DR? i,'
J v LJUBLJANI
Dožlo ,1t II. 1930
LETO 43
SILV. 50. M L S L C N A PRILOGA »NOVICE V SLIKAH«
V LJUBLIANI DNE 10 DECEMBRA «930
Cena v? Din za celo leto. Za inozemstvo hO Din. Posamezna številka I Din. V inseratnero delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo Spisi in dopisi naj se poSiljaio Uredništvu »Domoljuba«, naročnina reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljub.«« v Ljubljani.
Ob desetletnici Matiničeve smrti.
»V križu ie reiitev.«	j
(Geslo ikofa dr. A. Mahniča.) i
i
Četudi srno Slovenci majhen rod, /endar imamo dosti lepo š'evilo tak h mož, ki bi delali čast tudi drug m vel.k m narodom. Poglejmo samo p.eleklo stoletje, koliko nam je dalo velikanov, ki ne bodo pozabljeni, dokler bo tekla Sava mimo slovenskih domov in dokler se bo v njih glasila slovenska molitev in pesem. Kdo bi naštel vse pesnike in pisatelje, politike in gospodarstvenike in druge nesebične javne delavce, ki so nam z velič.no svo.ega duha ustvarili to, kar imamo danesl Med vsemi pa stoijo na najvidnejšem mestu kot najtrdnejši in najčistejši stebri slovenske domovine naši vladike, naši narooni knezi: Slomšek — Mahn č — Jegl č . .. Takrat, ko je prvi še kot vladika delal in budil versko in narodno zavest svojega ljudstva, sta se druga dva rodila, da nadaljujeta delo svojega velikega prednika. V istem letu (Jeglič 29. maja 1850., Mahnič pa 14. septembra 1850) sta oba zagledala luč sveta in v istem letu, ko je bil škof Jeglič deležen najvišjega slavja, ki ga je dos'ej prejel slovenski škof, se c esetič spominjamo smrti njegovega vrstnika škofa Mahniča. V nedeljo 14. decembra bo 10 let, kar je odšel po plačilo k svojemu Gospod« naš neutrudni kladivar dr. Mahnič. •
Kakor večina naših velikanov je tudi Mahnič sin kmetskih startev, doma pa iz Kobdilja na Krasu. Po odlično končani gimnaziji je vstopil v semenišče, postal duhovnik in nazadnje profesor bogoslovja v Gorici. Tedaj (1881.) se je pričelo njegovo plodonosno javno delovanje, za katero se je dotlej skrbno pripravljal. Nastopil je kot dozorel mož, s trdnimi načeli in določenimi smernicami, po katerih je potem celih štirideset let usmerjal in uravnaval naše javno življenje: najprej dobrih deset let na Slovenskem, nato pa nad dvajset let na Hrvaškem. V svojem »Rimskem Katoliku«, ki ga je začel izdajati 1888. je vzdignil ne'z-prosen boj proti dvoličnemu obnašanju tedanjega slovenskega liberalizma in z železno doslednostjo dovedel do ločitve duhov. Postavil je svoje načelo: ali-alii
Ali si praktičen katoličan ali pa si proti katoličanom;
drugega nil »Kdor ni z menoj, je zoper mene, kdor z menoj ne zbira, raztresa.« V načelih ni kompromisov! Kar človek veruje, mora tudi v dejanju pokazati!... Včasi ie šel v svojem odločnem nastopu do skrajnih mej, vendar nikoli ne napada nasprotnikove osebnosti, s katero se je bavil kot sam pravi samo toliko »kolikor je bilo potrebno, da primore resnici do zmage«. Najprej je razčistil moreče duhovno ozračje na Slovenskem, nato pa ga je Previdnost poslala k Hrvatom, kjer je delo pogumno nadaljeval, pač v. nekoliko spremenjeni obliki. V svojem listu je tako dolgo pritiska! na vso javnost, da se je 1. 1892. sklical v Ljubljano prvi slov. katoliški shod, katerega glavna naloga je bila po njegovi misli
da se katoliško načelo Slovencem slovesno proglasi kot vodilno za javno življenje.
Vendar je bil pri tem malo enostranski, ker je preveč zagovarjal samo poudarjanje kat. načela in je prezrl — kar je važnejše — da »mora besedam vselej neposredno slediti dejanje« kakor je sprevidel in zapisal malo pred odhodom na Krk. Tukaj se je že dosti bolj umiril, sicer ne tako, da bi bila ponehala njegova gorečnost, le svoj zelo oster način razpravljanja je bil malo omilil. Kljub temu se ie tu in tam še vedno pokazala njegova ne-ukročena kraška narava, ki v svesti si svoje pravice skoraj ni poznala obzirnosti do nikogar. Pesnik Gregorčič, ki je sam občutil njegovo odločno desnico, ga je lepo in čisto pravilno imenoval »nevihto s Krasa«. Saj je res kakor vihar prihrul v tedanje zagatno in nezdravo ozračje slovenskega javnega življenja in s svojim »Rimskim Katolikom« razgnal tegobne megle. Če je nekoliko treskalo in če je sem ali tja odletela kakšna vejica ali vršiček, je bilo pa potem toliko jasneje; in mislim, da ne bom rekel preveč, ako trdim, da ima za današnje stanje javnega življenja na Slovenskem in Hrvaškem nemalo zaslug uprav Mahnič.
V marcu 1897. je odšel Mahnič na otok Krk kot škof krške škofije. V novi domo-
vini se je hitro razgledal in takoj krepko zgrabil za delo. Svojim vernikom je res delil nebeški in zemeljski kruh kakor nekdo lepo pravi o njem. Ko je videl zaostalost in zapuščenost prebivalstva na otokih, kar je bilo glavni vzrok bede, je naročal duhovnikom, naj poučujejo ljudstvo o vseh potrebnih zadevah. Da bi povzdignil gospodarstvo v svoji škofiji, je dal na lastnem rostoru urediti vzorno gospodarstvo, da i kmetom praktično pokazal kaj se da doseči s vstrajnim in zaupnim delom. Sam je nekoč rekel:
da ljudstvo, ki v gospodarskem ozira ni samostojno, tudi za politično delovanje ni zrelo. Samo politično delovanje pa tudi ne koristi dosti, če nima v ozadju praktičnega krščanstva; najboljši zagovor krščanstva pa je krščansko življenje.«
Poživil je »Kat. gospodarsko zadrugo«, opozarjal duhovnike, naj ustanavljajo posojilnice in konzume in poklical k sebi dr. J. Kreka, da je govoril na raznih sestankih in mu pomogel z nasvetom. Izgajal je tudi gospodarske liste, ki so se (iskali v njegovi lastni tiskarni. Da, njegova tiskarna, ki si jo je postavil kmalu po prihodu na Krk, ker se je pač zavedel kakšnega pomena je dandanes tisk in dobra knjiga I Tiskarna mu je bila kakor prižnica, s katere je donela njegova mogočna beseda tudi čez meje krške škofije. Od tukaj so šli med svet številni časniki verske, gospodarske in prosvetne vsebine in bodrili ljudstvo ter ga dvigali in mu kazali kvišku.
Tako je šlo ves čas Mahničevega vla-dikovanja, zmerom se je ravnal po načelu: »Moli in delaj I« Tako pred svetovno vojno, ko je imel dve sinodi, ko se je boril za hrvaščino v ljudskih šolah svoje škofije in ko je navduševal katoliške študente ter vodil romarje v Lurd (1908); tako med svetovno vojno, ko je imel še več opravkov in skrbi za svoje vernike in se je z vso prirojeno mu odločnostjo bojeval proti italijanskim nasiljem, da so ga nazadnje z zVijačo odvedli — v izgnanstvo v Italijo (4. aprila 1919.), kjer je dobil kal smrti. Pa še tukaj ni odnehal, dasiravno so mu že pešale telesne moči; jeklena volja ga jc držala pokonci. Iz Rima je poslal 12. septembra 1919. spomenico, v kateri se izjavlja za združitev Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev ter zavrača razne očitke proti sv. svo-lici. S tem — kakor že z mnogimi prejšnjimi dejanji — je pokazal, da se da katolicizem izvrstno združiti s pravo in vdano ljubeznijo do domovine. Bil je res Tscm vse, izobražencem in preprostemu ljudstvu, vi-sekošolcu in ročnemu delavcu In kmetu.
Ko se je spomladi 19i.0. vrnil iz italijanskega ujetništva, je bil ie težko bolan. Vendar je upal, da bo še ozdravel, a na potu v zdravilišče ga je v Zagrebu dohitela smrt 14, decembra 1929...
Tako je umrl naš veliki kladivar škof dr. Anton Mahnič v službi Bogu in narodu. In kaj bomo mi storili, kako bomo najprimerneje počastili njegov spomiij, kako se mu bomo zahvalili za njegovo neumorno delo, veliko' 'trpl:enje in požrtvovalno ljubezen, ki jo je posvetil nam? Menim, da najboljše pač s tem,' če se bomo držali in živeli po njegovem naročil i, ki se glasi: :>Mož se mora držati načela. Pot načela je sicer ozka in teža ma, pot načela je dolga, Jcda častna, zmagovita. Usoda krščanskega načela je usoda Onega katerega io načelo izhaja, Jezusa Kristosa, Nace'o pelre do poti zatajevanja !n trpljenja, po poti Križa. Kristus ni iskal trenunega us e-ha, oznanjal je • resnico H 'o všeč ali ne, grajal, bičal ;e nr.rmkc dasi je vk'el, da bo i :orii radi tega v sra"< - a njegov 'evangelij je končno vendar prodrl in si poVori! svet. Tako moramo tadi mi bodi umesino {••i neumestno, všeč r.Ii nevšeč, pred vsem j i-ji-.aati prava kršcuasuo načelo, z te'iai na; smo zvesto vztrajali. četudi ne bi do-egli uiti najmanjša uspeha. IJspsn p« ne bo izostal; krščaniko načelo ie bo je ua-< do, je božja moč; jun sm&£a, počasi si-»-«•.-: a 'jotovo, kakor jc gotovo Bog, njegov izver. To je zmaga, k) premega svet, vera naša, recimo; načelo satcl"
Kakor je to veljalo pred pet in tri-ileicthrii leti, vetja ^e dene?
Jože Gregorič.
Franc Lipar, Gorisen, Švica:
&.met»«stvo v 5v'c\
Švicarskemu kmetijskemu gospodarstvu ee vpbče poje mnogo hvale, in tp opravičeno, ker tukaj je res i.met napreden in živi v blagostanju. Pač pa se mi zdi, da je ljudem v Sloveniji premalo znano, zakaj je tukaj kmetijstvo na tako visoki stopnji in zakaj je tukaj blagostanje doma, zato hočem o tem napisati par besed.
Kes jc, da je že Bog ustvaril Švico lepo, ampak lepo življenje in bogastvo v nji so pa napravili modri, ljudje in pred vsem švicarski kmetje. Tukaj je pri vseh edinicah jako modro vodstvo, tako državno, kantonsko, občinsko in zasebno. Državno vodstvo ima v rekah kmetsko ljudstvo, po večini se dela tako, kot zahteva kmet. Imel sem priliko biti navzoč pri eni javni seji državnega sveta v Bernu, čudil sem se, ko Bem videl, da se v glavnem rešujejo kmetijska vprašanja in da kmet ima pri tako raznih odločitvah tako veljavo. Seveda moramo vedeti, da je v Švici kmet izobražen, da zna sam voditi opravila, ki jih, morajo drugje _ zastopati mestni ljudje, ki večkrat o kmetijstvu ne vedo dosti. Tukaj so kmetje v veliki večini absolventje kmetijske, V
zadružne ali kake specijalne šole. Kmet bere časopise in strokovne knjige, ter je včlanjen pri raznih prosvetnih in stanovskih organizacijah. Sploh je švicarski kmet dovzeten za vsako napredno stvar. Zna si pomagati z zadružništvom, za vsako stvar ima posebno zadrugo, tako je tukaj posebna zadruga za mlado goved in posebna zadruga za krave mlekarice. Vodstvo te zadruge prireja razne tečaje v vzgoji telet, o pravilni molži, o pomoči pri oboleli živini itd. Vsi člani zadruge so zavarovani proti nesreči pri živini, v slučaju, da žival pogine, plača tri četrtine vrednosti poginule živali zavarovalnica in eno četrtino trpi posestnik. Kmet je včlanjen pri različnih proizvajalnih, prodajalnih in kupovalnih zadrugah, tako na pr. proizvaja različne sire za domačo potrebo v špccijalni sirar-ski zadrugi, žito melje v meljski zadrugi. Mleko oddaja v mlekarsko zadrugo. Vzorne so sadjarske zadruge; tukaj si kmet vzgaja sadno drevje, in zopet različno sadje oddaja zadrugi, ker posamezen posestnik nima dovolj sadja, da bi se ga splačalo izvažati in poleg tega je še to sadje različnih sort. V zadrugi pa se sadje lepo sortira in pripravi za prodajo. Iz slabšega sadja se izdelujejo razni sadni soki in mošt.
Kar rabi, kupi v zadrugi; tako umetna gnojila, sadno drevje, različna semena, blago za obleke, kuhinjske potrebščine itd. JCer proizvaja kmet potom proizvajalnih, prodaja potom prodajalnih in kupuje potom kupovalnih zadrug, ostane kmetu ves denar, ki ga dobe drugod, proizvajalec, prekupovalec in prodajalec.
Glavne dohodke ima tukajšnji kmet od živinoreje. Največ mu vrže mleko, zaradi tega posveča veliko pozornost na vzrejo dobrih krav mlekaric. Nc smemo pa misliti, da samo izborna krma napravi lepo in dobro živino, ampak kdor pozna rejo živine tukaj v Švici, dobro ve, da je velikega pomena snažnost, red in poznanje kemične sestave hranil. Tukaj se živina snaži vsak dan, krmi se redno ob uri, nikdar pol ure preje in ne pozneje. Večkrat na leto se hlev temeljito izčisti in razkuži z kreolinom ali vsaj apnom. Glede krme je natančno odločeno, koliko dobi žival sena, slame, močne krme, klnjnega apna in soli. Teleta dobivajo mleko do četrtega meseca, med tem pa se vadijo na seno in močno krmo. In za pleme odbira tukajšnji posestnik teleta drugače kot v Sloveniji: prvovrstne redi za dom, drugovrstne prodaja za pleme in slabotne za meso. V Sloveniji pa večkrat pravi kmet: »Bi ga že prodal, pa je tako majhen, saj nič ne vrže, bo pa za rejok Zato je tako, da doma ni lepe plemenske živine in mora priti komisija iz Jugoslavije v Švico kupovat živali in plačevati tako visoke vsote. Na lastne oči sem videl, kako strašne vsote izda Jugoslavija za mlado živino tukaj v Švici. In tukajšnji kmet se pa smeje in je ponosen na žival, ki jo proda v inozemstvo. — Junec v starosti enega leto stane tukaj 1000 in večkrat do 1600 frankov (t. j. 10.000—16.000 Din). Tudi plemenske telice ne zaostajajo dosti s ceno. Da je tukaj živina tako draga, je vzrok v tem, ker pridejo kupci iz drugih držav.
Pa zakaj ima švicarska goved tako veljavo? Gotovo zato, ker je res dobra! In
zakaj je dobra? Zato, ker je kmet dober, le njemu gre vsa čast! On je dalekoviden, njemu ni nič, če mora danes nekaj žrtvovati za eno stvar, ker ve, da čez čas mu bo petkrat povrnjeno. In zato je tukaj toliko zadrug in zato je tukaj kmet gospodar države. V Sloveniji pa je večkrat kmet tak, da če se danes ustanovi ena zadruga ali kmetijska podružnica, bo že jutri čakal dobička in če ga ni, se že jezi in pravi s tem ni nič , namesto da bi skrbel, da se zgradi zadrugi dober temelj v obliki dobrih članov in z delom teh članov dobra zadruga, od katere ima čakati dobička.
Da je Švica danes na tako visoki stopnji, je naredilo delo kmeta, delo pri živini in na polju. Rekel sem preje: >Kmet v Švici je izobražen,< da, izobražen je in ta izobrazba v zvezi z delom napravi kmeta popolnega, da pozna kemično prenavljanje zemlje, da pozna fizično moč narave in ve, kaj zemlji manjka in kje je treba pomagati in se tudi in dela, da izkoplje zaklade zemlje in jih izkoristi v življenju. Tukaj se dela nikdo ne sramuje, ampak ponosen je vsak ,na svoje žuljave roke in človek z obdelanimi rokami ima veljavo povsod.
Posestnik, ki redi 40—50 glav živine, pa je vsako jutro ob 5 na nogah in gre molsti krave in potem dela ves dan z drugimi vred. In kako spretno in pozorno zna voditi gospodarstvo 1 Temu sc človek le čudi.
Moram pa reči, da tudi brez napak ni švicarski posestnik. Predvsem se mi zdi, da preveč izkorišča v delu posle; res, da jih dobro plača, ampak delati morajo naravnost neverjetno. Zaradi tega je tukaj veliko pomanjkanje kmetijskih delavcev, ker vse beži v tovarno.
Tako je torej kmetijsko življenje v Švici, lepo, zdravo in veselo hi predvsem zato, ker je denarja dovolj; denarja pa je zato dovolj, ker ga kmet zna pridobiti z umnim gospodarstvom in pridnim delom svojih rok.	______
Na vlakih ljudje zelo veliko pozabljajo, a ženske več kot moški. Pozabljajo od navadnega zavoja in torbice pa do bi-ciklja. Celo berglje je nekdo pozabil v vagonu. Le kako je domov prišel?
Novfcc Iz Belgrada.
