GLAS Uto XLVIII - št. 31 - CENA 95 SIT Kranj, torek, 18. aprila 1995 Smeti iz blejske, bohinjske in radovljiške občine spet na Črnivec So hruške padle zaman? Radovljiška Komunala naj bi od danes dalje spet vozila smeti na "svoj" del deponije na Črnivcu. Krajevna skupnost Brezje s tem ne soglaša in je že napovedala, da bo spet fizično zaprla pot do deponije. Radovljica - V krajevni skupnosti Brezje so sredi januarja fizično (s hruškami, ki so jih podrli čez cesto) preprečili nadaljnje odlaganje smeti na odlagališče Črnivec in s tem končali "začasnost" deponije, ki se je zavlekla v štirinajst let. So hruške padle zaman? Ko se je v petek, 14. aprila, ob 14. uri končal trimesečni rok za odlaganje smeti iz blejske, bohinjske in radovljiške občine na smetišče v Tenetišah, se je krizni štab, v katerem so župani treh občin in direktorica javnega podjetja Komunala mag. Bernarda Podlipnik, znašel v domala brezizhodnem položaju, v katerem je posegel po malce presenetljivi rešitvi. Komunala naj bi od danes dalje vozila smeti spet na deponijo na Črnivcu, (natančneje - na 7.000 kvadratnih metrov zemljišča, ki ga ima podjetje do 29. maja letos še v najemu od obrambnega ministrstva), vendar le pod pogojem, če bo s tem soglašala tudi krajevna skupnost Brezje. Čeprav so ji ponudili tudi 500 tisoč tolarjev rente na mesec, je svet krajevne skupnosti na seji v četrtek predlagano rešitev soglasno zavrnil. Krizni štab, ki bo spoštoval mnenje KS, se bo z Brezjani še pogajal, sicer pa bodo ukrepale službe, ki so odgovorne za vzpostavitev minimalnih higienskih razmer v občinah. (Več na 5. strani) • C. Z. ^ Preddvoru vsako leto sto ljudi daruje kri Tudi župan je krvodajalec ftidi letos so preddvorski krvodajalci napolnili tri avtobuse. Kje tiči skrivnost njihove dobre volje? Preddvor, 18. aprila - Motiv *J> darovanje krvi Je sicer v 'judeh samih, veliko pa k skupinskemu prazniku pripomorejo tudi pravi organiza-J0rJi. Nada Šifrer, ki že 'eVeto leto vodi krajevno p'ganizacijo Rdečega križa v •eddvoru, svoje sovaščane ^ zagreti za stvar. "Zau-raJ«, da se bodo z menoj lepo .^eli, zato gredo radi na J^odajalsko akcijo in po-e°» na skupen izlet." Y Predvoru krvodajalska i cjja nikoli ni samo odvzem J^i in potem skupno kosilo. /;ada Šifrer, ki ima ob huma-^.tarni tudi dobro organizacijo žilico, natanko ve, kaj Y ljudem najbolj prileze. , sako leto jih po odvzemu p^i odpelje na zanimiv izlet. or^ddvorčani so bili že na gledu Cankarjevega doma, Ljubljanskega gradu, Pivovarne Union, tovarn Slovin in Kolinska, obiskali so tovarno zdravil Lek in si v njej ogledali tudi ne vsakomur dostopno Lavičkovo lekarno. Prihodnje leto jo bodo mahnili proti Dolenjski, najprej v tovarno zdravil Krka, potem v kako dolenjsko zidanico. "Letos smo šli v Savinjsko dolino, kjer smo si v Žalcu ogledali tovarno Hmezad, Bo kranjski olimpijski bazen konec tedna prazen? v kranjskem bazenu Gorenjci že nekaj mesecev lahko Ptovamo, lahko pa se zgodi, da bo svoja vrata zaprl, U Preden jih je dokončno odprl. Razlog je denar oziroma "tfegovo pomanjkanje. Vzdrževanje olimpijske- Športni zvezi odločili, da 8a bazena je vse od njego- bodo v skrajnem primeru, yega odprtja na plečih če opozorila ne bodo zale-*ranjske Športne zveze, gla, v soboto iz bazena rj^va in občina (občine) izpustili vodo. To bo poleg [J* na svoj del obveznosti sedanjih povzročilo še dovabile. Ker vzdrževanje datne stroške, bazen pa bi ^ena zahteva nemajhna tako lahko sezono preživel *redstva, ki jih zveza sama brez vode in plavalcev. Qe more zagotoviti, so se na U« S. AKCIJSKA PRODAJA hladilne in zamrzovalne omare za gostinstvo, hladilni pulti, zamrzovalne skrinje, vitrino, monobloki, agregati, kompresorji, toplotne črpalke, avtobusne klima naprave, hladilne komponente, reprodukcijski material, rezervni deli... vsak dan: 8. -18., sobota: 8. -12. ure Irbh loške tovarne hladilnikov ŠK0FJA LOKA MALOPRODAJA - SERVIS tel.: 064/631-301 potem pa smo nadaljevali pot proti Konjicam, kjer smo se ustavili v eni od vinskih kleti v Skalcah," razlaga Nada Šifrer. "Izleti, na katerih ljudje vidijo in slišijo kaj novega in potem uživajo še ob dobri hrani in žlahtni kapljici, jih zelo pritegnejo. Pri nas se ta družabnost nikoli ne sprevrže v pijančevanje, moji ljudje se znajo zabavati na kulturni ravni. Letos se je krvodajalskega praznika udeležilo 112 ljudi. Med njimi imamo že prekaljene krvodajalce, ki so več desetkrat darovali kri. Tudi naš župan Miran Zadnikar je krvodajalec, in to kar 14-kratni. Posebno vesela pa sem mladih udeležencev, letos jih je prišla skupina 15 ali 16, starih okoli dvajset let. Še sama ne vem, kako nam je uspelo pritegniti podmladek. Kar sam je prišel. Morda jih je prav tako kot starejše privabila družabnost, ne vem. " Medtem ko po nekaterih krajih tarnajo, da jim število krvodajalcev usiha, da ni prostovoljcev, ki bi bili pri- Eravljeni delati pri Rdečem rižu, je v Preddvoru ravno obratno. Nada Šifrer pravi, da se ji prostovoljci kar sami ponujajo za delo. Med ljudmi ni negodovanja, ko po vasi pobirajo članarino. Krajevna organizacija se namreč "preživlja" edinole s tem virom. Za krvodajalski praznik z izletom pa od udele-žencev poberejo še dodatnega tisočaka. Prav nič težko jim ne gre iz žepa, saj vedo, česa vsega bodo deležni v zameno. * D. Z. Žlebir ŽM KLUB 486/40 že od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno! T«l./Fax: 064/ 22 10 4C ! mobitel 225-060B 27,1 % POPUST, UGODNI KREDITI Gorenjska |> Banka * W d.d. Kr*n| Banka d posluhom Tržič, 14. aprila - Trličani so še ohranili izviren predvelikonočni običaj, da se v dveh dneh molčanja cerkvenih zvonov oglasijo raglje. Letos se je zbrala kar številna skupinica osnovnošolcev, ki so v petek in soboto hodili po mestnih ulicah ob urah zvonjenja z lesenimi ragljami. Starejše naprave imajo obliko votlega križa, nekoliko mlajše pa so škatle s kladivci; obojne imajo prodoren, vendar različen zvok. Na Kokrici pri Kranju , pred trgovino Živila pa so v včeraj prikazali še en običaj: Sekanje pirhov. Zbralo seje kar precej tekmovalcev in obiskovalcev. Kdo je zgubil denar in kdo pojedel pirhe niti ni bomembno. S. Saje in G. Šinik Jeseničani so v superfinalu že dvakrat premagali Olimpijo Gorenjska trma odločila drugi derbi Jesenice, 16. aprila - Konec tedna so hokejisti vendarle začeli s sklepnim delom letošnjega državnega prvenstva. Tekmeca za naslov državnih prvakov in Četrto slovensko hokejsko zvezdico sta tudi letos večna rivala Acroniks Jesenice in Olimpija Hertz, prvak pa bo ekipa, ki bo prva Štirikrat zmagala. Po petkovi tekmi v Tivoliju in nedeljski tekmi v Podmežakli bolje kaže jeseniškim hokejistom, ki so dvakrat tesno, a povsem zasluženo, premagali zeleno-bele. V Ljubljani so slavili z rezultatom 3:4, na Jesenicah pa z 1:0. Tekma v Ljubljani je bila slabša, saj sta ekipi igrali previdno, na Jesenicah pa smo v nedeljo zvečer videli vrhunski hokej. Več o hokeju in ostalih športnih dogodkih je zapisano v Stotinki. • V. Stanovnik Centralna V Agencija Informativna^,— POSO J I L A FIZIČNE OSEBE - na podlagi osebnega dohodka, - hipoteke,... PRAVNE OSEBE - premostitvena posojila (brez garancije), - hipotekama posojila (nepremičnine), - investicijska posojila. INFORMACIJE VSAK DELAVNIK OD 8. DO 16. SOBOTA OD 9. DO 14. URE URE SLOVENCI PO SVETU Dunaj odloča o pomoči Slovencem na Koroškem Na Koroško blizu 18 milijonov Sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja nasprotuje krčenju manjšinskih radijskih oddaj. Sosvet, predseduje mu predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm, bo o problematiki slovenskih radijskih in televizijskih oddaj ponovno odločal, čeprav se je že tokrat izrekel zoper krčenje. Znano je, da ima nov zasebni slovenski studio Korotan velike težave in želijo avstrijske oblasti njegovo delovanje dovoliti le v primeru, če se bodo skrajšale sedanje slovenske oddaje v okviru ORF. Sosvet se je seznanil tudi z letošnjo državno pomočjo manjšinam. Parlament je za manjšine v Avstriji odobril 52 milijonov šilingov, od katerih naj bi jih blizu 18 milijonov dobili Slovenci na Koroškem. Sploh postaja denar za manjšine ne le problem Slovencev v Avstriji in Italiji, ampak se o tem veliko govori tudi doma. Na dan naj bi prišli podatki, koliko je dajala in koliko daje Slovenija Slovencem in njihovim organizacijam v