 milijarde din. Pravilniki o premijah Od 30 večjih podjetij v Zre-njaninu je dostej najmanj 20 izdelalo pravilnike o premijah, toda v veljavo so stopili samo v dveh ali treh podjetjih. Ne-davno so na inciativo sindikata sklicaJi sestanek, na katerem so podrobneje pregledali izde-lane pravilnike in razpravljali o težavah, ki onemogoCajo nji-hovo izdelavo. Premije pojmu-jejo v večini podjetij kot po-membno sredstvo za dvig pro-duktivnosti in povečanje pro-izvodnje. Razen nekaterih manj-žih podjetij živilske industrije (na primer pivovarna), kjer so biM zastonj vsi poskusi, da se najde metoda za določanj« de-lovnih mest za priznavanje pre-mij, so v vseh drugih podjetjih storili vsaj prve korake. Na-pravili so prve nairte in na-6rte, ki lahko služijo za podla-go za nadaljnjc delo pri uvaja-nju prcmije za preseganje ' &omu Izdelanl pravilniki imajo dve vrste splošnih slabosti. Pri odrejanju delovnih mest za pri-znavanje premij so šli preveč v širino in s tem zmanjšali rnožnost pomembnejših premij. Samo manjže število podjetij je določilo do 10% premiranih delovnih mest. Po drugi strani pa so ponekod določili lzplačilo premije prav za tisto delo, ki je dejansko redna dolžnost in ki je plačsno. To se je najče-5če primerilo pri administrativ-nem osebju, ki tudj sicer pred-stavlja v teh načrtih dobršen ali večidel premiranega oscbja. Stanovanjska izgradnja De-narni znesek sklada za sta-novanjsko gradnjo, ki se dobi od dela naiemnin«, ne more v Zrc-njaninu zadostHi potrebam. ta katere je namenjen. Ta sklad omogoča dejansko samo naj-nujnejša popravila na iztroše-nih stanovanjskih poslopjih Vseeno ima stanovanjska grad-nja v Zrenjaninu zelo dinanni-čen tempo. LO mestne občine nu-di privatni stanovanjsk: gradnji podporo s tem, da daje proste stavbne parceie na dosmrtno brezplačno izkoriščanje vsem zainteresiranim ose-bam. Zaradt take pomoči zgradijo v Zrenja-ninu privatne osebe letno okrog 200 stanovanj. Ljudski odbor vlaga v stanovanjsko gradnjo tudi svoja sredstva, ki jih dob) od prodaje hiš. Prihodnje leto bodo vložili 120 do 130 milijo-nov din, ki so jih dobili od prodaje hiš, v gradnjo neka] stanovanjskih poslopij z okrog 300 stanovanii. Z. Mičič