Minister za finance je poslal finančnim direkcijam okrožnico
o plačevanju davčnih zaostankov
dohodninskega davka in davka na imovino. Po tej okrožnici se dovoljuje davčnim obvezancem, da plačajo te davčne zaostanke z letnimi obroki do leta 1935. V okrožnici pa se poudarja, du obvezanec, ki do 1. novembra vsakega leta ne plača svojega dolžnega obroka, izguba pravico do nadalf njega obročnega odplačila.
Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o avtobusnem prometu.
Da bodo kmetski otroci v osnovnih šolah čim bolje poučeni o posameznih panogah poljedelstva in jih vzljubili, je mj" nister za poljedelstvo dr. Stanko ŠibemK
PO SVETU
prestol mesto Boga. Za škofa v Mainzu pa so se odločno potegnili tamošnji katoličani, za kar se jim je škof zahvalil, poudarjajoč, da katoličani lahko odbijajo vsak sovražni napad proti veri in Cerkvi, ako nastopajo ljudstvo, duhovniki in škof vzajemno.
Italila.
Generalmajor grof Goltz, ki je 1. 1918. na pročnjo Fincev pregnal iz Finske M-ševike, praznuje te dni svojo 65 letnico.
poslal pismo ministru za prosveto, v kate- j rem ga prosi, naj izda potrebne
naredbe za ustanavljanje šolskih vrtov in . tečajev v vaseh,
kjer bi se deca učila sadjarstva in vrtnar- j Btva, deklice pa ročnih del in domače higiene. Otroci bi se v teh vrtovih učili obenem tudi odgajati ono rastlinstvo, živino j itd., ki najbolje uspeva v njihovem kraju, j Ministrstvo za poljedelstvo je pripravljeno dati v to svrho potrebne drevesnice in se- j mena, pa tudi nagrade organizatorjem ' vrtov in najboljšim učencem tečajev.
Nova carnerova zmaga. Orjaški boksar Carnero se je ie dni v Barceloni meril z boksarjem Pao-linom in ga premagal kar spričo tolike razlike v teži tudi drugače pričakovati ni bilo.
deli financarja Rastellija. Karabinerji so zaprli več naših ljudi, pravih krivcev pa se niso izsledili. Napoveduje se novo splošno preganjanje naših rojakov na Goriškem.
s Angleži jim berejo levite. Lando Fer-reti, načelnik tiskovnega urada ministrskega predsednika je nekje v Lombardiji govoril o tiskovni svobodi v Italiji. Kot dokaz, da je tisk v fašistični Italiji svoboden, je navedel dejstvo, da se pod fašizmom tiska vsepolno »tujerodnih« listov. Tako se je odrezal gosp. Lando Ferretti več dni potem, ko je goriški prefekt ustavil še edina slovanska časnika »Novi list« in »Istarskl list«. Tudi »Manchester Guardian« razpravlja s Ferrettijem, češ, da so njegove izjave neskladne. Malo čudno je, piše omenjeni list, govoriti o tiskovni svobodi v »tujerodnih« krajih, ako je ljudska šola na Južnem Tirolskem in Primorskem izključno italijanska. Zakaj ne dovoli fašistična vlada manjšinam tudi narodne šole, ko
Tomeu £>agoya, napadalec na japonskega ministrskega predsednika Hamagučija, po aretaciji. — Zanimivo je pokrivalo, ki ga aretirancu potegnejo čez obraz.
pravijo, »osvoboditi mrtvih bremen«. Bodo imeli precej dela. — Fašisti so ustanovili posebno tajno policijsko organizacijo, ki naj že v sami kali zatre vedno bolj se ponavljajoče napade proti fašističnim organom in njih delovanju. Ta organizacija je podobna po svojem ustrojstvu ruskobolj-ševiški zloglasni čeki in ima tudi isti namen: pokončati vse, kar ne soglaša s fa-
8'
Princ	i erdinand, diugi sin - nem-
škega prestolonaslednika, ki se vrne iz Amerike v Nemci,o, da dovrši šole.
Katoliška cerkev,
s Italijanskega financarja so ustrelili. Kakor poročajo italijanski časopisi, se je izvršil 30. novembra proti večeru v Murov-cih pri Kalu napad iz zasede na avto, v katerem so se vozili italijanski financarji iz Kanala. Na nekem klancu pod vasjo je naenkrat počilo več strelov, ki so smrtno za-
Lšr. rtnder, avstrijski zvezni kancler.
ljudstvo ne razume italijanskega jezika. -■ ; Če bi italijanske prenapeteže še angleški bankirji nekoliko »potipali«, pa bi bilo | kmalu boljše tudi primorskim Slovanom.
s Razno. V mestu Porretti je zletela v ! zrak smodnišnica, v kateri je bilo 78 me-j terskih stolov dinamita. Škode je okrog I 300 milijonov dinarjev. — Fašistični listi i sami priznavajo, da se cene življenjskih po-; trebščin no znižujejo v istem razmerju, kot i so se znižale plače. V Neapolju so oblasti zaprle 9 trgovin, ki niso hotele znižati cen. — Vsled nameravnega požiga ljudske šole v Bovcu, so italijanski orožniki zaprli 50 Bovčanov. Krivcev seveda niso iztaknili. — Fašisti hočejo stranko izčistiti p'i kakor
s Število katoličanov. Koncem leta 1919. je bilo na vsem svetu nad 341 mi!i-jonov katoličanov in sicer: v Evropi 208,882.000, v Ameriki 109,097.000, v Aziji 16,536.000, v Afriki 5,330.000 in v Avstraliji 1,585.000.
3 In peklenska vrata je ne bodo zmagale. Nemški narodnjakarji (fašisti) so se z vso silo zagnali zlasti v škofa v Mainzu, ker je kot katoliški škof obsodil pretirani nacionalizem, ki ga — kakor znano — po-siavlja sedanji svet po raznih državah na
šizmom. — V italijanskem parlamentu je poslanec Dudan tožil, da Zader ne more živeti, ker je odrezan od gospodarskega zaledja. Treba mu pomoči. Nova jugoslovanska agrarna reforma v Dalmaciji da ima samo namen, vzeti zemljo Italijanom v Za-dru in tako še poslednje ostanke gospodarskega zaledja. Gospodarsko zaledje Zadra je pač v Italiji. Ne more biti drugače in sicer vsled nespravljivosti, ki pa ni na jugoslovanski strani. — »Živijo Mussolini, ko'ikorkrat hočete, toda dajte nam kruha,? vpijejo brezposelni delavci po raznih krajih Italije. Oblasti jih pa zapirajo! — Nedavno so fašisti zaprli bivša ministra Bel-lotija in Bonnomija zato, ker sta poslala italijanskemu kralju posebno spomenico, ki naglasa težko stanje Italije in proglaša kot krivca fašizem. — Zopet jc bilo poslanih iz slovenskih krajev globoko v Italijo kakih dvajset učiteljev in učiteljic.
Avsirljia.
s Novo vlado je sestavil krščanskoso-ciaini poslanec dr. Ender s pomočjo svo^e siranke in tako zvanega Schobrovega bloka. Ta zveza ima Je dva poslanca večine, vendar menijo, da ji socialni demokratje, ki so najmočnejša stranka v parlamentu in je tudi predsednik parlamenta njih pristaš, ne bodo delali prevelikih ovir. Od bolj znanih je v vladi dr. Schober kot zunanji minister, Vaugoin pa zavzema mesto vojnega ii"iuisira. Krščanski socialisti imajo v vladi skoraj dvetretjinsko večino. Kot najvažnejšo na.oge nove vlade označujejo volilno reformo, notranjo razorožitev in trgovinske pogodbe z agrarnimi državami.
f-ianci a.
s Izjava mednarodnih svobodomisle-rev. Kdo so svobodomisleci, vemo. Tudi pri nas jih ne manjka in so celo pri nekaterih zelo upoštevani ljudje. Te dni jo bil zbor s v o;; o dom i si ece v vseh držav v Parizu in le poskušajmo, kaj so sklenili ljudje, ki se neredko ponašajo s svojim državotvoi^tvom. Izjavili so: Zveza svobodomiselcev pošilja svoje goreče in borbene pozdrave komunistični interacionali ter slovesno izjavlja, da se mednarodni pokret švobodomi-selstva smatra za bistven del mednarodnega delavskega revolucionarnega gibanja. Internacionala svobodomiselcev se bo trudila, da zbere na svoji bojni črti vse sile za uspešen razredni boj, da se bo borila vztrajno in neustrašeno za velike nauke Karla Engelsa in Lenina. Tako bo na svoj način j>rispeva'a k temu, da se razvoj zgodovine pospeši ter da Čim prej pride do zadnje razčistitve, ki bo osvobodila prole-tariat, ki bo iztrgala človeštvo iz suženjstva kapitala, uničila kapitalistični družabni red in tako omogočila, da se ustvari nov socialni in gospodarski red, ki ne bo poznal več verskega praznoverstva, ker ga bo iz-ruval do korenin. Tako bo človeštvo enkrat za vselej osvobojeno od verskega opojnega sirupa. Najsvetejša in najbolj častna naloga svobodomiselstva je, braniti domovino mednarodnega proletariata, to se pravi sovjetsko unijo, ter po svojih močeh prispe" vati, da se čim preje ustvari svetovna zveza sovjetov.«
V
D O M O LJUB
< m um i n ■ ■—
s Carja se igrajo. Milijoni ruskih izseljencev, ki so zbežali pred boljševiki po vsem svetu, so tudi glede oblike bodoče ruske države kaj različnih misli. Eni so za monarhijo, drugi za republiko. Del ruskih izseljencev v Franciji pa je proglasil te dni velikega kneza Cirila -a carja. V Marlyju je ta »car« že pregledal par čet ruskih mo-narhistov in ruske mladine, ki je korakala pred Cirilom in njegovim sinom, jima vzklikala in prepevala rusko himno. Mi pa pravimo: pride čas in ruska boljševiška nadloga bo zginila in se no bo povrnila, kakor se nc bodo tudi nikdar več povrnili žalostni časi carske Rusije. Slovani Rusijo nujno potrebujemo, pa ne boljševiško in ne carsko, ampak pravo demokratično Rusijo, pred katero bodo imeli strah vsi sovražniki velike slovanske bodočnosti,
Belgija.
s Božji mig vsem. V dolini Meu.se se je zgodila strašna katastrofa. Naenkrat se je začela s strupom nasičena megla razširjati po celi dolini, vdrla v delavske domove in zahtevala veliko število mrtvih. Širijo se govorice o stotinah mrtvih in omamljenih. Po dosedanjih poročilih se jc dalo ugotoviti, da je podleglo strupenim plinom 50 oseb, in da jih jc bilo v rešilnih vozovih prepeljanih okrog sto v okoliške bolnišnice. Vzrok te nesreče je do sedaj nepojasnjen. Nekateri trdijo, da so težki tovarniški plini sosednih jeklarn in kemičnih tovarn povzročili zastrupljenie ozračja v toliki meri, da je megla postala težka in začela padati na zemljo. Drugi zopet zatrjujejo, (ia so eksplodirale posode, kjer so bili shranjeni strupeni plini, vendar je ta razlaga liepovoljna in nemogoča, ker se v bližini ne nahaja nikako vojaško skladišče. V bolnišnicah so že začeli pregledovati trupla usmrčenih, toda do sedaj se ni posrečilo spoznati kakovost plinov. Pozvana jc bila iz Bruslja posebna komisija izvedencev. Očividci, ki so pribežali iz okuženega ozemlja, pripovedujejo, da so videli, kako se jc jela nad dolino zbirati na enkrat neka zelenkasta megla, ki je vidno padala v dolino ter začela siliti v domove. Ljudje na cestah in na ulicah so padali kot muhe brez vsakega krika. Najbolj ogrožen je okraj Engis, kjer je bilo 14 smrtnih slučajev. Tudi v Fleumalleu je položaj zelo nevaren. Ljudstvo beži trumoma iz doline žalosti ter goni seboj domače živali. Mnogo živine je poginilo po hlevih. Megla še vedno leži nad dolino. Doslej je 74 mrtvih. — Tudi v Angliji so deloma čutili podobno strupeno meglo.
Rusifa.
s Ceue živil v holjšoviškem raju. Kljub izvozu na svetovni trg, preživlja — kakor znano — Rusija doma neznosno draginjo. Ruski gospodarski podatki za mesec september se glasi: 1 kg surovega masla 13 rubljev (360 Din), 1 kg rastlinskega čaja 9 rubljev (248 Din), 1 kg svinjskega mesa 12 rubljev (336 Din), 1 kg sladkorja 8 rubljev (224 Din), 10 komadov jajc 6 rubljev (168 Din).
V vsako hišo »Domoljuha«!
Drobne novice.
Zlate zaloge francoske banke znašaj.
več kot 51 tisoč milijonov frankov.
25Ieinico kraljevskega vladanja praznuje te dni norveški kralj Hakon.
Poostriti hočejo kazenski zakonik v Grčiji.
Dne 3. decembra se je sestal morav-skošleski — deželni zbor.
Cdhe mesu so znižali za 10% v češkem
Brnu.
Blatni dež« je padal oni dan v Parizu.
Za 20% bodo peraiili s 1. januarjem 1931 vožnjo po češkoslovaških železnicah.
Odstopil je načelnik češkoslovaških Sokolov dr. Vaniček.
Tri petine vsega zlata je v rokah Amerike in Francije.
287 milijonov dolarjev si bodo razdelili delničarji ameriške družbe Standard Oil. Delavstvo pa nima dela in strada.
Italija ne bo dobila posojila v Ameriki, ker ta misli, da bi ga Italija porabila za pomorsko oboroževanje.
Za G% odstotkov bo gnižala uradni-štvu plače Nemčija.
»Turčija zasleduje samo miroljubne, cilje«!: je izjavil to dni v Bolgariji turški zunanji minister.
Ostavko je podala Tardieua francoska vlada. Nova še ni sestavljena. Bo šlo najbrž, težko!
Amerika hoče prepovedati za 5 let vsako doselievanje v Združene države.
Veliki i/.gredi brezposelnih so bili v Berlinu.
150 milijonov čeških kron je določil češki ministrski svet za ublažitev gospodarsko krize.
Tesnejše zveze z Italijo po zadnjih poročilih .Turčija odklanja.
Radio.
Radio program od 11. do IS. decembra 19i0.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 C*s, plošče, borza. 17.30 Radio-crktstcr. 22.C0 Poročila in časovna napoved.
Četrtek, II. dec.: 17.30 Otroška ura. 18.03 Plošče. 18.30 Oimnastične vaje. 19 Srbohrvaščina, 19.30 Geologija aaše zemljo 20.00 Trenoc ljubljanske opere: Hasanaginica
Petek, IZ dec.: 18.30 Vremenosiovje. 19.00 Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura. 20.00 Pevski solistični večer Stjepana Ivelja, člana mariborskega nar. gled, 21.00 Radio-orkester.
Sobota. (3. dec.: 17.30 Plošče. 18.00 Iz doline gradov. 18.30 Radio-orkester. 19.30 Angleščina. 25 Prenos opere iz Belgrada: Traviata.
Nedelia, 14. dec.: 8.C0 Kmetijska ura. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 O evropskem gospodarskem življenju. 10.45 Šah. 11.00 Radio-orkester. 12.00 Časovna napoved in poročila. 15.00 Kmefska žena — senca na življenjski poti. 15.30 Plošče. 16 Humoristično čiivo. 16.30 Pevski koncert zbora »Save« z Jesenic. 17.30 Vdovec — veseloigra. 19.00 Prenos opere iz Prage: Lucerna.
Ponedeljek, 15. dec.: 18.30 Italijanščina. 19.00 Poljščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 O sokolski telovadbi. 20.30 Komorna glasba (fagot in rog).
Torek, 16. dec.: 18.30 O solnčnem sistemu. 19.00 Mladinska ura. 19.30 Nemfčin«. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Zagreba.
Sreda, 17. dec.: 11.00 Akademija v proslavo rojstnega dne Nj, Vel. kralja Aleksandra. 18.39 Literarna ara. 19.00 Ruščina. 19.30 Poglavje iz geografije. 20.00 Prenos iz Prage: Koncert iiiharmoniie.

Za otrpie ude
Majhna množina SLOAN-ovegn I.iNIMENTA, namazana na
obolelo meslo, ublažuje bolečine in pomaga. Utiranje nI potrebno. SLOAN, k! ya koža sama upija, ublp iuje bolečine otrplih vidov, bolečine mišic in živcev, blr .i opekline in odstranja vsako sled otrplosti in bolečine.
Uporabljajte SLOAN zoper revmaHzem, bolečine v križu, išias, bolečine v ledjih in zvinjenje ter kontuzije.
Dobi se u i> se h LEKARNAH in DROG ER!) AH.
SLOAN-ov LINIMENT
preganja bolečine.