zamejstvu. S tem naj bi razbistrili vode in potrdili ali zanikali trditve, da deli Slovenija pomoč na osnovi političnih meril. Zahtevo po objavi podatkov o slovenski pomoči zamejcem je v Slovenskem vestniku zapisal tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. "V svežem spominu mi je gonja nemških nacionalistov v sedemdesetih letih, ko so trobili, da na koroškem delajo zgago zgolj od Jugoslavije plačani funkcionarji. Upam, da bo slovenski parlament ugodil zahtevi Zveze slovenskih organizacij, da naj se objavijo vsa pretekla finančna prenakazila na Koroško, vštevši dotacije in kredite zasebnikom." Dr. Šturm je to zahtevo zapisal tudi zato, ker predsednik druge organizacije Narodnega sveta dr. Matevž Grilc meni, da je finančna pomoč Zvezi razlog, da le-ta noče v njegov koncept poenotenja Slovencev na Koroškem. • J. Košnjek Mladi liberalni demokrati Nekateri so bili na napačni strani Ljubljana, 13. aprila - Za čas med letoma 1941 in 1945 ni treba postavljati odvečnih vprašanj o različnih straneh in spravah, ker je za čas druge svetovne vojne jasno, katera stran je bila prava in katera ne. Zgodovinopisje ne obstaja le doma, večkrat se mu glede NOB očita neobjektivnost, ampak tudi na tujem, kjer ni dvoma, kaj je bila NOB. Dogajanja po drugi vojni pa nimajo nobene zveze z odločitvijo na začetku vojne za boj zoper fašizem in nacizem. O tem naj presodijo legalni in legitimni organi, bilo pa je to obsodbe vredno početje. Tisti, ki so sodelovali s fašisti in nacisti ter prisegali na njihove ideale, so bili pač na napačni strani, pravi izjava Mladih liberalnih demokratov. Tega dejstva se za nazaj ne da spremeniti. Slovenski narod je bil v boju zoper fašizem in nacizem enakovreden z drugimi narodi. • J. K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta:!, neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna Številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado s VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima žreboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. veČdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih Številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nežno masažo pospešuje krvni obtok, pretok limfe, blaži revmatične težave, bolečine v križu, hrbtenici in sprošča psihično napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno družino, ki blaži tegobe sodobnega načina livljenja. Obletnico konca druge svetovne vojne bomo praznovali od konca aprila do konca oktobra Brez korakanja in tankov Zaradi ukinitve predvidene parade oziroma mimohoda bodo stroški praznovanja bistveno manjši: od prvotnih 94 milijonov bomo potrošili okrog 50 milijonov tolarjev. Koordinacijski odbor vlade za proslavo zmage nad fašizmom vodi namesto bolnega Jelka Kacina minister Boštjan Kovačič. Ljubljana, 18. aprila - Sedaj se nikomur več ne bo treba prepirati okrog načrtovane vojaške parade na proslavi 50. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter konca druge svetovne vojne. V Ljubljani ne bo niti parade niti mimohoda. Tako se je odločil vladni koordinacijski odbor, ki ga vodi po novem minister brez listnice, sicer odgovoren za lokalno samoupravo, Boštjan Kovačič. Na državni ravni bodo štiri prireditve, na nižjih ravneh pa 12, trajale pa bodo od konca aprila do konca oktobra. Štiri državne prireditve bodo v soboto in v nedeljo, 13. in 14. maja, v Ljubljani.V soboto, 13. maja, zvečer ob 20. uri bo v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesna akademija, na kateri bo govoril predsed- nik države Milan Kučan. V nedeljo, 14. maja, ob 8.30 bo v ljubljanski stolnici slovesna maša, ob 11. uri pa slavnostna seja državnega zbora, na kateri bodo tudi državni svetniki, člani vlade, sodniki vrhovnega in ustavnega sodišča in tuji konzularni in diplomatski predstavniki. Uro kasneje, opoldene, pa bo na Trgu republike slovesna postavitev vseh rodov slovenske vojske, delegacij vojnih veteranov, borcev, invalidov, narodnih herojev, internirancev in udeležencev vojne za Slovenijo. Opoldne se bo tudi začel kulturnoumetniški in artistični program. Osmega maja zvečer naj bi po Sloveniji zagoreli kresovi, 13. maja pa bo v Ljubljani tradicionalni šport-norekreacijski pohod okrog Ljubljane. Organizirane bodo Poziv razumnikov Blizu 70 razumnikov, profesorjev in akademikov je poslalo državnemu zboru poziv, naj Še letos ugotovi, da je povojni komunistični režim sistematično kršil temeljne človekove pravice slovenskih državljanov, in da so državni organi v povojnem obdobju organizirano izvrševali zločine nad državljani (množični poboji, poboji brez sodnega dokaza krivde, procesi). Državni zbor naj ugotovi, kateri organi so to izvrševali in kdo jim je dajal navodila, sprejeme naj zakon o popravi krivic in razveljavi vse povojne politične procese kot nezakonite, nelegitimne in pravno neveljavne, zagotovi naj označbo vseh grobišč, saj je pravica ao groba osnovna človeška in civilizacijska pravica in zahteva, vlada pa naj zgotovi informacije, da bo državni zbor lahko opravil svoje delo. Podpisniki menijo, da zgodovinskega spomina ni mogoče pozabiti, niti izbrisati, ampak ga je treba na kulturen način premagati in preživeti tudi številne druge prireditve, ki jih bo organizirala borčevska organizacija, pa tudi pre- dstavniki in organizacije, ki predstavljajo v vojni poraženo stran. • J. Košnjek Nezadovoljni lastniki razlaščenega premoženja Kje sta poštenost in pravičnost Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije bo vztrajalo na spoštovanju demokratično sprejete ustave. Na izredni skupščini Združenja lastnikov razlaščenega premoženja so v soglasju s 33 podružnicami zaradi vse hujših napadov na pridobitve mlade slovenske demokracije sprejeli resolucijo, v katero so zapisali, da so lastniki in njihovi dediči, ki jim je bilo po drugi svetovni vojni na osnovi revolucionarnih zakonov odvzeto,njihovo premoženje, pozdravili ustanovitev slovenske države. Upali so, da bodo lahko nadaljevali tam, kjer so bili brutalno prekinjeni, in razvijali zdravo gospodarstvo na osnovi poštenosti, vztrajnosti, pridnosti in {>oslovnosti. Zal pa po štirih etih svobode in treh letih po sprejemu zakona o denacionalizaciji ugotavljajo, da bivša komunistična nomenklatura ponovno obvladuje vse pomembne vzvode gospodarstva, politike, civilne družbe in kulture, da ponovno upravlja družbo. Menijo, da se revolucija v Sloveniji nadaljuje, da so se nosilci revolucije prelevili v sodobne kapitaliste, ki deiajo na račun delavcev, da je vsak poskus to povedati svetu označen za revanšizem nad preteklim režimom, in da se navajajo nove parole: da so za brezposelnost krivi bivši lastniki, da si le-ti želijo prilaščati rezultate delavcev. Za to se uspešno skriva kraja družbene lastnine. V deklaracijo so zapisali, da bodo vztrajali na pravičnosti in poštenosti in na vse načine oznanjali krivice ter vztrajali na spoštovanju demokratično sprejete ustave. • J.K. Pobuda poslanke Irene Oman Klub gorenjskih poslancev Ljubljana, 13. aprila - Irena Oman iz Stražišča, poslanka Slovenske ljudske stranke v državnem zboru, je dala pobudo za ustanovitev Kluba gorenjskih poslancev v državnem zboru. Klub naj bi obravnaval zadeve, povezane z Gorenjsko. Vodje kluba, ki bi se menjali vsake tri mesece, bi določili na prvem sestanku kluba. Prav tako naj bi se na prvem sestanku dogovorili o glavnih nalogah in zadolžitvah posameznih članov. -Ti Prepir o žrtvah vojne Kaj pritiče vojnim invalidom Ljubljana, 18. aprila - Danes se bo nadaljevala "stara" seja državnega zbora, čeprav bi se morala že začeti nova. Poslanci se prerekajo o tako imenovanih "vojnih" zakonih. Zakon o popravi krivic so v prvi obravnavi sprejeli, v drugi obravnavi pa po dolgi razpravi tudi predlog zakona o vojnih invalidih. Vojni invalidi naj bi bili tisti, ki so dobili invalidnost v bojih za severno mejo, slovenski prostovoljci, borci NOB in ranjeni ob agresiji na Slovenijo leta 1991 in V drugih obrambnih nalogah. Mnenja so se kresala, ali so vsi invalidi enaki, ne glede, kje je bila invalidnost dobljena. Zbor je zadolžil vlado, naj ustrezno spremeni pokojninsko invalidsko zavarovanje, slovenska država pa naj od in Nemčije in Madžarske zahteva invalidnino za mobilizir-ance v te vojski. Nemčija naj tudi nam plača tako, kot je drugim državam, čeprav naj bi bile te stvari z Nemčijo Že urejene. Predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja pa še ni sprejet. Razpravo o tem zakonu in predlogu zakona o vojnih veteranih bodo nadaljevali danes. • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka Monopol nad šolstvom Ljubljana, 14. aprila - Z ministrom dr. Slavkom Gabrom in predsedništvom v odboru za kulturo, šolstvo in šport si je Liberalna demokracija zagotovila monopol nad šolstvom, kar ogroža pluralizem in demokracijo, s tem pa prihodnost Slovenije, pravi vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen. To je neobičajno in nedemokratično, vendar je koalicija LDS - ZLSD -SKD za novega predsednika odbora po odstopu dr. Dimitrija Rupla izvolila Rudija Mogeta, za predlog, da bi bil predsednik Janez Podobnik iz opozicijske ljudske stranke, pa se ni zmenila. Zveza upokojencev pri Slovenski ljudski stranki pa ostro protestira zoper vladni predlog, po katerem naj bi se standarcf okrog 450.000 upokojencev letno realno znižal za okrog 5 odstotkov. Delež iz privatizacije za upokojenski sklad naj se poveča. Če bo vlada to storila, bodo šli upokojenci na demonstracije. • J. K. Združena lista socialnih demokratov Čast in spoštovanje osvoboditeljem Ljubljana, 14. aprila - Združena lista socialnih demokratov je po besedah predsednika Janeza Kocjančiča za dostojno proslavitev 50. obletnice konca druge svetovne vojne in poraza nacizma, je za obeležitev spomina vseh mrtvih v drugi vojni, ni pa za prevrednotenje zgodovine. V posebni izjavi ob jubileju zmage pravi, da zdaj ni čas za maščevanje, ampak je treba vse narodove sile usmeriti v prihodnost. Stranka poziva državljanke in državljane, naj dostojno in ponosno počastijo narodnoosvobodilni boj, prav tako pa vse žrtve nacizma in fašizma. Vsem ubitim v drugi svetovni vojni naj se priznajo okoliščine njihove smrti in zagotovijo mrliški listi, pogrebi in obeležja po želji svojcev. Zgodovinopisje naj znanstveno oceni preteklost, v sedanjosti pa se je teba usmeriti v prihodnost in preprečiti nove delitve. ZLSD izreka zahvalo in spoštovanje partizanom in partizankam, Slovencem, ki so se borili v zavezniških vojskah, aktivistom in simpatizerjem OF, pregnanim in interniranim. Ta praznik naj bo praznik zaupanja v prihodnost, so zapisali v izjavi. • J.K. Socialdemokratska stranka Slovenije Janša za predčasne voliti Ljubljana, 14. aprila - $0' cialdemokratska stranka Sl°' venije je za predčasfl6 državnozborske volitve prl' hodnjo pomlad, je dejal p'e' dsednik stranke Janez Jans^j To možnost so na konferenci Velenju omenili tudi krščans* demokrati. Z njimi, Slovenj ljudsko stranko, narodnih demokrati in Slovensko nad0 nalno desnico bi ta koalicij3' ki bi morala začeti delovati t pred volitvami, na volitva lahko zmagala in dobila maij dat za sestavo vlade. Pogov°f o sodelovanju med temi kami že potekajo. Socialen, mokrati bodo imeli sv J kongres konec maja v Top0 šici. • J.K. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena JelovCan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprav« za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/22>llL telcfai: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Anica Svetina, članica ženske mreže LDS Porodniški dopust naj bi si razdelila oba starša ^nica Svetina z Bleda, članica ženske mreže pri Liberalno demokratski stranki, nam je predstavila predlog te stranke za takšno spremembo zakona o delovnih razmerjih, ki bi staršem omogočal enakopravnejšo vlogo pri negi in varstvu otroka. Bled, 14. aprila - Gre za ^kakšno alternativo predlogu Slovenskih krščanskih demokratov, ki si prizadevajo za 'kletni porodniški dopust. I^nica Svetina pravi, da za 'ealnejšo alternativo, ki ^anki- nemara ne bo prine-**1 predvolilnih točk, saj prelaga "samo" 90-dnevno Podaljšanje sedanjega dopus-za nego in varstvo otroka, podaja, da gre tudi ta premog razumeti v luči liberalca pogleda na svet, ki na *ratke proge ne ponuja na v,dez privlačnih rešitev, pač jjMa je trajneje na trdnejših . "Naša država varuje mate-jfsntvo, očetovstvo in otroke P v tem smislu gre predlog "aše stranke, ki bo v kratkem {"gleda luč sveta tudi kot |v«adni predlog, v dve smeri," |[,^laga Anica Svetina. bistvo predloga je, da se !SM> za otroka deli med oba I arša, njegov drugi namen pa 'e obveščanje staršev o pra- otrokovem rojstvu pomagala materi. Ker je dopust namenjen zlasti očetu in poglabljanju družinskih vezi ob otrokovem rojstvu, naj bi ga druga oseba praviloma ne koristila, oziroma le v primeru, ko je oče nezmožen skrbeti za otroka, ko otroka ne priznava ali odklanja skrb zanj. Dva tedna porodniškega dopusta lahko oče izkoristiti bodisi pred otrokovim rojstvom, ob vrnitvi matere in otroka domov ali kadarkoli v 105 dneh, do katerih je upravičena mati. Vse nove rešitve so v predlogu tudi finančno ovrednotene. Tako bi uveljavitev 14-dnevnega dopusta za očete letno bremenila proračun za dodatnih 600 milijonov tolarjev. Starševski dopust naj zbliža družino Zadnja leta v Sloveniji bijemo plat zvona, ker so se nam za tretjino osula rojstva in je namesto 30 tisoč porodov letno, kolikor jih je bilo še leta 1979, leta 1993 rojenih le še 19.900 otrok. Samo s podaljšanjem porodniškega dopusta temu problemu ni mogoče priti do dna, je bilo ugotovljeno že ob predlogu SKD za triletni porodniški dopust. Zato pa je med cilji alternativnega predloga zaslediti zlasti spodbude k enakopravnejši vlogi obeh staršev pri negi otroka, za boljši standard in kvalitetnejše življenje. Kakšen naj bi bil po predlogu LDS videti starševski dopust? Namesto sedanjih 260 dni naj bi trajal 350 dni, z omejitvijo, da ga eden od staršev ne more imeti več kot 260 dni. Če torej mati ostane z otrokom 260 dni, je preostalih 90 dni z njim oče. Vseh 350 dni dopusta izkoristi lahko mati v primeru, ko oče denimo umre, ne priznava otroka ali ni zmožen skrbeti zanj. V primeru več živor-ojenih otrok hkrati se starševski dopust za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za 90 dni. PredlogJDonuj a več možnih oblik koriščenja starševskega dopusta," pravi Anica Svetina. "Lahko ga starša izkoristita v obliki polne odsotnosti z dela ali kot delo s krajšim delovnim časom do dopolnjenega otrokovega drugega leta starosti. Lahko izmenično « na porodniški dopust koristita polno odsotnost z 0 o sedaj veljavnem zakonu deia v obliki dnevov, tednov njJ eiovnih razmerjih porod- dj mesecev, lahko eden od lQ5 h ■ pust za mater traja staršev ali oba delata krajši tUrjj • Tako naJ bl ostal° delovni čas na dan ali teden, ta Po novem predlogu, le da „]j pa izmenično delata krajši j^ah, ki jih na tem področju ^ ajo že zdaj. Že po sedanji **onodaji velja, da lahko ali DCe ali mati izkoristita do-I Ust> ki jima pripada za nego varstvo otroka, torej za cas * 105. dneva dalje. Naš «Le^°8 8re P" *em delu v f usta, ki smo ga preimeno-2Jj v starševski dopust, še J}rcJ- Podaljšal naj bi se s panjih 260 na 350 dni, pri Oier naj bi ga lahko eden 'staršev lahko koristil naj-260 dni." fch£?d£T zgoll PodalJšanje j?!°dniškega dopusta za 90 ta 1 >n možnost, da ga koristi-* °°a starša, ni edina predana rešitev. Začnimo od *ačetka. Ob ortAjkJa še 14-dnevni por-qJ ,§ki dopust za očeta, ozir-drugo osebo, ki bo po pa delovni čas na dan. Vse te rešitve bi morali razne v zakonu predvideti tudi v kolektivni pogodbi, kjer naj Več dopusta za 1 SSSZ Prijetega otroka Ko je glede na zdravstveno urejali tudi to možnost alter nativnega delovnega časa." Če se starša odločita, da bosta starševski dopust koristila v obliki krajšega delovnega časa, ga morata vzeti vsaj 12 tednov skupaj. Lahko ga vzamete tudi oba hkrati, kar pa pomeni, da ga hitreje izkoristita. Denarno nadomestilo za starševski dopust naj bi še naprej ostalo stoodstotno. Po oceni finančnega ministrstva bi takšna novost stala državo kake 4,5 milijarde tolarjev. Že sedanja zakonodaja omogoča obema staršema, da vzameta dopuist za nego novorojenega otroka, vendar enake zakonske možnosti v praksi niso bile izkoriščene. Dodatnih 90 dni dopusta je zlasti spodbuda očetom, da prevzamejo aktivnejšo vlogo pri vzgoji in negi otrok. Podobne izkušnje iz skandinavskega sveta kažejo, da je uzakonitev določenega dela starševskega dopusta samo za očete edini uspešni način spodbujanja očetov za te vloge. Predlagatelji so prepričani, da bi bila vsaka