BOK - trtiSKz.. Mirnflpn
0 f I 0 A
d Novega bana imamo. Zaupanje Nj. /el. kralja je postavilo na bansko mesto v Ljubljani ljubljanskega odvetnika go.sp. dr. Drago Marušiča. Rojen je bil leta 1884. v Opatjem selu na goriškem Krasu. Gimnazijo je dovršil v Gorici, kjer je po končanih vseučiliških študijah poštar odvetniški konCipijent. Tu je takoj razvil vsestransko delavnost. Bil je izredno delaven sokolski delavec, prav tako agilen pa tudi politični organizator v tedanji narodnona-predni stranki na Goriškem ter se v njenih vrstah udeleževal tedanjih izredno smelih političnih borb. Ko je izbruhnila vojna, je bil mobiliziran, ujet v Rusiji, vstopil v jugoslovanske dobrovoljce, prišel v Srbijo, se umikal s Srbi čez Albanijo ter nato odšel v Pariz. Kakor tajnik jugoslovanskega odbora je odšel v Ameriko ter je po vojni postal tajnik naše delegacije pri reparacijski komisiji. Leta 1923. se je vrnil na Slovensko ter se začel politično uveljavljati v vrstah bivše Samostojne kmetijske stranke. Tudi v samostojnih gospodarskih organizacijah je igral važno vlogo.
d Bivšega ministrskega predsednika dr. A. Korošca je sprejel te dni v avdienci Nj. Vel. kralj Aleksander.
d 25 letnico dušnopastirskega dela v Št. Vidu nad Ljubljano, je praznoval pretekli teden tamošnji dekan gosp. Valentin Zabret. Šentvidčani so ob tej priliki pokazali gosp. jubilantu z raznimi častnimi prireditvami veliko hvaležnost, vdanost in spoštovanja. Mi pa želimo, da Gospod blagoslavlja požrtvovalno delo gosp. dekana za Cerkev in narod še mnogo let!
d Šestdeset let je izpolnil splošno priljubljeni banski šolski nadzornik in znan zadružni delavec gosp. Fortunat Lužar. Jubilantu tudi naše iskrene čestitke!
d 50 let že izvršuje svoj posel gospa Marija Sever, babica na Viču pri Ljubljani. Naj še mnogo let spremlja štorkljo po tem svetu!
d Zbor kmetov iz vse države se je vršil 8. decembra v Zagrebu. Vožnja je bila brezplačna in na shod je prišlo mnogo deset tisočev kmetov, ki so burno vzklikali kralju in edinstveni državi. Bivše vodite-
lje radičevcev in samostojnih demokratov — pa še ne vse — so na zborovanju ra-/-krinkali precej do golega. Mi bomo prihodnjič prinesli nekaj odlomkov, da bodo vsi Slovenci še bolj vedeli, kako upravičen je bil naš boj proti liberalcem in kmetski gospodi .
d Občni zbor zveze slov. vojakov bo nepreklicno to nedeljo, 14. decembra v Ljubljani in sicer v salonu tov. Rozmana (pri Jerneju) Sv. Petra cesta 85. Tovariši, pridite gotovo vsi! Pričetek ob 9 dopoldne.
d Vič noče k Ljubljani. V zadnji seji je občinski odbor na Viču glasoval o tem, ali naj se ta občina priklopi Ljubljani ali ne. Proti je glasovalo 15, za pa 10 odbornikov, ena glasovnica ie bila prazna.
d Zanimiva prepoved. Banska uprava je prepovedala sprejemati državnim nameščencem in učiteljstvu v Kočevju brezplačen premog, ki so ga dobivali, dokler je premogovnik v Kočevju.
d Javne telefonske govorilnice so pričeli graditi v Zagrebu.
d »Kmetski list« je te zadnje dni že dvakrat napadel stanovsko Kmetsko zvezo- in celo > Domoljuba t klical na odgovor.; Ni se nam zdelo vredno in ne potrebno, daj v tem pogledu mlatimo prazno slamo, ker naši ljudje družbo okrog >Kmetskega lista«; že davno dobro poznajo. V informacijo pa naj vendar ponatisnemo, kako je odgovoril bivšemu glasilu bivših samostojnežev Slovenski gospodari. Gosposke kmete je prijel za ušesa takole: >Kmetskemu listu« ni »Kmetska zveza« dovoli kmetska. Resnica pa je, da so v njej zbrani knu je, ki imajo to svojo organizacijo popolnoma v svojih rokah. Kakšni pa so tisti, ki se zbirajo okoli >Kmetskega lista«? Ali so tisti advol.at-je, bivši mesarji in bivši socialistični pisatelji, ki imajo komando tega kroga v svojih rokah, pravi kmetje? Gospodje, primite se za nos in našli boste, da ta nos ni kmetski, marveč gosposki, ki vrhutega hudo vonja po ovaduštvuk
d Seja upravnega odbora Trboveljske preniogokopne družbe se je vršila pretekli teden. Na seji je bilo sklenjeno, da se v omiljenje položaja v premogokopu na-
kloni en milijon dinarjev, ki se bo razdelil med najbolj prizadete delavce. Razdelitev bo izvršil poseljen odbor, v katerem bodo poleg zastopnikov družbe tudi zastopniki delavstva,
d Tudi naša banska uprava je po naročilu ministrova za notranje posle izdala nalog vsem okrajnim in mestnim načel-stvoin, da takoj pod vzamejo primerne korake ;'.a znižanje cen kruha.
d Učiteljski pevski zbor je priredil 7. In S. decembra dva lepo uspela koncerta in sieev v Trbovljah in v Brežicah.
d Tako je prav. Bančna zveza Vojvodine- priobčuje v svojem letnem poročilu podatke o vlogah pri jugoslovanskih bankah ne glede na hranilnice. Na koncu leta 1929. so znašale bančne hranilne vloge v vsej državi 12.451 milijonov dinarjev. V Srbiji jn Črni gori jih je bilo za 3740 milijonov, na Hrvatskem in v Slavoniji .4326 milijonov, v Bosni in Hercegovini 440 milijonov, v Vojvodini 1510 milijonov, v Dalmaciji 1722 milijonov, v Sloveniji 718 milijonov! V Sloveniji je število zato tako nizko, ker nalaga ljudstvo svoje prihranke pretežno v domačih hranilnicah, kjer je bilo 1929 naloženih 2500 milijonov Din.
. d Stanovanja za železničarje. Prometno ministrstvo je izdelalo načrt glede kolikor mogoče hitre zgradbe stanovanj za železničarje pri vseh železniških ravnateljstvih. Dalje hočejo zgraditi v železniških središčih, kjer se vršijo pogosto osebne zamenjave, stanovanjske hiše za železničarje (nekake kasarne), tako v Vinkoveih, Sko-plju, Zagrebu in Sarajevu. Stanovanja za železničarje bodo zgradil v Zagrebu, Belgradu, Ljubljani in Sarajevu.
d 82 delniških družb je sedaj v Dravski banovini. Bank je 18; 9 je domačiji, 7 je podružnic ort bank iz drugih banovin, 2 pa podružnici inozemskih bank. Štiri od delniških družb so bile ustanovljene od oktobra preteklega leta dalje. Banovina ima dva samostojna denarna zavoda. H gornjemu številu pride 28 hranilnic in 520 zadružnih kreditnih zavodov.
d Veliko zanimanje za jugoslovanske pridelke se je pokazalo zadnje dni na tržišču v Grčiji. Zlasti povprašujejo po naši roga t i živini, svinjah, mesu, perutnini, lesu za kurjavo, fižolu, sladkorju, pšenici ln maslu. Posledice ukinitve trgovskih pogajanj med.Bolgarijo in Grčijo.
d Koliko kovanega denarja morajo pošte sprejemati. Minister za gradbe je odredil: Pri vseh vlogah in vplačilih so pošte dolžne od ene in iste osebe pri eiji in isti priliki prevzeti: bankovce in vse vrste kovanega denarja z vrednostjo čez 5 Din v neomejeni količini, kovani denar po 2 Din do največjega zneska 500 Din, kovani denar po 1 Din do največjega zneska 200 Din, kovani denar po 0.50 do največjega zneska 100 Din, kovani denar iz niklja in game po 0.25 Din do največjega zneska 20 Din, po 0.10 Din do največjega zneska 10 Din in po 0.05 Din do najvišjega zneska 5 Din.
d Proračun Moraste banovine znaša 91 milijonov dinarjev izdatkov in ravno toliko dohodkov.
d Tovarna usnjenih rokavic je bila ustanovljena v Belgradu. Je edina te vrste v Jugoslaviji. Predeluje surove kože. Kri
C
bo tovarna v polnem obratu, bo krila potrebe vse Jugoslavije.
d Posebel) zakon o samoupravnih financah zahtevajo jugoslovanske banke.
d Za nova člana Vrhovnega zakonodajnega sveta v Belgradu sta imenovana Uroš Desnica, odvetnik v Splitu in šaljih-Baljič, odvetnik v Sarajevu.
d S 14 dni zapora je bil policijsko kaznovan bivši prvak bivše samostojnode-mokratske stranke gosp. Večeslav Vilder. Kot kraj bivanja (konfinacije) mu je določen v Belem Polju.
d Velika skrivnost vseh velikih uspehov je, kot znano pogum in vztrajnost. Če je to spoznanje pravo, potem je to dvakrat resnično ko gre za to, da se potom malega rizika namah dospe do bogastva in blagostanja. Zato nudi vsakomur najboljšo priliko današnja zelo zanimiva priloga tvrdke Rein i drug, na katero prav posebno opozarjamo.
d Umrl je dne 2. dec. t. 1. previden s tolažili svetih zakramentov Janez Kavčič, posestnik s Planinice. Bil je čez 25 let naročnik »Domoljuba« in nad 25 let cerkveni ključar, preje je bil dolgo časa tudi občinski odbornik. Naj v miru počiva!
d Trupelce utopljenčka Zvonka Šte-feta, ki je padel v Savo že pred mesecem, so te dni našli v Savi v Sneberjih prišent-jakobskem mostu. Prepeljali so mrlička v mrtvašnico pri D. M. v Polju in od tam v Kranj, kjer so ga pokopali na domačem pokopališču.
d Um se mu je omračil. 54 letni gostilničar in posestnik iz Hotinje vasi se je podal oni dan v pralnico, kjer se je pošteno okopal, nato si 'je nadel novo obleko in se obesi'
Fr«nz Rossner iz Herzberga v Harzu, najstarejši
flavač v Evropi, praznuje 8. t. m, 90 Ictnico rojstva, 0 lani si je na tekmah priboril plavalno nagrado in izvrševal službo plavalnega mojstra.
6l
Z motocikijem na Grossglockner (2907 m). Ta rekord sta dosegla slušatelja dunajske tehnike Sar-torius in Pospischil. Vozila nista po poteh, marveč kar po celem. Na dirki vidimo Sartoriusa M
ood vrhom.
spremenilo v reševalno. .Nezavestnega so potegnili ubogega fanta iz vodnjaka. Imel jc razbito lobanjo in zlomljeno hrbtenico. Rane so bile smrtne. Je preminul, nc da hi prišel k zavesti.
d Zagonetno človeško okostje. To dni sta kmečka fanta Janeza Mencinger in Cerkovnik iz vasi Žlan pri Bohinjski Bistrici šla v gozd po hlode, jima na poti, katero so težki hlodi globoko zagrebli, naenkrat udari v nos čuden duh. Ko iščeta natančneje,
Dekan Val. Zabret.
zapazita med listjem in blatom kosti, liri sta o tem obvestila orožnike na Bohinjski Bistrici, nakar je na lice mesta prišla komisija z zdravnikom dr. VVackom na čelu.
Novi oi>n i .avske banovine dr. Drago Marušič.
d Hiša je zgorela in z njo živež in obleka posestnici Jožefi Lukšič v Gredicah pri Tržišču.
d Hiši in gospodarsko poslopje sta zg«,re!a tovarniškemu delavcu Kovaču v Lokovici pi i Šoštanju.
d Zdrknil je 20 m v globino. Kopali so v studencu, pri tem dvigali nakopano zemljo in jo odnašali. V studencu je bil zaposlen 24 letni fant Repič Mihael, doma v Velovlaku pri Ptuju. Ravno do vrha so potegnili usodni poln škaf zemlje, ko se je vrv pretrgala, škaf, naložen z zemljo, je zdrknil nazaj v globino 20 m in padel na mladeniča. Očiščevalno delo v vodnjaku se je
Hranilnica na Jeseničan
v iupnišču najvarnejše lirani
Vas denaF
Uraduje vsak deUvnik od 8,—12. in 14.— 17., v nedeljo od 15,—17. ure.
Po zdravnikovi izjavi je okostje moške osebe moralo ležati tu 1 do 2 leti. Kdo je ranjki, niso mogli ugotoviti. Domačin gotovo ni, ker zadnji dve leti tu nikogar ne pogrešajo. Sklepati se da, da je bil kak tujec iz Tolminskega, zlasti še, ker se je poleg ure našel denar, 40 lir. Tudi kako je rajni tu končal svoje življenje, bo ostalo skrivnost. Morda je bil tudi ta žrtev velikih snežnih plazov predlanskega leta, o katerih je -Slovenec takrat poročal. Okostje so takoj po ogledu prepeljali v mrtvašnico na pokopališču v Srednji vasi, kjer je bilo pod noč položeno k večnemu počitku.
d Trije so ga napadli. Oni dan so v gostilno na Orajini metali kamenje. Posestnikov sin Voda Jožef iz Krčevine pri Vur-bergu je šel pogledat, kaj je. Pri tem so ga trije napadli in smrtnonevarno ranjenega v pleča so pripeljali v bolnišnico.
d Velika tatvina pojasnjena. V preiskavi tatov dragocenosti v brzovlaku Zagreb—Ljubljana je policija aretirala sprevodnika Luko Dovgana, ki je nekaj dni prodajal po Zagrebu zlatnino. Branil se je s teir,, da je kupil zlatnino od neznane ženske. Izkazalo se je, da so pri njem najdene dragocenosti last družbe ,-Precioza . Pri nadaljnji preiskavi je policija dobila v roke manipulanta Pfeiferja, ki je v kritični noči potoval z brzovlakom proti Ljubljani. Policija ga je čakala na domu in.našla v njegovem stanovanju velik del pogrešane ziatnine, in sicer 28 zlatih moških verižie, 15 ženskih verižic in 40 prstanov z briljan-ti. Ko so ga vprašali, kje je dobil te stvari, je vse priznal. Priznal je, da je ukradel skupaj s sprevodnikom Dovganom te dragocenosti iz kovčka. Policijo je natančno preiskala njegovo stanovanje, vendar ni mogla najti ostalih dragocenosti. Dovgan je j;a izjavil, da je vrgel ostalo zlatnino v Savo, čim se je vrnil iz Ljubljane. Označil je točno mesto, kjer je vrgel zlatnino v vodo, Vendar pa policija ni mogla najti nikakega sledu.
d Pozor! Za velike posestvo v Bosni blizu Saraieva iščeio brihtne-ia, poročenega Slovenca, ki bi vadil gosporarslvo, poselno živinorejo. Ako se kdo zanima za to mesto, naj se prej natančno informira pri: Ing. Č-erif Bubič, direktor poij. šole. Butmir pri Sarajevu.
d Lepe božične razglednice, ki združujejo globoko nežno pobožnost in veliko umetniško vrednost, je izdalo AroUolstvo sv. Cirila in Metoda, Razglednice predstavljajo Kristusovo rojstvo po s!*ki rnskega cerkvenega slikar'a Nestcova. Na drobno se prodajajo po 75 para. Dobivajo se v pisarni ACM, Ljubljana, Napoleonov trg 1, in v trgovinah.
d Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strok, mnenja po-
Živlenje za življenje.
(Roman.)
I.
Ko sem bil še olrok, sem hodil k spovedi. Kolikokrat sem si potem želel, da bi bif še tisti olrok, ki je včasih takole proti peti uri popoldne vslopil v kapelo, tisto prazno in hladno zavodovo kapeio s surovo ometanimi stenami, z ošleviljemmi klopmi s skromnim haromnijem, z barvito sliko Svete družine in s stropom, ki jc bil modro poslikan in posejan z zvezdami. Po deset in deset nas je učitelj vodil v kapelo. Ko je prišla vrsta name, da bi pokleknil v spovednico, mi je začelo srce bili, kot da se hoče razleteli. Ne da bi natanko razločil posamezne besede, sem poslušal glas spovednika, ki je izpraševal tovariša, za katerim sem imel priti na vrsto jaz. To šepetanje me je čudno dražilo, i.-ot- sploh ves polmrak in molk v kapeli. Zaradi vsega tega se mi je zdel ropot vratic, ki jih je odprl in zaprl spovednik, skoraj neznosen. Skozi mrežo sem zagledal njegov oslri pogled in odlični izraz.
Tiste minute me je prevzela taka tesnoba, da umrl. A kakšna mirna sladkost polem! Tisti občutek najvišje prostosti, notranjega olajšanja, izbrisa i h napak. Duša je bila spet kakor lep bel list, ki se ie ponujal moji gorečnosti, da ga napolnim.
Danes je vse (ako daleč!
Ni več spovednice, da bi pokleknil vanjo, ni več mriurajočih molitev, ne več Boga, da bi lahko upal vanj.
A moram se iznebiti teh neznosnih spominov. Žaloigra ki sem jo igral, preveč težko sloni na nx»ji duši. In ni nobenega prijatelja, da bi mit ro-vedal vse lo, ni nobenega odmeva na mojo tožbo.
Da bi presleparil sam sebe in svojo bolest, sem sklenil da se izoovem v ta beli zvezek — k-ikor da bi klečal pred duhovnikom. Na le papirje bom metal vso to strašno zgodbo svojega življenja, košček za koščkom, kakor se mi bodo vračali v spomin. Ko bo končana ta izpoved, fcoin videl, če se bo končalo tudi moie trplienje.
Alt, ne bo se končalo, samo zmanjšalo se bo morda. O. da bi se!
Toliko in tako Holgo sem Irpel v tem živ-/lenju in vendar ga ljubim kljub vsem. Saj ni Ireba dosti, da uidem vsemu temu, samo kozarec tiste črne pijače, ki jo imam v steklenici za dolge noči brez soania.
A nočem. Jaz hočem živeti, ker ne vem, kaj je ua oni strani, r.a drugem sveta.
Na te liste bom naslikal podobo moie usode in potem bom vse sežgal. A vse se bo zdaj ule'e-silo iu bo slalo nred menoi kakor /ivo bitje. Posvetil boni z lue:o v vso to zmedo spominov, ki me obda>a;o in vznemiriajo.