drugačna sprememba dolžine starševskega dopusta brez mehanzmov za vzpodbujanje delitve vloge obeh roditeljev, premalo in bi posledično nujno povzročala slabšanje položaja ženske. stanje otroka potrebnejša skrbnejša nega ali ko starša negujeta in varujeta težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadetega otroka, se starševski dopust podaljša za dodatnih 640 dni. Utemeljenost takega predloga izhaja iz potreb prakse, in sicer zagotavljanja skrbnejše nege otroku, večje zahtev-niosti nege in pomanjkanja mreže ustreznih varstvenih institucij za otroke z zmanjšanimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi. Uveljavitev tega predloga bi državo bremenila za kake pol milijarde tolarjev. Starševski dopust tudi za večje otroke Predlagatelji se ne ustavijo le pri porodniškem in dodatnem letu starševskega dopusta, temveč po nekaj dodatnih dni dopusta predlagajo tudi za starše starejših otrok. Za vsakega otroka, ki prvič vstopa v varstvo ali šolo, naj bi imel vsak roditelj pravico do dodatnega tridnevnega plača Č Starši naj bi imeli tudi f>ravico do dodatnih dni etnega dopusta, in to oba starša za vsakega otroka. S tem bi staršem omogočili, da preživijo več časa z otroki, saj so ponavadi ravno mladi starši tisti, ki imajo najmanj letnega dopusta in to v obdobju, ko ga najbolj potrebujejo. To je sicer že znana pravica, vendar je v različnih okoljih različno urejena. V večini primerov je do dodatnih dni dopusta upravičena mati, pa Še to navadno le do otrokove starosti treh ali desetih let. Po novem naj bi za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, vsakemu staršu pripadala dva dneva letnega dopusta. Če za otroka skrbi en sam roditelj, ta izkoristi štiri dni dopusta. Uveljavitev tega predloga bi delodajalce obremenila za okoli tri milijarde tolarjev. Več pravic, ki bi jih z novostmi dobile družine, seveda kaže uskladiti tudi s finančnimi zmožnostmi države. Zaradi tega so predlagatelji k vsakemu od elementov dodali izračun. Predlagajo tudi, da se novosti uvedejo postopno: denimo podaljšanje starševskega dopusta vsako leto za 30 dni, torej bi novost zaživela v treh letih. Delovna zakonodaja, ki ureja tudi porodniški in starševski dopust, se bo začela spreminjati že letos, proti koncu leta je o tem pričakovati prvo obravnavo, realno pa je spremembe pričakovati najhitreje v proračunskem letu 1997. Predlagatelji se tudi zavedajo, da bodo morali razmisliti tudi o načinu, kako sedanje in bodoče starše seznaniti z njihovimi pravicami. Najbolje bi bilo, ko bi jih o starševskih pravicah poučili z vsem dostopnimi brošurami. V praksi se namreč dogaja, da ljudje ne poznajo dovolj vseh pravic iz delovnega razmerja, povezanih z družinskim statusom in jih zato tudi malo izkoriščajo. Tako denimo eden od zakonskih členov določa, da kadar to narekujejo koristi predšolskega otroka, lahko delavka ali delavec začne delati s skrajšanim delovnim časom od od nega dopusta. Ce za otroka skrbi en sam roditelj, lahko ta ob otrokovem vstopu v vrtec P° ne£a' y.endar nc mam g ali šolo koristi šest dni dopus- P^vice delovnega časa. S ta. Ta predlog utemeljujejo z razmišljanjem, da je vstop v vrtec ali šolo za otroka nova situacija, za katero potrebuje čas, da se nanjo navadi, ob tem pa potrebuje tudi starše. Ta novost naj bi proračun obremenila za okroglo milijardo. en člen pa omogoča pravico do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka delavki ali delavcu, dokler otrok ni star tri leta, seveda ob predpostavki, da je to v skladu z možnostmi delovnega procesa. • D.Z.Žlebir Potrjeni kakovost in tradicija »^""anj, 17. aprila - V petek so v Kranju Zadnji dan so na sejmu podelili tudi pPrti 34. slovenski sejem kmetijstva in priznanja nekatenm razstavljalcem za pre- f0?;darstva. Prireditev z bogatim spremlja- dstavitev v posebno skrbno zasnovanih ;?č,m programom si je od 7. aprila ogledalo paviljonih in nagrade za razstavljene pirhe. 30 tisoč obiskovalcev, strokovna Predstavljena pa je bil tudi tretja izdaja ^clavanja, posvete, okrogle mize in druga kataloga Slovenska kakovost - SQ 94/95. '^anja pa blizu tisoč udeležencev. Se Sicer pa je bila letošnja že 34. po vrsti $5ebno veliko zanimanje je bilo za ra- spcecializirana prireditev kmetijstva m goz- u,čne poklice, ki so ga predstavljale stro- darstva na nek način tudi potrditev kako- i odpadla gradnja severne obvoznice Mengša. V vsakem primeru pa je treba upoštevati obvarovanje podatlnice, saj bo slej ko prej postala aktualna za preskrbo s pitno vodo v občini. Krvavški vodovod namreč postaja za Mengeš, kot je bilo slišati v razpravi, vse bolj nezanesljiv v prihodnosti. V razpravi o dolgoročnem družbenem planu pa se bo treba opredeliti med drugim tudi glede obrtne cone in proizvodnih dejavnosti v občini. A. Žalar V Šenčurju o Skladu stavbnih zemljišč Sklad še krepko maha z repom Šenčur, 11. aprila - Sklad stavbnih zemljišč nekdanje občine Kranj ne posluje več, a še vedno zelo živahno opleta z repom. Poročilo o njegovem poslovanju se že lep čas seli iz ene nove občine v drugo. Tudi v Šenčurju so ga obravnavali na zadnji seji občinskega sveta, kjer so mu namenili poldrugo uro razprave. Predsednik sklada Tadej Markič, ki je poročal že v vseh novih občinah, ponekod celo večkrat, dokazuje, da so zlasti podeželske občine iz njega dobile več, kot so vanj vložile. V Šenčur je sklad v štirih letih namenil 76 milijonov tolarjev, kar predstavlja prek 6 odstotkov skladovega denarja. Prispeval pa je aenčur veliko manj, poltretji odstotek vseh sredstev, kar pomeni, da je sklad v preteklosti delal v prid sedanjih malih občin. Mestna občina Kranj, ki je v sklad dajala 90 odstotkov vsega denarja, ga je koristila le 80 odstotkov. Na tokratni seji občinskega sveta je bilo slišati vprašanja iz nekaterih krajevnih skupnosti, ki so se iz sklada do konca leta še nadejale sredstev za svoje programe, vendar odobrenega denarja niso dobile nakazanega. V Olševku so pričakovali sredstva za ureditev ceste Oleševek - Tu-paliče, v Trbojah za dograditev mrliških vežic in prestavitev spomenika NOB, nekaj denarja naj bi pripadalo tudi Visočanom. Tadej Markič je na očitke odgovoril, da je bilo krak-venim skupnostim res obljubljenih in namenjenih 45 milijonov tolarjev. Pričakovali so, da se bo v sklad nateklo več denarja, ker so pričakovali gradnjo večjega objekta, toda iz tega naposled ni bilo nič in zmanjkalo je 40 odstotkov sredstev. Poročilo o poslovanju Sklada stavbnih zemljišč so šenčurski svetniki naposled sprejeli. Niso pa bili pripravljeni brezpogojno sprejeti tudi pogodbenih obveznosti, ki si jih je sklad naložil lani in jih še ni izpeljal. Previdni so bili tudi do neplačanih računov sklada. Nazadnje so se odločili tako, naj se neizkoriščeni dani avansi na nove občine razporedijo po zneskih, navedenih v pogodbah za naročena dela. Glede obveznosti sklada so se v občini Šenčur odločili takole: obeveznosti, ki časovno nisdo opredeljene, ne sprejemajo, od ostalih pa zgolj tiste, ki se nanašajo na občino Šenčur. Pri ostalih obveznostih, ki se ne izkazujejo v bilanci stanja, pa se odločajo za delitev po ključu komisije za premoženjsko bilanco bivše občine Kranj. Potem ko so svetniki že pritrdili tem sklepom, je nekdanji predsednik sklada Tadej Markič razložil svoj predlog, kaj storiti z neizpolnjenimi obveznostmi sklada. Svetniki se tokrat o njem niso opredelili, pač pa so obljubili, da ga bodo do prihodnje seje pregledali. Če bo vreden obravnave (če torej obeta več ugodnosti kot njihovi lastni predlogi), bo na dnevnem redu prihodnje seje, sicer ne. D.Z.Žlebir Izredna seja občinskega sveta v Tržiču Statut zavrnjen, komisija razrešena Novo komisijo za pripravo statuta bo sestavljalo osem članov iz vseh strank v občinskem svetu. Tržič, 14. aprila - Izredna seja, ki je bila namenjena samo potrditvi novih članov občinskega sveta in obravnavi predloga statuta občine Tržič, ni minila brez zapletov niti pri prvi niti pri drugi točki. Zaradi zahteve po zamenjavi Ignaca Primožiča, ki so mu januarja zaupali vodenje oddelka za prostor in okolje za polovični delovni čas, sta svetnika Zelenih zapustila sejo. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je namreč opozorila, da Ignac PrimoŽiČ ni posredoval izjave o opravljanju funkcije, ki ni združljiva s svetniškim položajem. Omenjeni svetnik je zagotovil, da bo pridobil uradno tolmačenje o dopustnosti nepoklicnega dela v občinski upravi, nato pa je skupaj zNOc om AhaČičem zapustil sejo. Kot novi člani sveta so bili izvoljeni Samo Dolhar (SDSS) namesto župana Pavla Ruparja, Stanislav Šlibar (SLS) namesto podžupana Vincenca Perneta, Mitja Slapar (SKD) namesto podžupana Janeza Be- čana, Milan Gregorčič (SNS) namesto tajnika sveta Andreja Žitnika in Raj-raund Premrl (LDS) namesto Alenke MaršiČ-Be-dina iz upravne enote Tržič, ki bi jo moral zamenjati Drago Ficko iz obrambnega ministrstva. Predlog statuta občin« Tržič je doživel popolno zavrnitev, ker je zajel fc malo pripomb politični" strank m krajevnih skupnosti. Večina razprav se j6 nanašala na položaj sedanjih krajevnih skupnosti in oblikovanje občinskih odborov, Česar z zavrnjenim predlogom niso zadovoljivi rešili. Zato je občinski svet razrešil statutarno komisijo in sklenil, da morajo do 19« aprila na predlog vsen strank v svetu izbrati ° članov za novo komisijo- Med sejo so opozorili se na problem tajništva občinskega sveta, ki je zaenkrat brez svojih prostorov. Ker bo tajništvo, razen za svet delovalo tudi za odbore i|j komisije, pričakujejo od občinske uprave zagotovitev vseh pogojev za njeg0" vo delovanje. • S. Saje IZ GORENJSKIH OBČIN Presenetljiva odločitev kriznega štaba: smeti spet na Črnivec Spoštovali bodo mnenje krajevne skupnosti Krizni štab "za smeti" ocenjuje, da bi radovljiška Komunala lahko še naprej vozila smeti na "svoj" del deponije na Črnivcu. Radovljica - Prejšnja radovljiška oblast je očitno podcenjevala "problem smeti" in se je iskanja nove lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov lotila prepozno. Ob tem, ko je po štirinajstih letih "začasnosti" deponije pristala na njeno zaprtje in na sanacijo, ni hkrati poskrbela za novo lokacijo. Posledice se zdaj kažejo v tem, da v novih občinah oz. v Komunali ne vedo, kam naj bi od danes dalje vozili smeti. V petek, 14. aprila, je namreč potekel trimesečni rok za odlaganje smeti na deponijo v Teneti-šah, zelene luči za podaljšanje pogodbe pa niso dobili. Kam naj bi po 14. aprilu vozili smeti, je bila prava "mala skrivnost". Čeprav so svetniki radovljiškega sveta na četrtkovi seji prav o tem večkrat glasno in jasno vprašali župana in direktorico Komunale, so namesto iskrenega odgovora o možnih variantah dobili precej cinični odgovor: "Smeti bomo verjetno vozili na smetišče!" V četrtek je bilo neuradno slišati le to, da se župan in direktorica Komunale po seji nekam odpravljata na pogajanja, najverjetneje v Tene-tiše. Ko so potlej nekateri že sklepali, da bodo smeti še naprej "romale" v Tenetiše, je direktorica Komunale mag. Bernarda Podlipnik v petek na novinarski konferenci v imenu kriznega štaba (v njem so poleg nje še župani omenjenih občin) postregla s precej presenetljivo novico: smeti naj bi spet začeli voziti na deponijo na Črnivcu, in sicer na okoli 70 arov veliko zemljišče, ki ga ima Komunala do 29. maja letos še v najemu od obrambnega ministrstva in za katerega (vsaj za del) tudi poteka denacionali-zacijski postopek. Zemljišče bi ob ločenem zbiranju odpadkov, ki ga v blejski, bohinjski in radovljiški občini že uvajajo, zadoščalo do izbora lokacije oz. ureditve novega odlagališča. Za soglasje so zaprosili krajevno skupnost Brezje in ji hkrati ponudili tudi 500 tisoč tolarjev rente Ponudba celo iz Avstrije Krizni štab "za smeti" je pri iskanju rešitve iskal možnost, da bi smeti vozili v Tenetiše, na triiško deponijo v Kovor ali v Ljubljano. Iz tega ni bilo nič, povsod so navajati argumente proti takšni možnosti: v TenetiŠah problem vasi, v Tržiču teiavo, da pot do deponije vodi skozi vas, v Ljubljani omejene prostorske motnosti. Motnost, da bi smeti vozili na jeseniško deponijo na Mali Meiakli, je ekološko sporna, saj bi s tem morebiti posredno ogrožali blejsko občino oz. zajetje pitne vode v Rodovni, Iz katerega se oskrbuje okoli dvajset tisoč prebivalcev. Krizni Štab je prejel tudi ponudbo iz Avstrije, ki pa je s ceno 2000 šilingov za tono smeti približno desetkrat dražja od naših deponij. na mesec. (O odškodnini bi se posebej pogajali še z družino Murič, ki živi v neposredni bližini smetišča, ter z lastniki sosednih parcel.) Mnenje krajevne skupnosti bodo spoštovali. Če bo negativno, se bodo z njo še naprej pogajali, sicer pa bodo verjetno po svoje ukrepale službe, ki so odgovorne za zagotavljanje minimalnih higienskih razmer v občinah. Okoliščine se niso spremenile Svet krajevne skupnosti Brezje se je sestal v Četrtek zvečer in je v petek zjutraj s svojimi stališči že seznanil radovljiškega župana Vladi-mirja Cerneta. Svet je soglasno zavrnil možnost, da bi smeti spet vozili na deponijo na Črnivcu. Svojo odločitev je utemeljil v štirih točkah Prvič: glede na višino terena okoli smetišča je očitno, da je smetiščni prostor na Črnivcu v celoti zapolnjen. To velja tudi za zgornji del deponije, kjer gre sanacija h koncu, saj smeti že prekrivajo z neškod- ljivim materialom in rodovitno zemljo. Drugič: krajevna skupnost predlaga, da Komunala s sanacijo nadaljuje po programu, ki predvideva zaključno ureditev zemljišča, zatravitev in pogozditev. Tretjič: o zaprtju začasne deponije januarja letos so bih sprejeti sklepi že na zboru krajanov 1993. leta. Teh sklepov ni možno preklicati oz. jih spremeniti. Krajani spremljajo potek sanacijskih del na smetišču in bodo ob kakršnikoli spremembi programa reagirali tako, kot so 15. januarja letos, ko so fizično zaprli dostop do smetišča. Za to so utemeljeni razlogi, ker se okoliščine, ki so privedle do zaprtja deponije, niso v ničemer spremenile. In četrtič: krajevna skupnost že na samem začetku 1991. leta ni za smetišče zahtevala nobene odškodnine in tudi zdaj, po zaprtju deponije, predlaga samo povrnitev škode, ki je s prevozom na deponijo nastala na cestah in pri krajanih. • C. Zaplotnik Seja radovljiškega občinskega sveta Da lokacija ne bi bila že vnaprej regijska! Občinski svet se je "zavaroval" pred tem, da bi najboljšo radovljiško '°kacijo za odlagališče odpadkov že vnaprej določili za regijsko. Radovljica - Svetniki so na seji v četrtek prvič odlaganje na deponijo v Tenetišah, je bilo v ravljali o aktualnem "problemu smeti", razpravi nekajkrat slišati opozorilo, da naj- VerJetno pa bodo v tem mandatu še večkrat, boljše možne lokacije na območju nekdanje Predno bodo problem dali z dnevnega reda. radovljiške občine ne bi smeli že vnaprej **hko pa se jim Zgodi tudi tO, da jih bodo Hnlottti lrnt Inkariin za rp.oiiclm Hpnnniin frehitele nove lokalne volitve. Svet je tokrat sprejel informacijo o že ^Pravljenih postopkih prostorskega preverjanja za novo lokacijo deponije na območju pkdanje občine Radovljica, sklenil, da je ^eba do konca maja pripraviti četrto fazo Pr°jekta (šest možnih lokacij bodo na podlagi 7evilnih kriterijev obdelali in jih razvrstili ter počili najprimernejšo), in potrdil koncept avnanja s komunalnimi odpadki na območju Jadanje radovljiške občine. Sklenil je še, da j^rajo vse občine, podpisnice pogodbe o eavnanju z odpadki na Gorenjskem, opraviti J^ko prostorsko preveritev kot nekdanja določiti kot lokacijo za regijsko deponijo. Podobno prostorsko preverjanje možnih lokacij, kakršnega so naredili v nekdanji radovljiški občini, naj opravijo tudi v drugih občinah, je dejal svetnik Marko Bezjak in {)oudaril, da se bo šele po preverjanju vseh okacij pokazalo, katera na Gorenjskem je najprimernejša za deponijo. Bogomir Vnučec je v imenu svetnikov iz stranke SKD povedal, da nasprotujejo temu, da bi občina Radovljica imela veliko smetišče, kamor bi vozili smeti iz vse regije. Andrej Čufer je opozarjal na nevarno "kupčijo", po kateri naj bi Radovljica prispevala lokacijo za deponijo, kot nadomestilo za to pa bi ji v prehodnem času trebTvs'e omogočili odlagale na .eno od gorenjih ?°ve lokacije preveriti po enakem postopku d^onli- ŽuPan ™im}* Ve™e Je„ takšno na regijski ravni GORENJSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO KRANJ BLED - MLADINSKA 1 Sklicujem občni zbor gorenjskega zdravniškega društva v Kranju, v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetka ulica 12 v četrtek, 20. 4. 