Ubogo moje srce, daj, naj naštejem vse tvoje rane...
II.
Naiorei nai onišem natančno dogodek, ki je bil prvi in odločilni Voh za vse nadaljnje. To je žalost"« in zagonelrn' s",r* moiega očeta.
Pil sem star dr-et H. To je bilo meseca juuiia Ip(v4. leta. Vroči in jasni popoldan se je že nagibal k zatonu.
Kakor po navadi sem se učil v svoji sobi po prihodu iz šole. Zaorl sem vs* nolkna. Takrat smo stanovali bli/u cerkve r-e!e Ma"dalene, v sedmi hiši na levi s'r?ri. če Tihaiate od cerkve. Do moje male sobe, ki je bila ljubko opremljena in vsa mo-
Priporočti sc prvi slovenski navod
Vzafemna zavarovalnica
rdubltana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,StariSevičev trg 0, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica " XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2
udarjajo, da se je pokazala »Franz-Josef«
voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. - Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, v drogerijah in špecerijskih trgovinah,
SredBCe vsake zaftavc...
jo glazba. Je oni, ki jo zna ustvarjati Tudi Vi labKo postanete godbenik potom naših poučn.h pisem, ki jih dobavljamo kupcem naših instrumentov brezplačno. Zahteva>te nemudoma brezplačno knjižico »Kako postanem dober godbenik?«
MISINEL A HEROLD
tvornica glasbil in harmonik,
prodajalna podružnica Maribor fit. lO?
dra, kjer sem preživel zadnje popolnoma srečne dni svojca življenja, se je prišlo po treh gladkih, navoščenih stopnicah, na katerih sem mnogokrat padel.
Natančno se spominjam vsega: oblečen sem bil v dolgo črno domačo haljo. Sedel sem pri mizi in prepisoval latinske glagole v črtan, razdeljen zvezek.
Nenadno sem zaslišal grozen krik, nato zmedene glasove, nato korake po hodniku, na katerega so se odpirala vrata moje sobe.
V sirašni slutnji sem planil proti vratom in na hodniku sem se zaletel v hišnika, ki je drvel ves bled s kupom perila po hodniku — šele polem sem razumel, zakaj so rabili to perilo.
Nisem prišel do kga, da bf ga bil vprašal. Komaj me je zagledal, je že zakričal kakor proti lastni volji:
»Ah, gospod Andrej, kakšna strašna nesreča!«
Nalo se je prestraši! lastnih besed in se skušal zbrali:
»Vrnite se brž v svojo sobo, vrnite se brž nazaj, brž nazaj!«
Preden sem mu mogel odgovoriti, me je porabil in me bolj vrgel kot postavil na stopnice moji sobi, zaprl in zaklenil dvojna vrata na hodniku in slišat sem, kako je v največji naglici odhajal.
»Ne« — sem zavpil in se zagnal proti vratom, »povejte mi vse, hočem vse vedeti...«
Nobenega odgovora.
Obesil sem se na ključavnico, lomil sem kljuko s pestmi, zaletaval sem se v les x ramami.
Prazni napori!
Sedel sem na drugo stopnico in v blaznem nemiru poslušal, kako so prihajali in odhrali ljudje, ki so vedeli »slrašno nesrečo«.
A kaj so neki vedeli?
Po otroško sem si skušal razjasnili strašni hišnikov krik z okoliščinami, fci so pri tem prihajale v poštev.
Dva dni je že bilo, odksr je moj oče po svoji navadi |>o kosilu odšel v pisarno,- ki je bila v Ulici Zmage.
Med kosilom je bil zamišljen in v skrbeh, a lo se nii ni zdelo nič nenavadnega, ker je bil že nekaj mesecev tak, dasi je bil prej vedno dobre volje. Ko ie odhajal, smo bili pri mizi moia mati, jaz in neki prijatelj naše hiše, neki gospod Jakob učiliškega študiranja.
Termond,* ki ga je moi oče spoznal za časa vse-
Oče se je bil vzdignil pred koncem obeda, ko je pogledal na stensko uro in vprašal za natančen čas.
»Korneli, ali se vam tako mudi?« je dejal Termond.
»Da,« ie odvrnit oče, »maram dobiti nekega odjemalca, ki je bolan... nekega lujca. Moram iti v njegov hotel, da dobim od njega nekaj važnih stvari. Je posebne vrste človek in rad bi ga čimprej videl. Naredil sem nekaj korakov zanj iu skoraj me prijemlje skušniava, da bi jih obžaloval.«
In od tedaj ni bilo nobene novice od njega. Tisti večer smo odlagali večerjo četrt za čelrt ure, ne da bi pričakali očeta, ki je bil sicer tako tankovesten in tako točen. Mati je začela postajati nemirna. Nemir je vedno bolj rasel, in zakriti mi ga je mogla tem manj, ker so mi še zvenele v ušesih zadnje očelove besede pred odhodom. Bilo je nain-Teč nekaj tako nenavadnega, da bi oče govoril o svojih opravkih, da sem si vse to tembolj zar>omnil.
Pretekla je noč, za njo jutro, nalo popoldne. Spet se je vrnil večer. Spet sva sedela z materjo nasproti pri mizi, kjer je bilo jedilno orodje razpostavljeno pred praznim stolom in je nekako predstavljalo na ta način telo izginulega očela.
* Francoska imena pišem tako, koi se iigc-varjajo, naglas ie vedno na zadnjem zlogu.
7l
Podgane upodkopale bito. V Carigradu se je podrla trinadstropna hiša; osem ljudi je našio pod razvalinami smrt. Preiskava je ugotovila, da se je hiša podrla, ker so podganp izvotlile temelje.
Gospod Jakob Termond, ki ga je bila mati pismeno obvestila, je prišel po jedi. Poslala sta me takoj spat, a ne tako naglo, da bi ne bil mogel opaziti izrednega bleska v očeh tega človeka — to so bile modre oči, ki so se ponavadi ntrzlo svetile v finem obrazu, ki so ga obdajali plavi lasje.
Take malenkosti si otroci zapomnijo in se jim čez dolgo časa spet prikažejo v spominu, kadar
I'i h prikliče življenje. Kakor tista nevidna črnila, i se pokažejo na papirju šele, ko ga približamo ognju.
Medtem, ko sem se trmi', da bi ostal v sobi pri njima, sem opazoval, s kakim vznemirjenem so njegove lepe roke, ki jih je držal na hrbtu, vrlele in obračale palico iz trstikovine, ki je bila predmet mojih najskritejših želja.
Ce bi ne bil toliko opazoval te palice, bi mi bili gotovo ušli ti znaki skrajnega razburjenja. Toda, saj to je bilo razumljivo; kako da ne bi gospoda Termonda zgrabilo in vznemirilo to nenavadno izginotje najboljšega prijatelja.
Glas rnu je bil pa hladen, tisti sladki glas, ki je dajal baržunasto mehkobo njegovim stavkom. Rekel je:
»Jutri bom vse poizvedel, če bi se Korneli ne vrnil. •> sai se bo vrnil. Potem se bo vse pojas-
nilo na mah. Morda je odpotoval zaradi opravka, o katerem vam je govoril in je izročil kako pismo za vas kateremu postreščku, ki pa pisma ni oddal.«
»Ali,« je dejala mati, »mislite, da je to mogoče?«
Pogosto sem si poklical v spomin ta razgovor v težkih urah in videl v duši kraj, kjer se je vršil.
Gospod Termond me je vedno samo razvajal kakor otroka, čeprav sem bil že v drugem razredu gimnazije...
Ko sem tako sedel na stopnicah, je planil vame ves nemir. Od časa do časa sem znova stresel vrata, klical. Nihče mi ni odgovoril vse do tistega trenutka, ko je stopila v sobo služkinja, ki me je včasih pestovala.
»Moj oče,« s sem zavpit, »kje je inoj oče?«
»Ubožec, ubožec...« je začela stara ženska tarnati, ko me je jemala v naročje
Njo so izbrali, da bi naznanila grenko vest. Izvil sein se iz njenega objema in sem stekel po hodniku. Drvel sem skozi dve prazni sobi in prišel v očetovo spalnico, preden me je mogel kdo ustaviti.
loj!
To telo na postelji, trdo povito v rjuhe, to brezkrvno lice na blazini, nepremičro z osteklene-
Nepreklicno 11 lan. 1931
bo žrebanje ef. loterije Doma služkinj. j* malo srečk je še na razpolago Kupite J'® pravočasno. Le po 5 Din so. Glavni dobiteK. konj ali sobna oprava. Zadruga služkinjski Dom, SeraeniSka ulica stevj*
Poravnajte naročnino!
StcIovuo kravje čudo: Krava »Reza«, last renskega deželnega vzrejevališča Bedburg-Hau, ki je dala v 4lA letih 50.387 kg mleka in 1789 kg to žče. V minulem letu je imela 16.461 kg mleka —
doslej nepobit svetovni rekord,
limi, na široko odprtimi očmi, kakor jih imao tisti, ki jim po smrti ne zatisnejo trepalnic, ta 1*11 podbradnik in ta brisača okrog čela in pri vznož u klečeča žena zlomljena od žalosti, a še vedno oblečena v vesele barve... to je bil moj oče in inuja mati-
Kakor brezumen sem se vrgel nanjo.
»Sinko, Andrej,« je dejala in strastno objela. V tem njenem kriku je bila taka žgoča bolest ni taka divja nežnost v te mobjemu, njeno srce e tako divna nežnost v tem objemu, njeno srce je peče do dna duše, kadar mislim na to
Potem me je takoj odnesla iz sobe, da ne bi več gledal strašnega prizora. Njene moči so bile v žalosti podesetorjene.
»Bog me kaznuje... Bog me kaznuje...» je ponavljala, ne da bi kaj pazila na besede, ki jih je izgovarjala.
In pokrivala je moj obraz, vrat, lase s poljubi in solzami.
Zaradi teh iskrenih solza tisti lup, naj ti bo odpuščeno vse trpljenje, inoje in mrtvega očeta, uboga mati. Vidiš, v najbolj črnih urah, ko me je pozival duh umorjenega očeta na maščevan e e
Vseučilišče v Pittsbiirgu v Ameriki. 40 nadstropij ima in 165 m je visoko.
vsaj tvoja žalost tedaj govorila bolj glasno kakor njegova tožba. Jaz ti morem verjeti kljub vsemu, zaradi poljubov v tistem hipu. Ne, te solze in H poljubi niso skrivali nobene zahrbtne misli T\o,e srce se je prav iz dna upiralo strašnemu slučaju, ki me je oropal očeta. Prisegam pri najinih vzdihih v tistem hipu, ti nisi bila v tej strašni zaroj. Odpusti mi, da si moram še danes to zatrjevali. Ce bi ti vedela, kako je človek včasih žejen resnic« in gotovosti, tako žejen, da bi zblaznel.
(Nadaljevanje.)
PO D 0 M 0 I I N I
Narodni praznik v tujini. (Dep. Moselle.) Posebnost jugoslovanske kolonije v bivši Lo-sedanjem francoskem departementu Moselle,
večinoma neznatno majhnih Prireditev večjih narodnih manifestacij je zato zelo otežkočena. Zato pa so lahko tudi naši izseljenci tem boli ponosni na zadnjo nedeljsko proslavo v Meriebacnu. Organizirala so proslavo naša narodna društva: Jugoslovanska kolonija sekcija Moselle, jugoslovanska podporna društva sv. Barbare v Merlebachu, L'l1opitalu in Creutzvvaldu, in Slovenska delavska društva v Aumetzu, Audun le Tiche in Boulange. Prireditev je bila mišljena in izvršena v velikem obsegu s poudarkom vselovanskega in francosko-jugoslovanskega zbližanja in je potekla ob obilni udeležbi Čehov in Poljakov in zastopnikov francoskega naroda, med katerimi moramo posebei omeniti zastopnika francoske vlade gospoda pod-prefekta v Forbach 1. Junga nadalje krajevnega mera g. Colsona, glavnega tajnika inž. g. Arguille-res, glavnega inž. za rudnike družbe Sarre et Moselle g. De Vernejoul, šefa eksploatacije v Aumetzu g. L. Boreux in aumeškega rudniškega uradnika g. Kichterja. Zadržanega gospoda poslanika in ministra Spalajkoviča je zastopal šef prosvetnega oddelka našega poslaništva v Parizu g. dr. Arnavto-vič. Nadalje je poslalo poslaništvo kot svo e zastopnike poslaniškega tajnika g. Nikoliča in izse-ljeniškega komisarja g. Poljaka, dočim je zastopal g. Miljuš osrednji odbor Jueoslovanske kolonije v Parizu Razume se. da sta bila navzoča oba naša slovenska župnika v Loreni g. Anton Hafner in g. Jos. Kastelic. Dočim so prevzela društva mar-tebaške skupine zunanjo organizacijo proslave, ki se ji mje izborno posrečila, je prevzela aumeska skupina popoldansko slavnostno akademijo, ki ie poste v vseh točkah naravnost presenetila in navdušila, tako, da bi bilo težko dati prednost nji-
hovemu mešanemu ali moškemu zboru ali igralcem »Miklove Zale« ali tamburašem ali kupletistom. Njihova discipliniranost je napravila na vse najlepši vtis. Gostje iz Pariza so zagotovili, da bodo pripravili agilnemu društvu še tekom letošnje se-zije gostovanje v Parizu, dočim mu je izročil pred-selnik Merlebaške Barbare g. Matko Mlekuž v imenu pripravljalnega odbora prelep šopek in ganjen poljubil njihovega predsednika <r. Franceta Hrena.
Pismo iz Argentine.
(Avia.)
Po dolgem času se zopet oglašam iz naše obljubljene dežele Argentine. Povem Vam, da živimo tukaj v sredi ogromnih pragozdov, ki so polni krvoločnih zveri. Cele trume teh zveri se potikajo po noči okrog naših zavarovanih bivališč, da bi se posladkale s porci.o našega mesa. Pa morajo žaf odhajati brez grižljajev od naše železne vile, v kateri smo pred takimi obiski varni. Poleg tega pa gore zunaj vedno veliki ognji, katerih se zverine zelo boje. Ne mislite, da lažem. Po obljudenih krajih teh zveri ni več, po naših širnih pragozdih jih pa kar mrgoli: štirinogih in kač. Preko pragozda delamo železnico 6C0 kilometrov daleč, liri so že položeni, sedaj izdelujemo postaje. Po teh krajih ne dobite nobei.ega kamna, zato navažamo skupaj le zemljo. Posla bomo imeli še za kakih 10 mesecev. Plača je še pri-lično dobra. Toda, kam se bomo obrnili polem, ko bomo to delo dokončali? Slabi časi se nam obetajo v tej deželi, kjer imajo revolucijonarji glavno besedo. Tukaj nas je še 50 Jugoslovanov, večinoma Dalmatincev in Ličanov in pa dva Slovenca. eden iz Štajerske in jaz. Prilagam naročnino za Vaš list, ki je v trdi tujini moj najljubši prijatelj. H koncu pozdravljam in voščim vesele božične praznike in novo leto vsem čitateljem in čitateljicam »Domoljuba«, posebno onim iz fare Velike Lašče na Dolenjskem. — Lnis Adamič.
Prava Hollnska clhorua

Razno.
(Stranje pri Kamniku.
Dne 2. dec. zvečer smo imeli požar. V Bister-šici je pogorelo gospodarsko poslopje z vso zalogo krme in stelje ondotnemu posestniku in županu Francu Zamljen. Hitro došla domača požarna bramba, ki je to pot prvič nastopila pri ognju, je obvarovala hišo in še sosednje domove, la so bili vsled močnega vetra v nevarnosti, da se vnamejo. Zažgal je baje neki tujec, potepin, kakršnih je sedanji čas vse polno po naših cestah in vaseh. Dela iščejo, prosjačijo, kar izprosijo, navadno za-pijejo, zato pa so tembolj predrzni in nasilni. Prav ti ljudje so ljudem občutna nadloga. Le računajte. Najmanj pet takih ljudi nas vsak dan obišče. Dar, s katerim je le za silo zadovoljen, je 50 par. To znaša letno nad 900 Din. Ce je pa hiša količkaj boljša, pa z vso intenzivnostjo zahtevajo še enkrat
56
RAZNO
Film in dolar. L. 1873. se ie rodil v županiji Zemplen na Madjarskem Adolf Zukov. Starši so sklenili, naj Dolfič nosta-ne rabin (judovski duhovnik). Toda usoda je določila drugače, S 16. letom sta mu oče in mati umrla. Fantič se je lotil tapecirske in kasneje o-brti s kožuhovino. Kot rokodelski vajenec se ie pridružil neki polujo.či gledališki družbi, ki 'p tudi priredila prvi film »Kraljica Elizabeta«. Pri-prosti rokodelčič se ie brž povzpel do vodstva družbe ter ie s svojo npretnostjo in vztrajnostjo ustanovil največje filmsko podjetje Paramount. Podjetje nese na leto par milijonov dobička. V naj-živahnejši nevjorški ulici ima 139 metrov visoko palačo s 36 nadstropji. Na leto izdela do 80 velikih filmov; v lastni re-tiji ima čez 500 kinematografov. Pred dobrim mesecem se je družba Paramount zlila z drugo podobno tvrdko ter je zvišala svojo obratno (levnico n* 2500 milijo-
Hector Malot:
Brez doma.
Roman.
Ta bedasta šala je spravila v smeh vse otroke, ki niso bili kaznovani.
Med tent zasliševanjem je nenadoma prišla de-setorica otrok: vsi so prišli po vrsti polagat račun; dvema na jermena obsojenima so se pridružili še trije drugi, ki niso imeli izpolnjenega svojega števila.
»Torej je pet roparjev, ki mi kradejo in me plenijo!« je viknil Garofoli z jadikujočim glasom; to vse imam v zahvalo, če je človek prevelikodušen! Kako naj vendar plačam dobro meso in dober krompir, ki ga' vam dajem, če nočete delati? Seveda, rajši se igrate! Namesto da bi tožili s kalini, se rajši smejete med seboj; ali ne mislite, da bi bilo bolje, da bi iztegnili roko in se navidezno jokali, nego da jočete zares, ko morate sklanjati hrbet pred udarci? Ajmo,
doli suknjiče!«	. , . t .
Riccardo je stal z bičem v roki m petorica trpinov
je stala v vrsti pred njim.	„ , .
»Saj veš, Riccardo,« je rekel Garofoli, »da nate ne gledam, ker mi take kazni store hudo, toda slišim te in na šumu bom pravilno presodil silo tvojih udarcev. Pojdi z mano na delo, ljubček moj, m iz srca, saj delaš za lasten kruh!«
In obrnil se je k ognju, kot da bi mu bilo nemogoče gledati izvršitev te kazni. Pozabljen v kotu sem le tresel od ogorčenja in tudi od strahu. Torej ta moz naj postane moj gospodar! Če mu ne bom prinesel tistih trideset ali štirideset soldov, ki se mu Jih bo zljn-bilo zahtevati od mene, bom moral nuditi svoi hrbet
Riccardu! Ah! Sedaj sem razumel, kako je mogel govoriti Mattia o smrti tako mirno in z nado v srcu.
Prvi udarec biča, ki je udaril na kožo, mi je izsilil solze. Ker sem mislil, da je name pozabil, nisem prikrival svojih občutkov, pa zmotil sem se. Zakaj Garofoli me je kradoma opazoval; prav kmalu sem se o tem prepričal, ker je name pokazal s prstom in rekel:
»Glej otroka, ki ima dobro srce! On ni tak kakor ste vi, razbojniki, ki se še posmehujete nesreči svojih tovarišev in moji žalosti; prava škoda, da ni vaš tovariš! Bil bi vam v vzgled!«
Ta beseda me je pretresla od nog do glave: biti njihov tovariši
Pri drugem udarcu z bičem je trpin klaverno zastokal, pri tretjem je presunljivo zakričal.
Garofoli je dvignil roko in Riccardo je ustavil bič.
Mislil sem, da ga hoče pomilostiti; toda ni šlo za milost.
' »Saj veš, kako težko mi de kričanje,« je rekel mirno Garofoli trpinu, »saj veš, če trga bič kožo, mi trga tvoje vpitje srce; opozarjam te torej, da boš za vsak krik prejel nov udarec z bičem in sam ga boš kriv. Pazi torej, da me ne storiš bolnega od žalosti! Če bi imel le trohico ljubezni do mene in le nekaj hvaležnosti, bi molčal. Ajmo, Riccardo!«
Le-ta je dvigni! roko in jermeni so oplazili hrbet nesrečneža.
»Mama! mama!« je zastokal.
K sreči nisem videl več, ker so se odprla vrata iz stopnjic in je vstopil Vitalis.
En sam pogled mu je povedal, kar so mu napovedali kriki, ki jih ,ie bil čul, ko je šel po stopnicah. Stekel je le Riccardu in mu izirgal bič iz rok; nato se je živahno okrenil k Garofoliju in se prekrižanih rok postavil preiie-vj.
8'
toliko. Potem pa Se obleko, obutev, kapo, klobuk... S kruhom »li sploh z darom v blagu jih je komaj en odstotek zadovoljnih, li so res nravi siromaki, vsi drugi pa so samo ljudem za pokoro. —, Recimo še par besedi k plazu v Črni. Plaz je zelo velik in ne bo kmalu odmetan. Ce ga boCo pa odmetali, bo pa ob prvem deževju prigrmel i:oz plaz in bomo zopet tam, kjer smo danes. Po črki pogodbe je baje d. d. Karolin dolžna plaz od:ne-iati! Radi verjamemo. Toda če bo družba samo za odmetavanje plazu imela svoje delavstvo, njero pravo delo bi pa zastajalo, bi se to reklo družbo ubili in uničiti. In s tem uničiti življenje nekatere črhianske družine, ki inu pri družbi s\oj skromen zaslužek oz. priboljšek. Že z ozirom na mnege voznike, ki imajo svoj zaslužek ob cesti Kamnik -Črnivec in ki plačujejo precej občutji davek, bi bila dolžnost banske cestne uprave, da se ne drzi mrtve črke v poeocfbr, ampak da priskoči ljudstvu na pomoč na kakrienkoli način. Morebiti bi bilo Se naiboli pametno, preložiti cesto za par km na levi brc?' potoka Črne. Tako bi bili stroški s?ino enkrat, za odmetavanje plazov bodo pa še kdove kolikokrat...
Vsem, ki šele pojasnila.
(Iz Savelj.)
Mnogi člani Strojne zadruge me povprašujejo, kako je z deleži, ki so jih plačali. Na vsa vprašanja odgovorim sledeče: Kdor hoče, <!a se mu izni-ica delež, mora naiprej odpovedati člmstvo. Vsak naj hrani prepis odpovedi in reeepis, ki ga izda poštni urad. Eno leto po prihodnjem občnem zboio mora iiaoelstvo vrniti deleže. Toliko v pojasnilo vsem. ki žele deleže nrtzaj. Vstop v novoustanovljeno Kmetijsko siraiio zadrugo je mogoč-vsem, ki se morejo vezati s pogodbami. Kdor želi pristopiti, naj zaprosi zn »prejem, plača malenkostno pristopnino in v^aj r-n rteluž. Načelstvo ne bo nikogar sililo, <la mora odstopiti od Strojne zadruge. Pritiska in groženj načelstvo ne bo uporabljalo, ampak bo spoštovalo vsakega Mana sario odločitev, Vsak član ima pravico znlitevnli oh vstopu zadružna pravila, ki se '1111 hodu tudi dala proti malenkostni odškodnini. l,e-ta pravila, ki si jih naj pribavi vsak član. naj se dobro prouče. dn bodo člani iui jasnem. kukitie j»r;i\ it-e iu dolžnosti imajo do zadruge. Načelstvo bo
dalo v3ak čas članom vsa pojasnila. — Opozarjamo pa prebivalce Savelj in Kleč, naj ne verujejo govoricam, ki jih širijo gotovi ljudje s prozornim namenom, škodovati zaupanju v novo zadrugo. Nihče ne bo niti dinarja izgubil. Za to jamčijo člani na-čelstva s svojo poštenostjo, o kateri nihče ne dvonn. — Kdor hoče vedeti, kako se gospodari z njihovim skupnim premoženjem, bo takoj pristopil v Kmetijsko strojno zadrugo. Prispevki m obrabo strojev, električni tok ter strojnika so tako nizki, da je že iz gospodarskih ozirov le v interesu vsakega, da pristopi v Kmet. strojno zadrugo.	1. d—Ij.
Razno.
(Borovnica.)
V nedeljo 14. dec. se bo zaključil 12 tedenski kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki ga je priredila slov. kršč. ženska zveza pod vodstvom gdč. Karle Gro-zove v Borovnici, 'lečaj se vrši v župnišču ter se ga udeležuje 16 deklet. Kaj so si vse koristnega pridobile iu kaj tudi znajo, boJo udeleženke pokazale na razstavi, obsegajoči izložbo vseli vrst jedil, ročnih in drugih del Erez dvoma bodo vsi poselili to razstavo, ki bo aranžirana v dvorani žtipnišča in bo odprta od prve svete maše do 5 popoldne. — Na zadnji svoji seji je občinski odbor sklenil povi:'ek občinskih davščin. Z velikim povečanjem izdatkov za šolo in učne moči je bila občina do teija koraka prisiljena. Povišala se je občinska doklada na državne davke, ki znaša sedaj 32 odstotkov. Občinska trošarina na 1 liter vina, vinskega ali jabolčne"* mošta znaša 1 Din, na žganje, liker, konjak ali slične pijače pa na vsako hektolitersko stopinjo 5 Din.
Pohvala is zahvala.
(Dedni dol pri Tišnii gori.)
Dedni dol -- božja pot a priljubljeno cerkvico M. R.. se. je zadnje čase popolnoma prenovila. Kdor je videl zapuščeno okolico cerkve pred loti, sedaj kar verjeti ne more. Strmino pred in za cerkvijo so pridni vaščmi deloma odkopoll, deloma po po-trebi zasuli in vse lepo uravnali; cerkvico bo od znotraj in zunaj oku.-no prebelili; nerodne stopnice v zvonik so odstranili in tudi par kapelic-postaj
križevega pota so preuredili. Vsa okolica vpliva ua prišleca nekam skrivnostno. 6e bolj pa prevzame človeka notranjščina z nadvse crnnljivo oltarno po. dobo žalostne M. H. z mrtvim Sinom v naročju, ,]n človek vsaj zn par hipov nehote pozabi vsakdanje skrbi in se potolažen nerad loči od tega svetišča. Sedaj so s prispevki romarjev napravili na kor h nov orgel-liarmonij, da bo služba božja, ki se vrši tukaj ob vseh Marijinih praznikih in ua pobožno, stih postne petke, tudi od strani pevskega kom bolj veličastna! Tudi so postavili v cerkev ua vsako stran po nekaj klopi za odpočilek starih in boleli-nih ljudi Še nekaj bo treba! Pot od >turSke kapelice do cerkve, ki gre mimo močvirja, je po-trebila popravila. Skoplje naj se ob strani jarek za odtok vode, pol naj se pa pošteno nasuje — mate-rijala nam še ne manjka — pa bo ta pol čedna in brez blata, kar seuaj še ob najlepšem vremenu ni. Prav tako je z dohodom pod Gričarjevo hiša: naj se malo odkoplje in po potrebi razžiri, nasuje naj se s peskom, pa bo tudi ob deževnem &su brez blata. Prepričani smo, da bodo Dedendolčani, ki so ponosni na svojo božje potno cerkev, to radi storili, kakor so že marsikaj pri cerkvi popravili, kar jc stalo nemalo dela in truda — in jim že v naprej obljubljamo našo pohvalo!
Novice (Gornji grac.)
Katoliško prosvetno društvo v Gornjem eradu ima redni letni občni zbor za preteklo poslovna leto v nedeljo, dne 14. I. m. po večertiicah pred kaplanijo. K obilni udeležbi vabi. — Med tukajšnjim ljudstvom so se začeli klatili ljudje v ovčjih oblačilih, ki hočejo ljudstvu iztrgati iz src najdraž 1 zaklad. Resno svarimo pred to nevarnostjo. Torij krščanski zavedni možje, žene, fantje in d.klela: trikratni pozor!
Beickraitiski kotiček.
Halo — radio Metlika!
Sedaj ga pa že imamo! Ni prvi. zakaj že pel jih je bilo pred tem v Metliki, toda ta bo govoril in pel bo vsem! Kot društveni radio je namenjen vsemu članstvu »Prosvetnega društva«. Pa kako
Vse to se je zgodile tako naglo, da je obstal Ga-rofoli za trenutek ves osupljen, tod« kmalu se je zavedel in tožil .s sladkastim smehljajem.
Ka.i ne, da je .strašno! Ta olrok res nima srca.«
Sramota! je zavpit Vitalis.
Saj to sem ravno trdil.': gn j<' prekinil Garofoli.
■ Nt- pačite s«v je srdito nadaljeval Vitalis, . prav dobro veste, tla ne govorim ■/. otrokom, marveč z vami; tla, sramota je to, potilo je, tako trpinčite otroke, ki se braniti ne morejo.	•	i
• V kaj se vtikaš, stari norec? je rekel Garofoli 1 z izpremenjenim glasom.
; V to. kar briga policijo.':
Policija, jo zakričal Garofoli in vstal. »Ti mi pMiš s policijo, ti?«
Da, jaz/ ga je zavrnil moj gospodar, ne da bi se dal preplašiti od možakarjeve besnosti.
r Poslušaj, Vitalis,« je rekel lc-ta z mirnejšim in porogljivim glasom, > nikar so delati hudobnega in mi groziti, da me boš zatožil, ker tudi jaz bi lahko kaj povedal. Tn kdo bi bil tedaj nezadovoljen? Prav gotovo ne bi šel k policiji, ker z njo nimaš ničesar opraviti. A drugi so, katere bi zanimalo to, kar vem jaz; če izrečem le ime, eno samo ime, kdo bi moral potem prikrivati sramoto?«
Moj gospodar je obstal za hip brez odgovora. Sramota? Bil sem presenečen. Preden pa sem prišel zopet iz presenečenja, v katero so me bile spravile te čudne besede, me je že prijel za roko.
•/Za menoj!«
In potegnil me je k vratom.
>No prav!« je rekel Garofoli smeje, »brez zamere, starec moj! Hotel si govoriti z menoj?«
»Ničesar več nimam povedati.«
In ne da bi izpregovoril le še besedico in ne da
bi se ozrl, je hitel jx> stopnicah, držeč me še vedno za roko. Kako sem se oddahnil, ko sem odšel 7. njimi Utekel sem torej Garofoliju! Če bi si upal, bi '.a to Vita lisa poljubil.
XVIII.
G ntillvjski kamnolomi.
Dokler smo hodili po obljudenih cestah, je Vitalis molčal, a kmalu smo prišli v zapuščeno ulico: tedaj je sedel na ogelmk in si je večkrat z dlanjo po-gladil po čelu, kar je bilo pri njem znamenje zadrege.
, To je že lepo, če človek posluša velikodušnost,« je rekel, kot da govori sam s sebej, : ampak pri vsem tem smo v Parizu na cesti brez solda v žepu in s praznim želodcem. Ali si lačen?«
»Ničesar nisem jedel razen skorjice, katero ste mi dali zjutraj,
»No, da, ubogi otrok! Obsojen si, da ležeš nocoj spat brez večerje. Pa ko bi vsaj vedli, kje naj prenočimo!«
/Upali ste, da bomo prenočili pri Garofoliju.«
/ Mislil sem, da boš ti tam prenočil in ker bi mi on dal za to zimo kakih dvajset frankov, bi bil za trenutek iz zadrege. A ko sem videl, kako ravna z otroki, se nisem mogel premagati. Saj menda ne bi rad ostal pri njemu, kaj?«
»0, kako ste dobri!«
Bilo je že pozno in mraz, ki je podnevi malo popustil, je zopet ostro pritiskal. S severa je brila burja, noč bo ledena.
Dolgo je sedel Vitalis na ogelniku, medtem ko sva Capi in jaz nepremično stala pred njim in čakala na njegovo odločitev. Končno se je dvignil.
»Kam pa gremo?«
nov dolarjev. Nekdanji tapetnik — zdaj filmski krai — bo s svojimi filmi in dolarji vplival na človeško kulturo.
Stanovanj, štrena kito-ličanov na Weslfalskem. L. 1978. je sklenil Magde, burški katoliški shod, da se pospeši gradnja stanovanj v Kolnu in okolici. Leta 1929. je 10 katoliških gradbenih zadrui« sezidalo 1734 stanovanj, Katoličani so postavili s tem resnične domove, ne le stanovanj. Diisseldorf-ski jezuit je namreč p°* dal geslo, po katerem s« uravnava danes že vse življenie: »Liberalizem i« ustvaril stanovanjsko bedo, socializem jo izkorišča. katolicizem jo bo pa rešil.«	...
Pretkane!. Rimska milica ie zgrabila zločinsko tolpo, ki je prav na pretkan način sleparija. I glavar lumpov ie HemU Perotti, mladenič elegan; tne vnanjosti, ki govori par tujih jezikov, f"" Henrik se je v imeniU»P hotelih približaval lucem ter jim namežikml, da zvečer lahko močno pozabavajo v lep' ž?n*; družbi, Pohotja želi"1.™, ci so reš sli v naznačeno stanovanje, a sredi zaoa ve so planili, v sobo obo
roženi možje, ki so tuic» oropali, Na polurno P»
tiitro je šlo! Kar ekspres! V nedeljo 30. novembra je padla beseda: radio bom<5 dobili. Kar nihče ni mislil, da gre tako zares. Pa glejte si: v ponedeljek je radio delal že s polno paro in te dneve: kar lepo se nam je zdelo, da imamo vendar spet enkrat ne-<aj novega! Vse je hitelo, da ga vitli in sliši. To je bilo modrovanja. Hm, lini, ne bi verjel, da je res, če ne bi vide! in slišal! Da se čuje z Ljubljane, Dunaja, Belgrada, Berlina, Rima, španskega ... Ja, •noder je poslal svet. .
> Prosvetno društvo v Metliki.«
Tudi (o je novo. Imeli smo ga, pa nam je zaspalo, sedaj snujemo novega. V nedeljo 30. no-/embra se jc vršil ustanovni sestanek. Iz Ljubljane jc prišel g. Vinko Zor od »Prosvetne zveze«, ki je zbrano številno občinstvo z ognjevito besedo in globokimi mislimi ogrel tako, da je veliko število navzočih kar takoj prijavilo svoj pristop. Naloge prosvetnega društva so nedogledne. Ce se bo moglo prav razmahniti, potem bomo kmalu čutili njegovo koristno delo. To pa je največ odvisno od članstva, zato naj le vsak hiti, da se priglasi in tako pripomore k večjemu številu in tako k večji delavnosti.
, Neokusna šala.