1995, ob 19.30 uri 1. Priprava na 132. srečanje slovenskih zdravnikov 2. Predavanje o aktualnih problemih v nevrologiji -predava dr. Lidija Stare Vabljeni vsi člani GZD - SZD! Predsednik GZD-SZD mg. sci. dr. Branko Lubej Snpk tem' so svetm^' hoteli zvedeti kam s Jetrni po 14. aprilu, ko preteče rok za Pfva zahteva po odstopu župana Prvih sto dni od izvolitve novih županov j{* minilo. Konec je prizanesljivosti in u*ajalnega roka", slišati je prve kritike 2 tudi zahteve po odstopu. Svetnik Andrej ifer Je na četrtkovi seji sveta poslušal nformacijo župana o njegovem delu med ^dnjima sejama, potlej pa dejal, da iz Poročila ni razvidno, da bi v občini kaj »aredili, kot so, na primer, že v Kranjski Z°ri> na Bledu... Županu Vladimirju SJ***^' predlagal, da odstopi ali začne možnost zavrnil, dejal, da občina ničesar ne obljublja, in poudaril, da bo podobno kot ostale izbrala možno lokacijo, za katero pa ni nikjer rečeno, da bo prav tam regijska deponija. Direktorica radovljiške Komunale mag. Bernarda Podlipnik je povedala, da bo država finančno pomagala le pri urejanju regijskih centrov za ravnanje odpadkov (za sto tisoč prebivalcev) in da bo metodologija, kakršno so izbrali za prostorsko preverjanje v škofjeloški in radovljiški občini kmalu predpisana s podzakonskim aktom. Občine, ki so zainteresirane za regijsko deponijo, se pripravljajo na podpis konzorcijske pogodbe, ki naj bi jo podpisali potlej, ko bi v vseh občinah že prostorsko preverili možne lokacije za deponijo. K sodelovanju je povabljenih 22 občin, ki pa se glede na večje ali manjše probleme s smetmi tudi različnoodzivajo. • C. Zaplotnik D ^nacionalizacija "Matevža Langusa" ^avod zahteva v naravi, ministrstvo nasprotuje j»dovljica - Svetnik Anton motila sosedov in ostalih j Jpus (LDS) je na marčevski bivalcev Kamne Gorice S J« občinskega sveta predlagal V radovljiški upravni enoti MavK111' da "goto*««' lastništvo pojasnjujejo, tet- nekdi»njega zavoda Ma- zdravstveno nekdanjih objektov zavoda, to je Republika Slovenija oz. ministrstvo za šolstvo in šport, vrnitvi v naravi ugovarja, češ da so bila v objekte vložena večja družbena sredstva. Upravni organ je Že naročil cenitev, s katero bodo ugotovili višino vložka, vendar cenitev za zdaj še ni končana. • a,i "za dejavnost, ki ne bi žcnja v naravi. Sedanji lastnik CZ. da je Zavod za zavarovanje Slovenije kot pravni naslednik it* foV*a Langusa v Kamni Gorici, OkI" Etnika opozori, naj z Bolniške blagajne mestnih Vseeno stavbo nekaj naredi, nameščencev v Ljubljani vlo- |„? ninenju svetnika bi jo žil pri upravni enoti zahtevo za j "ko preuredili za stanovan- vrnitev podržavljenega premo v*« 4 BLID 132. SREČANJE ZDRAVNIKOV SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA BLED, 12.-13. MAJ 1995 Častna pokrovitelja DR. VLADIMIR TOPLER - podpredsednik državnega zbora republike Slovenije SEROM PELHAN - minister za kulturo republike Slovenije Častni odbor OD DR. JOŽE MOŽGAN PRIM. DR. JUDITA MEŠIČ DR. STANE ČEBOKLI PROF. DR. VITO LAVRIČ MG. DR. LEOPOLD ZONIK PROF. DR. ANTON DOLENC DR. IVAN HRIBERNIK PRIM. DR. PRIMOŽ VIDALI DR. TATJANA VELIČKOVIČ PRIM. DR. TATJANA ZALOKAR ŽUPAN OBČINE BLED ING. VINKO GOLC ŽUPAN OBČINE RADOVLJICA ING. VLADIMIR ČERNE ZUPAN MESTNE OBČINE KRANJ ING. VITOMIR GROS Organizacijski odbor Predsednik: BRANKO LUBEJ Podpredsednica: LIDIJA STARE Tajnik: PETER ZAJSEK Blagajničarka: JANJA SAJEVIC Člani: MARIJA AVSENIK TOMAŽ CAMLEK ZORICA FABJAN BOJANA SUŠNIK BRANISLAV VLADIKOVIČ LUCIJA BAUMGARTNNER ANTON DOLENC MIRAN REMS MARIJA ŠIMENKO IVICA VRES STANISLAV BENEDIK DAMJAN ERŽEN ZVONIMIR RUDOLF MLADEN ŠUBIC JANKO KERSNIK META BRAČKO MARJAN FABJAN DRAGO SREDANOVIČ MOJCA VAGNER MARIJA VVOLF Proslava 50-letnice zmage Čirče, 17. aprila - Na redni letni konferenci so Člani krajevne organizacije ZZB Čirče v četrtek, 6. aprila, pregledali in ocenili enoletno delo. V skrbi za ohranjanje zgodovinskega izročila so poudarili zelo dobro sodelovanje z vodstvom krajevne skupnosti in še posebej s predsednikom Janezom Kertom ter tajnico Danico Suhadolnik Organizacija je ob podpori KS in delovnih organizacij Živila, Zvezda in Gorenjske mlekarne dobila nov prapor. V programu za letos pa so ponovili pobudo, da se za muzejsko zbirko, ki je bila nekdaj razstavljena v kranjskem župnišču, najde primeren razstavni prostor, in da se omogoči nadaljevanje izhajanja knjižne zbirke Pesništvo upora. V počastitev 50-.letnice zmage nad fašizmom in nacizmom je na proslavi pred letno konferenco nastopil tudi Ženski komorni zbor pod vodstvom Draguške VlaŠič, udeležencem pa je spregovoril tudi Ivan Jelen, član občinskega odbora ZZB Kranj. • A. Ž. Ekološki dnevi Zemlja '95 Ribcev Laz - Zasavska ekološka skupina Ekos bo skupaj s Slovenskim ekološkim gibanjem pripravila od 19. do 22. aprila v Bohinju ekološko delavnico Zemlja '95. Udeleženci, nastanjeni v Mladinskem domu, bodo razpravljali o sonarav-nem razvoju Slovenije, o ekologiji Bohinjskega jezera, o onesnaževanju Triglavskega narodnega parka, o ekonomiji okolja v turizmu in o drugih ekoloških temah. • CZ. Pod Besniško voščenko Besnica, 17. aprila - Pred tremi leti je Turistično društvo Besnica ?rvič organiziralo sre-anje pod naslovom Pod Besniško voščenko. To je bilo takrat prvo srečanje harmonikarjev na frajto-naricah iz Besniške doline od Besnice do Jamnika. Takrat so potem prvič organizirali tudi gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Tradicija obeh srečanj harmonikarjev se letos potrjuje že četrtič. Tako bo v soboto, 22. aprila, ob 20. uriv gasilskem domu v Spodnji Besnici že 4. srečanje harmonikarjev Besniške doline Pod Besniško voščenko. Poleg hamonikarjev bodo nastopili tudi člani turističnega podmladka oziroma učenci osnovne šole in dramski igralec Polde Bibič. Vstopnice so že v prodaji v trgovini Živila v Besnici. V društvu pa že potekajo tudi priprave na letošnje 4. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev za zlato harmoniko Lju-bečne. Gorenjski harmonikarji z gosti iz zamejstva se bodo zbrali na tekmovanju v Besnici 11. maja. • A. Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del akad. slikarja Bonija Čeha, V galeriji Mestne hiše razstavljata akademska kiparja Drago Rozman in Saba Skaberne. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Risbe v prostoru, Alpe Jadran 1995. V galeriji Pungert razstavlja akad slikarka Alenka Kham-Pičman. V Beli dvorani gradu Kiselstein svoje grafike, pod naslovom "Iskanja", razstavljaMarija Perdih. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava grafik akad. slikarja Hamida Tahiria. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij 17.1nterklub, ki sta jo pripravila Foto klub Andrej Prešern Jesenice in Foto klub Naturfreunde iz Beljaka.V bistroju Želva razstavlja stripe Mojca Vilar iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z barvnimi fotografijami nepalskih gora Robert Prime. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije fotolovec Marko Pogačnik. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike akad. slikar Žarko Vrezec. V galeriji Pasaža radovljiške fraščine razstavlja barvne fotografije Krope z okolico avtor van Pipan, član FD Radovljica. BEGUNJE - Muzej talcev je zaradi beljenja zaprt, odprli ga bodo znova v soboto, 22. aprila. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slike Draga Soklič. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in kipe akad. slikar in kipar Klar Meško. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Jasna Samarin. V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava slik Tončke Jesenko. V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled Velikonočna razstava Loških kruhkov v žgani glini, delo Marjete Pikelj V galeriji Loškega muzeja razstavljata slike Barbara Demšar in Klara Jenko. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja risbe Simon Mlakar. Fotograf Janez Pipan v izložbi Blagovnice Nama razstavlja "Fotozapise", v avli Gorenjske banke na Titovem trgu pa njegova razstava nosi naslov "Manj znana kulturna dediščina". ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki je do 22. aprila odprta razstava starin čipk z naslovom Klekljali so jih mati moja. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda MayerjaV Kurnikovi hiši razstavlja slike, plastike in reliefe Eva Gašperšič. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja shkcLojze Kalinšek. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, je do 20. aprila na ogled razstava Bob Marley: Pesmi svobode.. V galeriji PIC Lek, na Verovškovi 57, v Ljubljani slike razstavlja Ivan Valjavec. Donatorji velikonočnega koncerta na Bledu Velikonočni koncert , ki sta ga v Festivalni dvorani na Bledu organizirala Združenje prijateljev umetnosti "Lumen" dekanije Tržič in Turistično društvo Bled, so podprli Podjetje Turizem in rekreacija Bled, MB Trgovsko podjetje Naklo, Petrol TOE Kranj, Zavarovalna družba Adriatic Kranj, Vreček & CO., Izdelovanje peči in črpalk za kmetijstvo Kranj, Hranilnica LON Kranj in Gorenjski las kr anj. Boštjan Soklič ZA SONCEM Pri založbi Pan Rccords je pred kratkim izšla prva samostojna kaseta pesnika in glasbenika Boštjana Sokliča, popotnika skozi mnogoterosti v vesolju človeškega bivanja. Delo Boštjana Sokliča je pravzaprav prava redkost za naš podalpski prostor, saj bi avtorje, ki svoja lirična doživetja znajo izraziti tako z besedo kot zvokom ali pač na oba načina skupaj, zaman poskušali prešteti na prste ene roke. Songi, ki jih povezuje skupen naslov "Za soncem" so namreč v celoti njegovo delo, tako besedila kot glasbeni aranžmaji. Kar vsekakor zagotavlja popolno podobo umetnikovega doživetja, poetovega na eni in glasbenikovega na drugi strani. Pesmi zbrane med naslovnim songom "Za soncem" na a strani in instrumentalno verzijo le-tcga "V soncu" na koncu b strani tvorijo zaključeno celoto. Celoto človeške* ga bivanja, ki ga zaznamujeta rojstvo in smrt in neskončnost malih minljivosti med njima. Pa vendar Sokličeva lirika je "svetla" iz nje veje optimizem, obrnjena je k soncu (...roka v roki, sled za soncem se zapiše za otroke cvetja in zelenih sanj...), zeverovana v zdajšnost (... počakaj za hip, ne ne odidi, zate ni včeraj, ne jutri, le zdaj...) zagledana v iracionalno (... po vesoljih se potepam in Čarobni svet oznanjam, trde zemlje se otepam, že od nekdaj buden sanjam...). , Glasba Boštjana Sokliča, temelječa na nežni "ncprStckam" akustiki, sledi njegovi liriki. Njegovo skladno muziciranje na kitari dopolnjujejo tabla bobni, saksofon, klavirski zvok klaviatur ter prepričljiv, sicer ne širok, pa zato veder, posamezni izpovedi primerno obarvan vokal. Poezija in glasba Boštjana Sokliča sta nedvomno pravi praznik za dušo in uho. Igor K. Risba v prostoru Alpe Jadran RISBA, LIKOVNIKOV INTIMNI ZAPIS Kranj - Likovno društvo Kranj je v Mali galeriji pripravilo razstavo "Risba v prostoru Alpe Jadran", na kateri poleg gorenjskih umetnikov sodelujejo tudi likovniki iz Italije, Avstrije in Hrvaške. V četrtek je bila v okviru Likovnega društva Kranj v Mali galeriji v Kranju svečana otvoritev razstave "Risba v prostoru Alpe Jadran", ki v pozitivnem smislu obuja spomin in na neki način tudi nadaljuje nekdaj sicer številnejše m tudi glede števila nastopajočih bogatejše likovne manifestacije, ki združujejo likovnike v prostoru Alpe -Jadran. Dvanajst likovnikov se predstavlja s svojimi risbami, nekatera dela so pravza- f>rav na sami meji, ko jih še ahko imamo za risbe, risbe kot osnovne likovne prakse in neposredne likovne izkušnje, vendar so avtorji na tak ali drugačen način vendarle zavezam temeljem risbe. Polovica razstavljajočih so gorenjski likovniki Boni Čeh "VLikovnem društvu smo se odločili, da vsako leto pripravimo vsaj eno odmev* nejšo likovno manifestacijo, na dve leti naj bi se tako menjali razstavi "Risba v prostoru Alpe-Jadran" In pa "Bienale mesta Kranja". Za risbo smo se odloči' II Iz razloga, ker je le-ta na neki način zapostavljena, dejansko pa je risba najbolj intimen in oseben zapis posameznega avtorja. V prihodnje se nameravamo tudi temeljiteje povezati z Gorenjskim muzejem, upamo tudi na večji obseg razstave tako po številu avtorjev kot razstavljenih del hkrati pa Želimo tudi oživiti sodelovanje z likovnimi umetniki sosednjih držav. Del avtorjev, ki te dni razstavljajo v Mali galeriji, Je sodelovalo tudi na Zimskem mednarodnem likovnem srečanju Gosttur januarja letos na Krvavcu. Dela z omenjenega srečanja pa nameravamo razstaviti 4. maja v Kranju," jepove-dala Klementina jjGotija, članica Likovnega društva Kranj. Zmago Puhar, v ozadju njegova dela v okviru razstave "Risba v prostoru Alpe Jadran". (katerega samostojno razstavo si te dni lahko ogledamo v Galeriji Prešernove hiše v Kranju), Klementina Golija, Karlo Kuhar, Zmago Puhar, Vinko Tušek in Franc Vozel, šest avtorjev pa je iz sosednjih držav, Nicoletta Leghissa, France Milani in Marino Cas-setti iz Italije, Franz Berger, in Robert Primig zastopata Avstrijo, Robert Pauletta pa prihaja s Hrvaške. Medtem ko likovno reinter-pretativna figuralika Bonija Čeha velja za svojevrsten izziv, ki ga slikar razrešuje na samosvoj način, pa dela Kle-menitne Golija temeljijo na postopku transponiranja motivov v duhovne in simbolne podobe. Vsebinsko jedro del Karla Kuharja temelji na preseganju racionalnih dimenzij motiva na področja nezavednega in intuitivnega. Zmago Puhar se predstavlja s čmo -belimi risbami, v katerih se likovno poigrava z motivnimi in likovnimi sestavinami. Iz-kušnjeVinka Tuška, kot člana "Neokonstruktivistov" je mogoče v najbolj ustrezni obliki udejanil v svojih ambientalnih postavitvah, sled le teh pa nedvomno odseva tudi v delih na papirju. Franc Vozel se v svojih risbah, ki na nek način pomanjšane verzije njegovih slikarskih kompozicij, posveča tematiki razosebljene figura-like. Risbe Avstrijca Roberta Pri-miga temeljijo na preigravanju likovnih elementov in so nastale s kopičenjem skokovitih, ekspresivno divjih linij, ki jim avtor dodaja drobne koloris-tične poudarke, risbe njegovega sonarodnjaka Franza Bcrgerja pa gledalca spominjajo na kitajske pismenke, tak učinek je avtor namreč dosegel V četrtek so bile v okviru Gorenjskega muzeja v Kron' ju odprte še tri razstave. V Galeriji v Prešernovi hiši rezstavlja akademski slikar Boni Ceh, v Galeriji Mestne hiše razstavljata Saba Skaberne in Drago Rozman, v Beli dvorani gradu Kiselstein pa so na ogled grafike Marije Perdih. s pomočjo gibkih potegov p° površini rahlo obarvanega pa* pirja.Medtem ko Marino Cas-setti pri svojih krajinskih vtisih izhaja iz konkretnosti, pa Ni" coletta Leghissa v svoje risbe vključuje tudi elemente kolaža-Poglavitna motivna poudarka del tretjega Italijana Franca Milanija pa sta vrata, ki na* vodijo v neznano in zlata polobla, ki osvetljuje likovni prostor. • I.K., foto: Gorazd Sinik GOSTOVANJA V AMERIKI IN KANADI Torek, 18. aprila 1995, ob 20. uri Spored: G. Ph. Telemann, Sonate za kljunasto flavto, oboo in basso continuo /Republik njkmartef) RADIO POSLOVNI 88,4"» Tiskarna k a Slovenija Informacije: Klemen Ramovš Management, Slovenska 1, Ljubljana, tel. 061/125 33 66 Prodaja vstopnic: Emona Globtour v Maximarketu,Trg republike 1, Ljubljana, tel. 061/213 912, 213 832 "Od 45 pevk in pevcev s* pripravlja za pot 31 člane* zbora. Ž nami odhaja na p° tudi ansambel Zarja iz Loma W nekaj spremljevalcev; v vs^J skupini bo kar 45 udeležence* Iz Slovenije odpotujemo petek, 21. aprila, vrnili Pa Ji bomo 2. maja 1995. Najprej si* na sporedu dva samostojfl koncerta v Chicagu in nato & skupna nastopa z ansamblom bližnjem Lemontu. Potem oa> pot vodi prek Detroita Cleveland, kjer bomo nastopi' li z ansamblom 26. aprila. 7jo° čaka še samostojen koncert Hamiltonu, ansambel pa °. stop v Torontu. Ob vračanj skozi Ottawo, Montreal »JJ New York se bomo ustavw tudi v palači OZN, kar namJ omogočil tržiški rojak dr. En" est Petrič; verjetno bomo taj» lahko zapeli vsaj eno Pe*et^ Na koncertih se bomo pr6"8^, vili s programom, ki ga šesta jata po dva cerkvena posvetna dela s približno skladbami. Predvsem sklad iz tujega programa, ki J pojemo v sedmih jezikih, redkeje izvajane. Seveda ne ^ manjkalo slovenskih narod" J in umetnih pesmi, ki so P°vs lepo sprejete," je op^jdja gram gostovanja zborov« Vito Primožič. S.Saje GOSPODARSTVO OBČINE KAMNIK Za objavo pripravila novinar A. Žalar in komercialist J. Žaler Za Kamnik ni značilna slovenska slika Problemi, ki so se v zadnjih letih kazali v slovenskem gospodasrstvu, niso bili tako izraziti v občini Kamnik. Kriza, ki se ji Kamnik tudi ni izognil, pa je mimo. Kamnik, aprila - Z več kot 6.100 zaposlenimi v gospodarstvu Jj" ugotovitvijo, da ima dokaj pomembno mesto v gospodarstvu že v tem trenutku tudi obrtništvo, je občina Kamnik *tta tistih v Sloveniji, ki izstopa iz slovenskega povprečja. Podjetja v občini Kamnik so si v dobršni meri že izoblikovala ^meritev, ki jim zagotavlja jutrišnjo drugačno trdnost od v<*rajšnje.Ob že zdaj dokaj urejeni oziroma zadovoljivi Pfeskrbi so velike možnosti tudi na področju turizma, kjer se °b iskanjih izrazita slika sicer še ni izoblikovala, vendar glede "ekaterih že zdaj poznanih ni več dilem. .