V zadnji številki si je nekdo dovolil ta neslan dovtip, da je razglasil med dnevnimi vestmi izmišljeno poroko iz Drašič in Čuril pri Metliki. Ker je znano, kdo jc to kašo skuhal, zato tnu damo dober svet, da naj tisto lepo prekliče kot neresnično in naj tudi ob enem pazi, da ne bo dodal še novih žalitev, ker sicer naj se pripravi na neprijetno iz-nenadenje. Ker ne maramo komedij, zato naj krivec kar sam hitro z novim dopisom to stvar popravi, sicer bo imel nepotrebne sitnosti in stroške ter sra-1 moto, ker bo njegovo ime prišlo v javnost.
Listnica uredništva J. Gor. Grad. Smo poskusili, pa nam niso dovolili. ____
Dopisov brez podpisa ne priobčujemo!
Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo!
Ce študent na rajžo gre...
M J.
(Koncc.)
Da ne pozabim: liolosej je bil nekak cirkus, a dan, postaviti ga jo dal cesar Til; tu so cesarji prirejali gladijatorske igre in ljudske zabave, v dobi preganjanj je pa kolosej služil izključno za to, da so tam morili kristjane in jih metali zverem.
Blizu koloseja je spomenik, slavolok cesarja Konštan-frina, kii je vrnit cerkvi svobodo. In še malo naprej so pa ostanki starega rimskega središča, Forum Romanumm, rimski trg, z ostanki stebrov, kipov, templjev, govorniških odrov, bazilik in -shed-nic. Zdaj je vse to mrtvo in ljudje si ogledujejo ostanke stare slave in rrjen propad.
Tam je tudi najstarejša, podrta rimska cerkev. Sta Marin Antiqua (stara sv. Marija) z ostanki slik iz 6. stoletja.
S Fora smo jo mahnili na grič Palatin, pod katerim so razvaline palače cesarja Avgusta, tako zvane Zlate hiše. Tam so lepi parki in Stanko je ves navdušen predlagal, da ob krasnem pogledu na Rim zapojemo kakšno lepo slovensko. In tako smo na ldopici palatinskih vrtov ves božji večer prepevali. Menda še niso ti vrtovi in ti zidovi čuli slovensko pesmi.
Naslednji dan smo obiskali še cerkvico Quo vadiš? (Kam greš?), kjer se je svetemu Petru, kot pripoveduje legenda, bežečemu iz Rima ob preganjanju prikazal Kristus s križem. Peter ga je vprašal: »Kam greš, Gospod?«: Kristus pa je dejal: »V Rim, da bom spet križan.« To je Petra presu-nilo. Vrnil se je v Rim, v smrt. Pobožna ženska nam je še vse razkazovala, kje da je stal Kristus in in kje sveti Peter.
Lepi so bili večeri v Rimu, bodisi na Aventi-nu, na Janiculu ali na Monte Pineio ali kjerkoli. Z vseh krajev je krasen razgled na Rim. In Stanko je povsod navdušeno pel in se hote! fotografirati. In Miško je hotel ob takih prilikah vedno kaditi slabe in drage italijanske cigarete, česar 'pa jaz, kot finančni minister, nisem hotel dovoliti.
V Angelskem gradu smo zlezli prav do vrha, do angela, k.i vtika kužni meč v nožnico. V gradu
je italijanski vojni muzej s puškami, topovi, sabljami, odlikovanji, kolajnami in uniformami iz vseh časov. Nas je pa najbolj zanimala zbirka slik naših krajev, bojišč s soške fronte. Sama znana imena: Sveta Gora, Goriški grad, Gora Sv. Gabrijela, Doberdob. In hudo nam je bilo, ko smo gledali ie krvave pozdrave iz domovine
To je bilo edino, kar smo domačega videli, in pa star zemljevid v Vatikanu, kjer je bila gori Iudi Ljubljana, Vrhnika in Kranj.
Še to bom povedal, kako smo prišli k svetemu očetu, potem bom zaključil.
Ce ni romanja, jo težko priti do avdijence in mi nismo nič upali, da bi videli papeža. No, pa smo se kar na lepem spoznali z nekim rimskim p-relatom in ta nam je napisal lepo priporočilno pismo, ki smo ga nesli v pisarno za avdience v Vatikanu. Tam je čakalo že polno takih prosilcev. No in zvečer smo že dobili veliko kuverto s papeževim grbom in v njej povabilo k avdijenci naslednji dan. Zraven je bilo napisano, da moramo imeti frak in belo kravato. Pogledali smo. Saj še suknjičev nismo imeli, razen Miška, ki je bil sploh najbolj nobel med nami. A so nas drugi potolažili, da ni tako hudo. Meni je posodil suknjič Čeh, Stanku pa Madžar, pa smo točno ob pol 13 naslednjega dne mahali mimo pisanih Švicarjev in papežkiih orožnikov po dolgih stopnicah in hodnikih do garderobe, kjer nas je pregledal poseben sluga, ženskam zakril gole vratove in pogledal, če so krila dovolj dolga ter nas odpeljal v rdečo dvorano.
Vsenaokrog naslonjači, polno ljudi, a največ žensk, ki imajo polno rožnih vencev po rokah in podobic. Vse križem govore in žvrgole. Tudi mi nismo molčali.
Čakali smo dobre pol ure, da smo si prav dobro ogledali vso rdečo dvorano, slike in papežev tron. Potem nas je sluga še enkrat pregledal in nam velel poklekniti. Vsi se zresnimo in nekaj mrzlega nas spreleti. Vrata se odpro, trije častniki papeževe častne straže, vsi v zlatu, pridejo noter, za njimi dva rdeče oblečena kanonika in nato sveti oče sani, kakor bela, nadzemska prikazen. S hitrimi, odločnimi koraki je gel od enega do drugega in dai vsakemu roko v poljub. Ko je obšel vse, nam je dal vsem skupaj blagoslov in odšel, tiho, naglo kot je prišel. Skoraj se nismo zavedli. Čutili smo le, da smo te hipe doživljali nekaj ve-
57
nobeden oropanih tega javil, ker se je bal, da zve žena ali pa družina za škandal.
Družba za himne. - V Ameriki so nekateri bogataši osnovali družbo za himne. Namen ji je raz-pisavati nagrade za skladanje vseh mogočih himen (slavospevov). Tekem se lahko udeležujejo skladatelji iz vsega sveta. Doslej je družba razpisala nagrade za himno zrakoplovcev, za misijonsko himno in za himno miru.
Lipov žaj. V Turčiji je v navadi tako zvana turška kava, slavna po vsem svetu zaradi svoje okus-nosti. Sedaj ji grozi smrt, Ker preživlja Turčija težko gospodarsko krizo, je izjavil ministrski predsednik, da pomenja kava za narodno gospodarstvo prevelik polrošek, zato naj bi se namesto kave udomačil lipov čaj.
Spoštovanje pred tiskom. Stari pisatelji so Kitajcem vcepili veliko spoštovanje do tiskane besede. Tiskane bo6ede so jim bile svete. Zato je tudi bilo prepovedano zametavati knjige in časopise; to je veljalo za onečaščenje. Da bi se pa vendar rešili neporablji-
»V Gentilly, da morda najdeva kamnolom, kjer sem že prej večkrat spal. Ali si truden?«
■ Odpočil sem se pri Garofoliju.«
»Nesreča je, da se jaz nisem odpočil in da že komaj hodim. A ne preostaja drugega, naprej torej!«
Blodili smo tedaj po pariških cestah. Noč je bila temna in plinski plameni, ki so v vetru plapolali, so le slabo razsvetlili cesto. Pri vsakem koraku nam je spodrsnilo na snegu ali na ledu, ki je pokrival tlak. Vitalis me je vodil za roko in Capi nama je bil za petami, le od časa do časa je zaostajal, da je v kupih smeti iskal, ne bi li morda našel kako kost ali ško-rico, ker lakota ga je zelo mučila. A iskal je zaman, ker so tudi smeli bile zamrznjene.
Naprej! Bili smo že iz mesta ali vsaj daleč od hiš in hodili smo zdaj med dvema zidovoma zdaj med polji naprej in naprej. Nikjer ni bilo več ljudi, ne stražnikov ne plinskih svetiljk. Le tu pa tam razsvetljeno okno in nad nami temno modro nebo, posejano z redkimi zvezdami. Veter je pihal ostreje in močneje in .nam je potiskal obleko k telesu, a k sreči nam je pihal v hrbet, a ker sem imel razparan rokav, mi je pihal skozi luknjo na laket, kar me ni ravno ogrevalo.
Čeprav je bilo temno in čeprav so se pota križala pri vsakem koraku, je Vitalis hodil naravnost kot človek, ki ve, kam gre in ki dobro pozna pravo pot. Zato sem šel za njim brez bojazni da bi se izgubili in skrbelo me je le, ako ne bomo že kmalu dospeli do kamnoloma.
A nenadoma se je ustavil.	v
»Ali ne vidiš skupine dreves?« me je vprašal.
»Ničesar ne vidim.«
»Ne vidiš pred seboj črne kopice?«	.
Predno sem odgovoril, sem se ozrl na vse strani: biti smo morali sredi planjave, ker so moje oči be«al«
v temo, ne da bi se ustavile na drevesu ali na hiši. Praznota okrog nas. Slišati ni bilo drugega šuma kot oster piš vetra, ki je šumel skozi nevidno trnje.
>Ah, ko bi imel tvoje oči!« je vzdihnil Vitalis, »a meni se medli pred očmi! Poglej tja doli!«
Iztegnil je roko na desno stran; ker mu nisem ničesar odgovoril — nisem si namreč upal priznati, da ne vidim ničesar — je šel zopet naprej.
Nekaj minut je poteklo, ne da bi kdo spregovoril, potem se je iznova ustavil in me zopet vprašal, ali ne vidim skupino dreves. Nisem bil Več tako siguren kot nekaj trenutkov poprej in iz nejasnega strahu se mi je glas tresel, ko sem mu odgovoril, da ničesar ne vidim.
»Od strahu ti vse pleše pred očmi!« je rekel Vitalis.
; Povem vam, da ne vidim nobenega drevesa.«
»Tudi ne velike ceste?«
»Ničesar ne vidim.«
»Zgrešil sem pot.«
Ničesar nisem mogel odgovoriti, saj nisem vedel, ne kje smo ne, kam gremo.
»Hodiva še pet minut naprej in ako še tedaj ne zagledava dreves, se vrneva. Najbrže sem zgrešil pot.«
Zdaj, ko sem razumel, da smo se morda zgubili, so me zapuščale moči. Vitalis me je vlekel za roko.
»Naprej!«
»Ne morem več hoditi!«
»Kaj misliš, da te jaz lahko neseni?«
»Sploh se držim pokoncu le, ker vem, da če se; demo, ne bova več vstala, ker bi zmrznila. Naprej torej!
»Ali je pot globoko zavožena?«
»Sploh nima kolovozov.«
VVrniti se morava.«
likega in smo Uho, brez besed šli domov.
Pisati bi Se moral, kako smo so v Ostiji v viharju kopali in se s policaji na konjih kregali o policijski izobrazbi na svetu, kako smo se težko
Clavljali od tovariSev, ki so «e razhajali eden v ipel in naprej v Bari in Dubrovnik, za kar .smo ga mi zavidali, Madžar v Pizo in Genovo in Zgornjo Italijo ter iz Slovenije domov. Hudo nam je bilo, ko smo v tenuii noči tudi mi odšli iz Rima, fci je bil ves razsvetljen in lep. Kako smo dobili na vlaku dobre ljudi, italijanskega gospoda, ki nam je dal večerjo in nas reši 1 izgube 20 lir, ne da bi spregovoril besedo, potem strica I'ida iz Milana, ki nam je z dobrotami tega sveta preganjal na železnici spanec in nas po Bolonji vodil .po zabaviščih do jutra, vesel, da :'e dobil mlade in vesele ljudi, Ivi so taki, kot je bil on v mladosti; kako smo ogledovali Boloajo in njena MebriSča, kako smo pO sedmih tednih dobili prvi dež. kako smo po Primorskem gledali, kako naši ljudje trpe, upajo dn verujejo, in kako smo se vrnili »lomov vsi prerojeni in sprt veselo pozdravili domače gore iu vode. A to bi bilo -preveč. I'a morda kdaj drugič.
Novi kazenski zakon.
Usmrtitev.
Življenje je gotovo človekova največja dobrina. Čim je obstojal človek — še preden je obstojal kak pisani zakon, je ta branil svoje življenje z najjačjimi sredstvi, ki jih je imel -— pa ne le to; njegova sa-mobramba .je zahtevala — kazen v najhujši obliki. To so izvrševali oz. morali izvrševati sorodniki umorjenega, mnogokrat tudi brez ozira na to, ali je bil njih sorodnik usmrčen po krivdi ali le slučajno. Tako se je ponekod še do danes ohranila Krvna osveta. Ko pa je človek postavil prve pisane zakone so ti zakoni že ščitili nedotakljivost človeškega življenja in zdravja. Tako zaščito najdemo v najstarejših
zakonih, tako v zakonih babilonskih kraljev izza 4.000 let pr. K.
Človeško življenje je božja last; Bog edini je gospodar nad človeškim življenjem in smrtjo. Kdor poseže po svojem lastnem življenju, poseže v pravo Boga samega, kaj žele, kdor poseže po tujem življenju. Usmrtiti drugega sme le država, pa tudi ta le v slučajih, kjer gre za splošen blagor (n. pr. smrtna kazen za najtež,e zločine). Država pa, kjer je kultura že toliko napredovala, da zadostujejo tudi drugačna sredstva, so se odpovedala tudi tej pravici — razen v nujnih slučajih.
Naš zakon nastopa proti kratenju te dobrine z najhujšimi sredstvi. Kaznuje vsak poseg v življenje drugega, če je le k r i v -goma storjen.
1. Umor. a) Kdor drugega naklepoma usmrti, se kaznuje z dosmrtno robijo ali z robijo najmanj do 10 let.
b)	S smrtjo ali dosmrtno robijo pa se kaznuje, kdor ta (pod a navedeni zločin) stori ponovno; dalje: kdor drugega usmrti po posebno zrelem prevdarku, s strupom1, na okruten način (n. pr. z mučenjem, raz-mesarjenjem, klanjem), na tak način, da je s tem £'ro"eno življenje Se koga drugega (več cAebj, iz koristoljubja (n. pr. da se polasti denarja), da s tem prikrije ali pa izvrši drugo zločinstvo. (Torej na eden ali drugi teh načinov). Pa tudi za poskus teh dejanj je določena stroga kazen.
c)	Dokajkrat pa se pripeti, da kdo v razburjenosti, razdraženosti hipoma stori dejanje, ki bi ga pri treznem premisleku gotovo ne bi storil. Možno je, zlasti prj človeku nižje kulture, osobito, če ga nar
sprotnik s svojimi žalitvami pripravi v raz-draženost, da se tako daleč izpozabi, d» nasprotnika ubije. Gotovo je, da je tako dejanje klub temu kaznivo, dasi ne v toliki meti kakor če kdo ubije drugega po zrelem prevdarku. Krivda v obeh slučajih gotovo ni enako velika — zato je tudi kazen v drugem slučaju primerno manjša: robija ali zatočenje do desetih let. Vendar pa je treba, da je spravil nasprotnik ubijalca brez njegove krivde v močno raz-draženosi ali z nspadom ali pa z velikimi žalitvami in da v te razdraženosti brez točnejšega premisleka usmrti nasprotnika (zakon pravi ->na mah«). Torej hitro nepremišljeno dejanje v hipni razdraženostil Ako pa dolgo kuha jezo na svojega nasprotnika in se v takem razpoloženju odloči, da ga bo ubil, pa je to umor, naveden pod točko a ziroma b.
2. Usmrtitev na zahtevo ali prošnjo drugega. — 0 umoru govorimo le, če kdo drugega brez njegovega privoljenja naklepoma. usmrti. Lahko pa se dogodi, da kc'o cd drugega z vso resnostjo zahteva ali ga prosi, naj ga usmrti. Mislimo si samo sledeče slučaje: Vojak na bojnem polju je težko ranjen in skoraj ni upanja, da bo ostal pri življenju (aii pa sploh ni več upanja); ker se zvija v groznih bolečinah, prosi tovariša, naj ga reši, to je usmrti. — Nekdo je neozdravlivo bolan; vrh tega živi v taki bedi, da si niti ne more nabaviti zdravil za lašanje bolečin; v strahu pred še hujšimi bolečinami in v zavesti sigurne smrti, ki pa najbrž ne bo nastopila tako hitro, prosi drugega, naj ga usmrti. — Nekdo je zasledovan in beži pred pre-
Veter, ki nam je do sedaj pihal v hrbet, nas je tako silno pritisnil v obraz, da sem kar izgubil sapo. Čutil sem, da me peče.
Kadar boš videl kolovoze, mi povej! Prava pot more biti na levo z znamenjem ob križišču.«
Četrt ure srno se tako borili proti vetru; v žalostni nočni tišini so glasno odmevali naši koraki od tal in čeprav sem komaj vzdigoval noge, sem vendar zdaj jaz vlekel Vitalisa naprej. S kako tesnobo v srcu sem meril levo stran ceste.
Iz teme je zasijala rdeča zvezdica, iztegnil sem rokri in vzkliknil: ">Luč!«
>Kje?"
Vitalis je gledal, a videl ni ničesar, čeravno se lučica ni svetila iz prevelike daljave. Iz tega sem spoznal, da je .->il njegov vid opešal,' ker po navadi je jasno videi na velike razdalje.
Kaj nam pomaga ta luč?' je rekel. »To je svetil jka na mizi kakega delavca ali celo pri mrliču in ne moremo na ona vrata potrkati. Na deželi bi-sredi noči lahko prosili gostoljubnosti, v okolici Pariza pa niso ljudje gostoljubni. Tukaj ni hiše za nas, kar poj-diva!
Še nekaj minut smo hodili, potem pa se mi zdelo, da vidim pot, ki je križala našo in ob kateri je stalo znamenje. Izpustil sem Vitalisovo roko in hitel sem naprej. Ta pot je bila globoko razvožena.
>Tukaj je znamenje in kolovoz.«
Daj mi roko, rešeni smo! Kamnolom je oddaljen le še pet minut. Dobro glej, zdaj moraš opaziti ono skupino dreves.
Zdelo se mi je, da vidim temno skupino In rekel sem, da vidim drevesa.
Upanje nama je vračalo moči. noee so mt postale lahke in zemlja mehkejša. 5*
Vendar me je bilo onih od Vitalisa napovedanih pet minut nekam dolgo, večno.
»Že več ko pet minut hodimo po pravi poti je rekel on in se ustavil.
»Tudi meni se zdi.c
»Kam gre kolovoz?
»Naravnost naprej.<
»Vhod v kamnolom mora bili na levi, najbrže smo šli mimo, ne da bi ga videli. Kaj takega se prav lahko zgodi v tej temni noči. Vendar bi morali razbrati iz kolovozov, da sva šla predaleč.
»Povem vam, da se kolovoz ni obrnil na levo!:
»No, pa pojdimo vendar nazaj.
Še enk.at smo se vrnili.
»Ali vidiš skupino dreves? "
»Da, tam na levo.
»In kolovoz?'
»Ga ni.c
»Mar sem slep? je rekel Vitalis in se je prijel za oči. Pojdimo naravnost k drevesom in daj mi roko!«
»Tukaj je zid.«
»Ne, kup kamenja mora biti.:
»Če vam povem, da je zidk
Svojo trditev sera lahko dokazal, saj sva bila od zidu oddaljena le nekaj korakov. Vitalis je napravil teh par korakov in kot da ne verjame svojim očem, je z obema rokama otipal oviro, katero sem jaz imenoval zid, a on kup kamenja.
»Resnično, zid je. Kamni so pravilno zloženi in tudi malto čutim. Kje neki je uhod? Poišči kolovoz!«
Sklonil sem se k tlom in sem šei ob zidu do kraja, ne da bi naletel na kak kolovoz. Vrnil sem se k Vi-talisu in nato sem nadaljeval svoja raziskovanja še v nasprotno smer. Uspeh je bil isti. Povsod stena, nikjer odprtine v tej steni ali pot na tleh aH raza ali sploh kaka sled do vhoda.
vega tiskanega papirja, so sezidali po mestih »darilne stolpe«, visok« votle stolpe, kamor so metali odrabljene knjige, pisma, račune itd. še danes hodijo na Kitajskem po šolah in uradih posebni postreščkl, ki proti plačilu odnašajo popisan papir, da ga sežgejo. Danes, ko se na Kitajskem silovito dosti tiska, ie to spoštovanje sicer padlo, a še vedno srečaš pravovernega Kitajca, ki spoštljivo pobere košček potiskanega papirja s tal 1" ga zatlači v kako zidno razpoko, da ga ne pohodijo.
V kraljestvu roparjev. Po kitajskih pokrajinah imajo še vedno vso oblast roparji. Naslednja dogodba to prav lepo Izpričuje. Gospod Tchang,
blagajnik mednarodnega
odhu. a za pomoč strada-jočim Kitajcem, se je » avtom in 10,000 dolar)! darov odpeljal v pokrajino Šantung. Sredi glavne ceste plane nenadoma iz žita desetorlca roparjev, oboroženih do "D in zahtevajo denar, lo-da Tchang jim odgovori, da ima 10.000 dolarjev, ki ao pa namenjenii » pomoč njih bednim bra-tom. Ko so roparji W čull, »o se posvetoval ter sklenili pustiti pot'
ganjalci; zateče se v hišo znanca ter ga prosi, naj ga usmrti, ker noče priti živ v roke zasledovalcev {n. pr, svojih sovražnikov).
Ali je taka usmrtitev kazniva? Življenje je tako važna dobrina, da jo mera iakon ščititi pred vsakršnim tu im posegom, tudi, če je storjen po lastni volji do-tičnega. Vsekakor je treba predpostavljati, da volja človeka, kateri prosi ali zahteva od drugega, naj mu vzame življenje, nikdar ni absolutno prosta, temveč je odvisna oz. izsiljena od gotov .'h težkih okol-ečin. Človek v normalnem stanju ne bi stavil takih proženj in zahtev. Ne trdim pa, da tudi to ni mogoče. Gotovo je storilčeva krivda v tem slučaju druga kat pri umoru, zlasti še, če stori tako dejanje iz j usmiljenja (ker se mu n. pr. v. srce zasmili I težko ranjen vojak na bo nem polju, ki se zvija od neznosnih bolečin in niti ni verjetnosti, da bo ostal pri življenju).	I
Tako dejanje je kaznjivo; vendar pa je določena za ta slučaj manjša kazen kot za umor; če kdo usmrti drujo osebo na njeno izrecno in resno zahtevo ali prošnjo iz usmiljenja z njenim bednim stanjem, se kaznuje storilec največ z zaporom do treh let. Če pa storilec na go'o (verdar izrecno in resno) zahtevo ali pro njo drage osebe in ne tudi z usmiljenja to osebo usmrti (n. pr. ker bi se rada rešila neljubega dogodka in ni niti razloga za pravo usmiljenje), se kaznuje z zatočenjem do 5 let ali z zaporom (7 dni do 5 let).	I
Seveda mora biti izjava druge osebe popolnoma resna, ne za šalo ali pa brez zadostne resnosti. Nebi zadostovalo, če bi
prijatelj po neljubem dogodku prijel prepade! domov in bi vzkliknil: ustrelite me! Izjava mora biti pač taka, da ne dopušča dvoma o nje remosti! — Če pa bi kdo od drugega resno zahteva!, naj ga usmrti, sicer bo on njega ter mu n. pr. nastavi revolver, bo tako dejanje (usmrtitev na zahtevo) dejanje silobrana — torej sploh ne-kaznivo dejanje.
knpge.
Pri nas doma je . stala na polici velika ; In debela knjiga, ki smo jo otroci ogledovali le od daleč in z velikim spoštovanjem.. Če je namreč kdo izmed nas zbolel, če je kašljal ali se sploh prehladi!, ali če je koga v družini bolela roka, noga ali vrat, tedaj so jo mati vzeli s police in pričeli listati po njej. V knjigi so bile namreč naštete vse bolezni, zraven pa tudi, katero zdravilno zelišče pri tisti bolezni pomaga. — Četudi je bila knjiga velika in debela, vendar je bila samo knjiga in pozneje sem jo večkrat vzela s police in se mi je zdelo tako branje bolj zabavno kakor pa koristno.
V starih časiii so bile namreč take zdravstvene knjige prav moderne in so imele pri najbolj raznovrstnih boleznih še bolj raznovrstne nasvete. K zdravniku pa so šli ljudje navadno šele potem, ko ni nobena stvar več koristila, ne pomagala in je bolnik napravil že oporoko, kakor da bi zdranvik prav res znal čudeže delati.
Dandanes pa smo prišli do pravičnejšega stališča, da namreč v vsakem resnejšem slučaju pokličemo zdravnika. Knjige zdravilnih zelišč in zdravilne knjige niso
Neprijeten duh ust
jo zoprn. Zobje slabe harvo kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežu/ofa Ciilorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj "donovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih Stranicah. Onili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh. ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8' —, Chlorodont Metka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospodo Itrde ščetine). Pristno samo v originalnem modro zelenem omotu z napisom Chlorodont Dobiva so povsod. Pošljite nam la oglas kot tiskovino <omot ne zalepiti) dobili hodeto bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont. Maribor.
več tako pogoste. Toda dandanes se trudimo, kar je tudi mnogo bolj priporočljivo, da se bolezni rajše varujemo, kakor pa, da
bi jih potem zdravili.
Tako so prišle na mesto zdravstvenih knjig starega časa knjige z nasveti za ohranitev zdravja. Le-te obravnavajo o sestavi telesa in posameznih organov in njihovem delu ter pri tem prav primerno svetujejo glede utrjevanja telesa, o prehrani, obleki, negi deteta in podobno. Taka knjiga je pravi blagoslov za hišo in družino in naj bi v nobeni hiši ne manjkala. Imamo tudi že tako knjigo iz naše Mohorjeve družbe »Kako si ohranimo ljubo zdravje«, ki obsega več zvezkov. Čas je že, da se oprimemo tega načina zdravljenja, oziroma ohranitve zdravja in čuvamo, da bolezen niti ne pride do nas.
Umevno pa je, da mora taka knjiga jasrto in določno povedati, kako in kaj, da nam je res v vsakem oziru svetovalka. In take so tudi druge zdravstvene, knjige, ki
58
nike naprej in jim dali še celo pisma na druge roparske poglavarje. V zahvalo za njih milosrčnost je Tehang ponudil roprijem 100 dolarjev iz svojega, pa jih tudi niso vzeli. Na strel iz puške jc še 20 drugih v žitu skritih roparjev prišlo na cesto in dalo avtu spremstvo.
Izknpila. Dva potepuha Jresta mimo neke njive, kjer seje krtfet. Porogljivo mu rečeta: »Oče, le lelajte, midva bova pa sad vašega truda uživa-'».< - »To je lahko mogoče,« odvrne kmet, »sejem ravno konopljo, iz katere prediva se spletalo vrvi za vislice.*
Za mestne živce. Doktor Robi-ison iz Londona i« iznašel sredstvo proti mestnemu truSču. Poslop-le ali pa stvar, ki pojoča hrušč (n. pr. dirjajoči vlaki) obda z električnim tokom in nahajaš Je sredi popolne tišine kakor globoko v gozdu. Iznajdba bo za živčno oolne res dobra.
te se ne ve, s kom se govori. Višji sodni urad-mora iti nadzorovat »azniinico. Vzame avto.
vratih kaznilnice, ko mu je plačal, pravi šofer-lui »Pridite zopet po me.« " »Bora! Kako dolgo na b°ste sedeli?«
»Ne najdem drugega kot sneg.«
Položaj je bil strašen. Brez dvoma je bil gospodar zašel in tukaj sploh ni bilo kamnoloma, katerega jo iskal.
Ko sem mu povedal, da ne najdem kolovoza, marveč le sneg, je hipoma obstal brez odgovora. Potem je iznova uprl svoje reke ob zid ter pa jc obšel od enega konca do drugega. Capi, ki ni razumel, kaj se godi, je nestrpno lajal.
§el sem za Vitalisom.
»Ali naj iščem še dalje?«
Ne, kamnolom je zazidan. «
Zazidan!::
.Odprtina je zadelana in ne moremo noter.'
Kaj bo pa zdaj?«
»Da, kaj! Kaj ne? Sam ne vem. Tukaj bo treba umreti!«
»Oh, gospod!«
»Da, ti ne bi rad umrl, mlad si in življenje te mika. No dobro, pa hodiva! Ali moreš še hoditi?«
»Pa vi?«
»Ko ne bom več mogel, se bom zgrudil kot star konj.«
Kam pa?«
»Nazaj v Pariz. Ko bomo srečali stražnike, se bomo dali peljati na stražnico. Rad bi se temu izognil. A nočem, da mi tukaj zmrzneš. Naprej torej, mali moj Renni, naprej, otrok moj! Le pogum!«
In šli smo nazaj po cesti, po kateri srno prišli. Koliko je bila ura? Prav nič nisem vedel. Hodili smo bili dolgo easa, prav dolgo časa in počasi. Polnoči ali že ena zjutraj. Nebo je bilo vedno enako mračno, brez lune in z redko posejanimi zvezdami, ki so bile videti manjše kot ponavadi. Veter se nikakor ni pomiril, nasprotno še podvojil je svoje moči. Vzriigal je cele vrtince snežnega prahu ob robu ceste in nam jih zaganjal v obraz. Hiše. mimo katerih smo prišli, so bile
zaklenjene in brez luči. Menil sem, da bi nam ljudje ki so bil toplo zaviti v svoje odeje in ki so tukaj notr spali, gotovo odprli vrata, če bi vedeli, kako nas je zeblo.
Ako bi hitro hodili, bi se lahko ubranili mraza. A Vitalis se je med težkim dihanjem komaj še premikal naprej. Njegova sapa je bila hropeča in kratka, kot da bi bil tekel. Kadar sem ga povpraševal, mi ni odgovarjal, le počasi mi je z roko dal znamenje, da ne more govoriti.
Iz okolice smo prišli nazaj v mesto, to se pravi, hodil, smo med zidovjem, nad katerim se je tu pa tain zibala cestna svetiljka s kovinskim žvenketom.
Vitalis se je ustavil. Spoznal sem, da ne more
več.
»Ali želite, da potrkam na eno izmed teh vrat?« sem ga vprašal.	-»-
»Ne, ne bi nam odprli. Tu biVajo vrtnarji in ze-lenjadarji. Ob tej uri ne vstanejo. Pojdimo naprej!«
A njegova volja je bila večja nego njegova moč. Čez nekaj korakov se je zopet ustavil:
Moram se malo odpočiti! Ne morem, več!« je vzdihnii.
»Tukaj bom sedel,< je r«fcel Vitalis in sedel na kup gnoja.
»Rekli ste, da, če sedemo, nas bo zagrabil mraz in ne bova več vstala!«
Brez odgovora mi je dal znamenje, naj zberem slamo na hup k vratom in sedel, ne, padel je na to steljo. Njegovi zobje so šklepetali in ves se je tresel.
»Prinesi še slame,« mi je rekel, »ta kup gnoja nam vsaj daje zavetja.«
Zavetja že, a grel nas ni! Ko sem bil nabral slame, kolikor sem je našel, sem sedel k Vitalisu.
»Tesno k meni,« je rekel, »in Capija vzemi nase, nekoliko te bo s svojo toploto grel...«
Kmalu smo vsi zaspali...
jih izdaja Mohorjeva družba. Le poglejmo dr .Homanovo, dr. Breceljevo, ki nam moreta res mnogo koristiti. Knjiga, ki jo spile zdravnik z namenom ljudem pomagati in svetovati tudi v najbolj kočljivih zadevah, ima vse bolj trdno in verjetno besedo, kakor pa, če piše o takih stvareh laik.
Žal pa, da v današnjih časih izhajajo tudi zdravstvene knjige in po raznih časopisih zdravstveni članki, ki so s krščansko moralo v popolnem nasprotju, ko prinašajo nasvete in navodila, ki človeka, če jim sledi, ponižujejo in mu nalagajo težko odgovornost. Čestokrat vsebujejo take knjige in članki pod krinko neke moralne resnobe ali sočuvstvovanja stvari, ki so za človeka naravnost pogubonosne, imajo pa tem večji vpliv, ker se delajo človeku posebno prijazne in skrbne.
Večkrat se zgodi, da take knjige nosijo vsiljivi agenti po hišah in jih s spretno zgovornostjo vsiljujejo gospodinjam, ženam in dekletom, ki se jih vsebina največ tiče.
Naj zadošča, če tu na tem mestu s posebnim poudarkom pred takimi in podobnimi knjigami svarimo.
Sploh bodi naše pravilo, da kupujemo to naše etivo le v katoliških in neoporečnih knjigarnah. Če se pa imamo posvetovati o težavnih vprašanjih zdravja v zakonskem življenju, pa se pač ne smemo zaupati nasvetu knjige ali kakemu zakotnemu svetovalcu ali svetovalki. V tem slučaju je edino prava pot po nasvet k vestnemu zdravniku, do katerega imamo zaupanje.
NAZNANILA.
n Vabilo k občnemu zboru Živinorejske zveze ea kamniški politični okraj v Kamniku, ki se bo vršil dne 21. dec. 1930 dop. ob 9 v Društvenem iomu v Domžalah, po sledečem dnevnem redu: 1. Porodilo načelnika; 2. Odobren e rač. zaključka za leto 1929; 3. Volitev novega načelstva in nadzorstva; i. Spreimemba pravi! ozir. sprejetje novih pravil; 5. Volitev selekcijske komisije in drugih pomožnih pododborov; 6. Slučajnosti. — Na ta občni zbor, ki bo obenem veliko zborovanje živinorejcev. uijudno vabimo; ne samo člane, nego vse živinorejce iz kamniškega okraja, ker je potrebno in želimo, da bi se na tem občnem zboru zavzele in osvojile nove smernice za bodoče delo, da bi v našem okraju sploh i® pri vsakem posameznem živinorejcu živinoreja in mlekarstvo napredovala. Naš okraj ima podane vse pogoje za podvig svoje živinoreje in mlekarstva na dobičkanosnost v prid posamezniku in celemu okraju. Tudi živinorejski zakon daje našim zadrugam veliko p-ilike, da bodo pri tem delu prospevale. Povabljeni k temu velikemu zborovanju so tudi živinorejski strokovnjaki, ia bodo odborom in živmprejcem podali najboljše nasvete za bodoče delovanje. — Odbor.
Kmetje, oklenite se Kmet. zveze!
Nova maša bivšega voditelja socialistov.
Starodavna katedrala sv. Nikolaja v Friburgu (Švica) je doživela 27. julija t. 1. izreden dogodek. V njej je pel novo sveto mašo novomašnik, ki je bil še leta 1920. predsednik socialistične mladinske organizacije v Lausanu — še več: bil je v ondotni pokrajini glavni organizator socialistov boljševiške smeri. Srečala pa ga je milost božja, pod njenim vplivom je vstopil v dominikanski red in tako je letos obhajal kot pater C e t a z svojo novo sv. mašo. Cerkev je bila ob tej priliki nabito polna. Spredaj v koru so bili navzoči prijatelji novo-mašnika, skoraj domalega vsi bivši protestanti, ki so prihiteli iz Genfa, Lausanna, Vevey in drugih okoliških mest. Novomašni govor o vzvišenosti duhovskega stanu je govoril dominikanec p. Claverie, na kar je opravil z veliko pobožnostjo v spodbudo vseh navzočih presveto daritev bivši socialist. — Seveda je sledila tudi primerna novomašna pojedina, pri kateri so bili navzoči tudi mnogi drugi bivši prijatelji-socia-listi. V imenu vseli je napil novornašniku glavni urednik lista ^Courrier de Genčver Rene Leyvraz, prav tako bivši protestant in socialdemokratski voditelj, sedaj pa ponos in dika genfskih katoličanov. V jedrnatih besedah sc je. spomnil govornik v tej napitnici, kako sta s tovarišem-novomašni-kom svojčas, zapeljana po protestantizmu v socializem, širila zmoto in nevero zlasti s tem, da sta izdajala socialdemokratski lisi »Ljudsko pravo«. Toda njih srce, tako je izvajal govornik, je bilo nemirno in medtem, ko sta stikala za revolucionarnim naukom, sta se znašla, četudi vsak po svoji poti nazadnje v krščanski veri, v katoliški cerkvi.
Varno naiume >vuj oenar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, poteg hotela,Union'.
Obrestovanje najugodneje.
Posoiila proti vknjižbi na posestva, prot
oorntivu «.t. d.
Navzoči so bili globoko ginjeni ob tem govoru, tako da je marsikomu zaigrala solza v očeh, ko je govornik sklenil svoj ?ovor z besedami: »Ali ni znamenje časa, ali ne kaže na bližajoči se razvoj, če smo danes
Samo 1150 n
črniševret čevlji!
S mo 1540 n
črni boks čevlji I
^mn235Din
modno barvaiti čevlji 1
Razpoiilja Trgovski dom
Sfermecfel, cciie st. 19
Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar.
Novi vel<ki ilustriram ceni« z vet t.soč ^slikami se poslie »sa<emu la-tonu^
zjutraj doživeli, kako je nekdanji voditelj socialistične mladinske organizacije prejel sv. obhajilo iz rok istotako bivšega voditelja socialistov.«
Nove knjige.
Dve uri molitve r.rtiga izdaja. Ljubljana 1030. Sir. 64. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda ,e pravkar izdalo novo izdajo itiolilev za cerkveno edinost, med njimi dve uri molitve; v prvi je krasni vzhodni slavos|)ev Srcu Jezusovemu, v drugi pa vzhodni slavospev Materi božji. Obe uri moliiv« sta ie zelo priljubljeni med preprostimi in izolra-ženci. Nekaterim se je vzhodni slavospev Srcu .e-zusovemu zdel predolg; zato je v novi izdaji s a-vospev razdeljen v štiri dele, da se more ura molitve poljubno okrajšati. I-ridejani sta dve molitvi za Rusijo. Trdno broširan izvod stane 2 Din. Dobiva se v |jisarni ACM. v Ljubljani (Napoleonov trg I) in v prodajalni KTD. (Ničinan).
Vzemi in beril Mi i on ka pisarna v L ul>' ani je začelo izdajati v obliki pio nh ?v, zkov n i-zanimivejše potopise :n o.-ise raznih v odovins ih dob, da s tem omogoči narodu vpogled v mogono delavnost zgodovine človeka in zem je Pocamer i zvezki izhajajo vsak mesec in vsak zvezek st ne samo 2 Din. Kdor hoče res poučn. ga n zanimivega branja, nai naroči Talen Dosle so « 4 zvezki in sicer: t.V deželo Cinangu; 2. V deželo krvavih malikov; 3. V deželo zlata in ^rehra; 4. Z Majal-haesom okrog sveta; 5. Na dvo u mongolskega cesarja (v tisku). Zbirajte "aročn ke' Na prikladne ša bi bila pač naročala po 10 izvodov skupaj. Ta en je naijcene še, pa na f>ri';ladae ie božično dari o, zato ne oklevajte z naročilom. Pilite takoj Misijonski pisarni v Ljubiinno. Semeniika ul. 2-11.. ki Vam bo takoj postregla z bran;em za zimske večere.
Mati: >Ali ti ni vest rekla, da ne smeš tega storiti?«
Mihec: »Seveda mi je, ali pravili ste mi, naj ne verjamem vsega, kar kdo reče.«
1 Za zimo se vsak član zadruge najceneje in najsolldneje obleče in obuje v našem rULUR • manufakturnem oddelku. Kongresni trg št. 2, oz na deželi v naših poslovalnicah
Nihče naj ne misli, da more kupili drugje ceneje. Pri navidezno nižjih cenah konkurence gre skoro brez Izjeme za ce-ne(še blago. Noi princip )e, absolutna konkurenčnost. Poleg nizkih cen Se 3°/0 popust, ki se sedaf Izplačuje. :•: :•: :• Za mesec decembar 1930 pa razpisujemo Izredni popust Din	na vsakih na rnonufaklurl in galanteriji zakuplje-
nih Din 500-—. Teh Din 25 — se bo zapisalo članu na delež lako, da bo lfw-i» namesto enega samega po več deležev. Članovi pokažite, da sle zavedni člani svoje gospodarske organizacije, ki je letos prekoračila 35 lelo svolega obsloja.
I. delavsko konzumno društvo v L} ubij a nt r. as. z o.
Zadružna Gospodarska
d. d.
VLOGE NAD »NN 4SO.OOO -
Sprejema VLOGE — daje KREDITE, eskomptira MENICE - Nakazi a - akreditivi — Borzna naročila.
V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta 10) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA. TELEFON ŠTEV 2057, 2470, 2979.
BLED KOČEVJE NOVI SAD
PODRUŽNICE s
CELJE KRANJ
SOMBOR S1BENIK
KAPITAL IN REZERVE NAD DIN 16,000.000-
DJAKOVO MARIBOR SPLIT
Izvršuje vse bančne pesie na kulsntne:e.
Kupuje in prodaja VALUTE, ČEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Safes - deposits — Prodaja srečk.
Moli Ofjiasnilc Vsaka drobna vrstica ali »ie prostor veljfl /.a enkrat Din o. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, uko kupuje o kmetijske potrebščino ali prodmajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrmiki pomočnikov ali vajencev in narobe, *	
linann simendolko, nrBVD težko, visoko brejo, dobro mlekarico, prodam radi pomanj-kania prostora. Kose/.e št. 3	u.,i Razpošiljam cvet-'"su lični med v pločevinastih škattjah po 5 kg 7.n ceno 82 Din, po povzetju. A. Milfajt, župnik, Brodanci, p. liizovai", Slnvonija
Rabim deklo ali dve in hlapca za liolje n dom; je Gostilna, Službo lahko nastopi takoj ali nekoliko po/.noje. Več se poizve na Viču St. 60, p. Vič	
	Prav dobro službo dobi pri večjem obrtu kot mala dekln, deklica v slarosli 14—15 let, pridna iu j>oštena. — Prilika za "ajo v kuhanji" pri gospodinji, izvrstni kuharici. Nastop službo ob novem letu. Plača po dogovoru. Naslov pri upravi ^Joni )ljuba< št. 13.985
1/fliRnrn »prejme ta-VOjElitB ^ Outmm & Vidmar, krojaštvo, Trebnje - Dolenjsko	
ZSO Din na (ion zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni l'or-koi), Ljubljana, Postni predal 307. -- Znamko /.a odgovor!	
	Iščem učenca zvaafk°o obrt; hrana in stanovanje v hiši, vse drugo po dogovoru. J. Flander kovvč, Železniki 80 nad Škofjo Loko
Posestvo Teni pod, sadni vrt eventu-clno neltuj parcel) se proda — Poizvo so v upravi lista pod 13X09.	Valvnkn ,M »t0tia,''co »8'Slina so sprejme takoj v dobro delavnico z vso oskrbo nli brez oskrbe. Predpogoj je poštenost. Nasiov pri upravi 5 Domoljuba* št. 13.963
Hiapca in delilo za kmečka dola, stara 17 do 'i0 I t, spre,me po liožiiu Anton Sojar, Vič 16 pri Ljubljani	
	ZastoMifce^ff0 stro.;ev, separatorjev, kolfg, gramolonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. .'Centra*, trgovina šivalnih strojev i. t. d , Ljub! ana. Poštni predal 24d.
Zelen Kamen Sf„$ ei, vsak kos 1'45 ni dolg, 0 37 m širok in 018 m visok, kup oskrbništvo graščine Podvin pošta Radovljica	
fanti
za kmečka dela starost 14 do 17 let, naslov pove uprava pod »tov. 13.742.
LOVCI
»tirajte kože divjadi, da jih čimveč požljete na "ažbo »Divje kože«, ki se bo vrSila dne januarja 1931 v Ljubljani na velesejmu, Edina Priložnost, da ugodno vnovčite svoje blago. Kože poSljite na naslov: »Divja koža«, velesejem, Ljubljana.
Sedela sta za ognjiščem ter gledala v prasketajoči ogenj.
Tone, ali bi ti šel zame skozi vodo in ogenj?« ga je vprašala Katra.
:;Hm. Mar misliš, da bi bilo to potreb-no?< je dejal Tone.
Človek nikoli ne ve, kaj vse ga doleti.;
Veš kaj, Katra, potem si pa raje izberi enega od požarne brambe.<
Kooaei!
Najboljši trdi in mehki koks in fc«Ht&šk3 prensciS Vam nudi ornlba Iliri a, Ljubljana
Dunajska a. 46. Telefon 2820
Fižol
deteljo
in semensko
kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta £f, 36.
DNEVNO SVEŽE PRAZENA	»
KAVA
Žl ^
C30~E3L_r3 AN X •»vodnikov trs st.b.—
Prometni zaood za preom
d. d. H*bl MM
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
9fPnilla domači In inozemski za domaČo f	' kurjavo in industrijsko svrhe
Kovsiki premoti vseh vrat
KOltg. livarniški, plaviarskl In plinski
Brtfeete.
Prometni uvod za premog d. d. o Ljubljani
Miklošičeva cesta St 18, I.aHtetr.
MVamjefa3tw.n0
da kupite blago za zimske sukn e, črn ui moder kamgarn in športni ševifot najugodneje v novi trgovini
Imkr
Ljubhana, Mestni trg št. 22.
FIGE krške, ČEšftLJE bosanske, BRINJE krnsko, istrsko iu laško
prodaja
Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta St. 3«.
Preklic!
Podpisana Papler Franc, gostilničar v Spod. Besnici in Pisovee Janez, posestnik v Zg. Besnici, preklicujeva in obžalujeva vse žaljivke, katere sva izrekla o g. Oblak Uršuli iz Sp. Besnice ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe.
Papler Franc, Pisorec Janez.
so Ubogi imate
bore se za sapo, postajajo nervozni, ne morejo spati, ne dobro delati. Proti
temu se rabijo z velikim uspehom
Asfinol broachial cigaret«
ki takoj ublažujejo, kasneje pa tudi ozdravijo.
Dobiva se v lekarnah. — Pazite vedno na ime Aslmoll
Dadilkc. stenske ln žepne are
kupite najbolje in najceneje pri
il srnmn, uaum i
l»re$ernova nI. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Zahtevajte ca-nik zastonj in pošt. prosto!
Budilke iz leaa od Din
Zahtevoite cenik zasloni in pošt. prosto!
1
Stenske ure z biljem, idoče štirinajst dni od
naprej, brez budttko Dii: 48'—
Din
naprej
MUdUlCM vse vr»t«
zobotrebcev (ttifnCke)
po na.viijih konkurenčnih cenah ter povrnem denar xa saettno troi rino (šranjjo)
n. Pafelf, uub iona
St. Petra nasip TI (aa ved i)
flvv/sabdom1
V'i uii kdorkoli ti Vafte družine lah ko v kratkem iirro kak i tik t rumeni n<»tom 11 a en bre*pla«*neirii nis menega n<nriri» te .-•Ja. ter "i u«»vari dom« prijetne ve •ere. - Zahtevajte te danes nac veliki
muvi&tm katalog
- !:atwrim dobite todi zasloni poučno knll 'ico >Knko postanem dober K"db:'nik«. Prilik« /.u cink up ;e ugodna, Instrumenti noceui. učenje lahko N*udimo V/im
ViaHna as Din »5-- Klarineti t« 0!n 1S0-- Ml« HaadaSse «1 Cln 13«'- Tromta od Sin 410' datit 6IUr» tU Mu 207'- Klavir, tltre tli Din t«-, dalja tamburUc «4 Oln H-- 6r»raofem od Din 3J0-- *al|t RotM ttrauaUit o< Din 45 - dalj« Itd.
Maiirttls oSortmon t»re!io glasoll * fefoilivtt
HI eincl Hiercrtd
. tvor uca slanini, gramofonov In harmonik 1'rodalna oodrotnlca M AK1B0K ittv. IIT.
Zobni atelje v Litiji
Edvard G'avič se je preselil
iz vile ur. Ukmarja v novo ureie a moderni zobni atelje v hišo Ne ke l.ooa ( olej! mosta pri gostilni Kranko Cerar)
Najuspešnejše
sredstvo za tefo brezdvomao
domače živali i«
~ MASTI N»
ki pospciuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebne klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastin« so brezštevilna lahvalnn pismal Cena: 5 Jkot 46 Din. 10 Skat 80 Din LEKARNA TRNKOCZV (trav rotovža), ljubljena, Mestni trg 4.
teenvli tare d» ln nadležni lu.j" nori pmz/uho, na rokah In nn no ali tod a poiiio o C1TO KI K akuj oiMranJeni, Zlasti nn o! razu ■ it nn mizah. ki 10 pokrit« ie n pro.o ni-ini svilenimi i o(f virami. pade o II ii oiefl la<Je v oe , In so Vas oiovo io velikokrat zaveli v neprlllre. CITO od tranl v-e neza oliene Insuo Izrastke v neka I Ireuu kiparami rnn i. bro/ bolefin, 1 r t. nevarnosti, popolnoma In /a vedno. — Gospa r. plSo: »Počutim *e « ceno. od ar sem h CITO la-nim sovražnikom, o strani a korenine nezaftaiJenih la nlh iz,-rastkov.« — Uporabljajo tudi uosnodj«. Br^Jo rez. mila, b r- r no/a, brez n parata, ena 12 nin, S steklenice 24 Min. IJr. Nle. Kimenr, Ko I« I) Pofltnl predal II M rt. f.B.B.
Bdino najboljši stvaiii- sirou .n pietiin; Stflt.
„DuN«dM stroji ter kolesa
za rodbino, obri in industrijo ao le
los. Peielioca
flriizner. Adier
Najnižje cene1 Tudi na obroke
Uflbliona
blizu Prešernovega spomeniku
Poul' v vf>/,nnlu brezplačna Večletna garancija.
LEKARNA
Priporoča J» slabokrvne, oslabele i« Meditae
PRI „SV. MIKLAVŽU" uedno
noroeftlto ribfe ®Bfe
KOSTANJEVICI NA KRKI. Istotam dobit* tudi vsa domača in tuja zdravila,
mineralne vode, kirurgične in obvezilne predmete, K!IX. „ .... . .,	kemikalije za razno obrli, toaletne in fotografske
potrebščine. Izdajajo se zdravila na vse recepte in na recepte bolniških blagajn. Oblastveno kon-cesijonirana oddaja strupa. - Naročila se izvršujejo tudi po pošti.
feda/atelj: Dr. »rase Kstove* 1»

t»U
Fige in brinie
za žganjekuho v Sever & Komp,
najboljii kvaliteti, nudi najcentj« Ljubljena, Gosposvetska cesta 5.
Opozarjamo na veliko
inauufttklurnega Matica po globoko znižanih cenah v trgovini
Karol Skala v Kamniku
Cene vsemu blagu znižane 10 do 30"/«
Ojrleite si i/.ložbr in veliko za lo«o. — Prepriča te se sami!
PR4VA Mir TODA
da ostanete vedno inla li-lepi in sveži, jo ie<liu nega ko'e in las s pomoči«) medicin ko neoporečnih sredstev, koi -o to že ic. 4 let preit-kuleni Fellerjevi tisa proizvodi:
Fellerjeva kavkaška pomada za zaščito obraba iii koi« »Rlsa< krema, odstranjuje s koikf nadležne ne o-statke ter jo staln i ohrani gla<lko. čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubnm, izpuščaje®, mozoljem, solnčnim jiegain itd Lonček 12 fin-Fellerjeva Risa pomada za rast las. /.apiečuje prh ]»lt izpadanje las in prezgodnjo osiveloat, jiospešuje rast in vzdržuje lase vedno voljne in mehke. Lonče t 12 Din.
8 poŠt'. 2 ionAka ene al, po 1 onf-<-k od v-nkc l* pomado 411 Din Ce «e poltjo denar nanrej. hrez, vsan dal .»'h stroS ov. Icer p« a poveljem 50 nin Feller eva r'Ua mila lepote to zdravju (lililino niMao milo, lillln.o kremo m^lo. clicerl' ovo, hnjrnkerv« in kntranovo m lo ter milo z.a brine (5 kosov v polinom ish r' 52 Din. če s« denar naprej poSIJe. *cer povzetjem 62 O n. NaMn nopre s Fellerievlmi Elsa prolsvodi ,lo dozdr! " vnkenni knrlKMl.
Storite tudi Vi taka, pomagalo bo tudi Vauf Ze pri prvem poskusu »e ne n„aio kesnM N«ro6ite Pr> lekarnarju: Kupen V. Feller. »lublco Doni«.
Rlsatr* II, Savska banovina.
Urednik; lože Košiček.
7« Jugoslovansko tukarno: Karel