Župan občine Kamnik *°ne Smolnikar je ob razbijanju o trenutnem gos-Podsrskem stanju v občini Kamnik dokaj zadovoljen. |>amnik je nenazadnje ena "stih slovenskih občin, ki je °bdržala nekdanje nespremenjene okvire in ki je sPJ"emembe in izgube trga v j^kdanji državi vendarle niso lako prizadele. Razen tega se * zadnjem obdobju kažejo ludi ugodni premiki v kar nekaj kolektivih. Kriza glede ^anjsevanja števila zaposleno in povečevanju brezposelnosti je tudi že mimo. jrenutno je v občini okrog *-500 nezaposlenih, kar pa po Mnenju strokovnih služb ni Problem, zaradi katerega bi b,lo treba biti posebej Oskrbljen. Med uspešnimi kolektivi v občini so na primer MENI-NA. ki kar 90 odstotkov Proizvodnje izvozi na zah-evne evropske trge. Med j^dno bolj uspešne se uvršča f/A Zelo uspešno je MESO. * SVILANIT imajo danes Prodano proizvodnjo za me-e? dni vnaprej. Postali so fjsnani na modnih evrops-1ft trgih, in da so kos doba- G vam in zahtevam na podlagi sklenjenih pogodb, morajo danes delati tudi ob sobotah. Nekaj delavcev so prevzeli tudi iz IDEJE. To podjetje pa je dokončno propadlo. Sicer pa novo usmeritev iščejo tudi v kemični industriji v Kamniku. KIK išče alternativne programe z alu in plastičnimi programi. AL-PREM se bori s težkimi hipotekami iz preteklosti. Sedanje vodstvo je optimistično in ugotavlja, da bi ob uspešni prodaji kapacitet na sedanji stari" lokaciji zmogli preživeti in uspešno gospodariti naprej na Bakovniku. se izboljšujejo tudi v TITANU. Seveda pa je to podjetje, kjer stvari ne gredo čez noč, kjer razmere ni moč urejati z radikalnimi rezi. Podobna ocena velja tudi za STOL K amnik, kjer se počasi prilagajajo razmeram na tržišču in zahtevam glede Erograma, ki ga imajo. Gre za olektiv, ki se zaveda, da ima delo in obstoj v kvaliteti. Pospešene razvojne možnosti se v tem trenutku kažejo v KALCITU. Dobre poslovne rezultate imajo tudi v KOČNI, kjer se skupaj z V obrti je danes v občini okrog 1.400 zaposlenih. Kmetov ima občina Kamnik 550. V druge občine se vozi na delo okrog 3000 občanov, v Kamnik pa jih prihaja na delo od drugod okrog 500. Največ (4.250) je zaposlenih v industriji, v kmetijstvu (družbenem) 126, v gozdarstvu 18, gradbeništvu 414, prometu 200, trgovini 444, gostinstvu in turizmu (družbenem) 30, stanovanjsko komunalni dejavnosti 71, finančno tehničnih storitvah 185, znanosti, kulturi in informiranju 618, zdravstvu in socialnem varstvu 383, v družbenih organizacijah in državni upravi 197. Mercatorjem pripravljajo tudi na gradnjo blagovnice na območju med SKG in črpalko. Kar zadeva turizem, je trenutno v ospredju Velika planina, kjer podaljšana tur-stična sezona sicer blaži težavne finančne razmere. Vendar bo vseeno potrebna finančna injekcija tudi iz občinskega proračuna. Za naprej pa razvojne in vsebinske opredelitve kar zadeva turizem v tem delu firipravlja projektna skupina ZVIR. Gre za tako imenovani ekološki turizem, ki bi Veliko planino izpostavil tudi v poletnem obdobju. Ob stečaju UTOKA pa se bodo v Kamniku morali odločiti tudi glede ureditve prostora v tem delu. Morda bi bil primeren za hotel? Arbore-tum pa ima že začrtano usmeritev in bo nedvomno zelo pomembna za občino. Spremembe, ki jih pričakujejo v občini, se bodo nadal-jevale še posebno na področju preskrbe in obrti; Sa tudi na gradbenem, lednje bodo nedvomno povezane tudi z razvojem turizma v obeh dolinah, za kar se programi prav zdaj pripravljajo. Trgovina Del. čas: 9.-19. sobota: 8.-13. za mlade in najmlajše Moste 80/H tel.061/841-524 Ženska konfekcija, perilo, kopalke, svečana oblačila, obutev, tekstil, oprema za dojenčke, igrače Izpu&nl sistemi za we osebne avtomobile AMBROŽ Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 • Najnovejša tehnologija t Dvojna ALU pločevina Proizvodnja, servis, montaža CEMENTNI IZDELKI JUHANTJOŽE MOSTE 93, KOMENDA, TEL/FAX: 061/841-082 nudimo vam BETONSKE TLAKOVCE različnih oblik, plošče, robnike, cevi ograje /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D., LJUBLJANA PODRUŽNICA KAMNIK HOMER d.o.o. _ TOGO VINA _ v bližini tržnice Tomšičeva 17, 61240 Kamnik, tel.faz: 061/831-888 Vam nudi po ugodnih cenah vse vrste barv, lakov in čopičev. BELTON 4L 2.600 SIT, BELTOP 4L 3.780 SIT, GAŠENO APNO 39 SIT/KG, POSODA PORCELAN, KRISTAL ROČNO ORODJE, ŽEBLJE in še in še. LANEN CVET VEUKA IZBIRA MED ' najlepšimi vzorci metrskega blaga za svečanost in vsak dan za razvedrilo in šport ' pribor za šivanje (oblačenje gumbov takoj) * ženska, moška in otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice, _plenice Pampers in Fippi itd. Del. čas: od 9.-12. in 14.-19., sob. 8.-13. Moste 74, 61218 Komenda O 061/841-386 5Q9^lO Moste 88A PRODAJALNA OBUTVI IN TEKSTILA Velika izbira spomladansko obutve in oblačil za vso družino Pridite in prepričajte se! KiUIJIIOVA 4 STOLETNA TRADICIJA V LIVARSTVU IN PROIZVODNJI KLJUČAVNIC UVRŠČA TITAN V SAM VRH SLOVENSKE KOVINSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE. PROIZVODNI PROGRAM: pocinkani in črni fitingi, ulitki iz bele temprane litine, sistem alumplast za vodovodno in centralno ogrevanje, Pohištvene in stavbne ključavnice, cilindrični vložki vseh vrst, sistem centralnega zaklepanja in glavnega ključ Tovarna kovinskih izdelkov in livarna p.o. «1240 Kamnik, Kovinarska 28 _ tel.:061/816-221, rax:812-610, TITAN' \l3/ a krmi TRGOVINA: 813-177 Moste 8/b, 61218 Komenda, Tel.&fax: +386 61/841 368 Ana Močnik Izdelovanje PE folije za strojno pakiranje In vseh vrst PE vrečk po naročilu za Industrijo, obrt, trgovino In gospodinjstvo TRGOVINA Z ELEKTROINSTALACIJSKIM MATERIALOM ŠUTNA 76, 61241 KAMNIK telJfax. 061/812-646 061/611-186 J Klanec 13, 61218 Komenda, Slovenija Tel.fax:061/841-022, mobitel:0609 611 190 •ftodaja traktorjev • kmetijskih Priključkov • rezervnih delov za program "ZET0R" in SiPo ter program traktorskih gum. Mizarstvo KOViNOPLASTtKA 0 Dolcic Jernej Cerur s.p, Moste 60, 61218 Komenda Slovenija Tel.&Fax: 061/841 086 ZDENO ČIBAŠEK Moste 87A 61218 Komenda tel.&fax: 061/841-061 IZDELOVANJE PIHANE PLASTIČNE EMBALAŽE ZA POTREBE FARMACEVTSKE, KOZMETIČNE, PREHRAMBENE IN KEMIJSKE INDUSTRIJE. /mom IZDELOVANJE IN OBNAVLJANJE vseh vrst strojnih ščetk za industrijo, trgovino in obrt 61218 Komenda, Moste 8, tel.Ifax:0611841-117 PLETENINE KAMNIK ŠpENko CiRitA iN Ianez PLETENINE PROIZVODNJA VELEPRODAJA Moste 95/a, teI.:841 -525, 61218 Kometa TRGOVINA Prešernova 14/c, teL8 1 7-108, 61240 KAMNik mmmmmmm : Ml on i * i * «u JANEZ MI^VKAR Ljubljanska 40, 61240 Kamnik Tcl.:061/812 758 Nudimo nedeljska kosila za 750 SIT MORSKE JEDI: škampi, škampovo meso, morski pes, list, kalamari na več načinov ostale jedi po naročilu velika izbira sladic: tiramisu, polnjena melona, polnjen ananas, gibanica Del. čas: od 10. do 23., nedelja od 10. do 21. PONEDELJEK ZAPRTO POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK #J* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FORD MONDEO 2.5 V6 24V Preprosto na vrhu Ford mondeo igra eno od glavnih vlog pri celostni podobi te avtomobilske znamke. Tržna uspešnost, potrditev naslova evropskega avtomobila leta in njegova splošna svetovljanska naravnanost pa se še posebej kažeta v prestižni različici z najmočnejšim šestvaljnim motorjem. Skrbno prikrita športnost. Pri mondeu 2.5 V6 24V so Fordovci skrbno prikrili, da gre za najmočnejšo različico z najmočnejšim motorjem, razen z nekaterimi športnimi dodatki. Tako ima ta mondeo serijsko nataknjena platišča iz lahke litine in širokimi nizko presečnimi gumami, zato na cesti stoji kot razjarjeni pes, ki bo vsak hip napadalno sklonil pogled in se pognal za sovražnikom, na petih prtljažnih vratih pa dodan stabilizator zraka. Peta prtljažna vrata, ki so sicer zelo velika in zato tudi tako težavna za odpiranje, da jih oba plinska nosilca komajda zmoreta dvigniti, zapirajo družinsko prostoren prtljažni prostor, ki sicer ni med najglobljimi, toda zato se pod njim skriva običajno rezervno kolo in navkljub plitvosti obsega 470 litrov. Na zadnji klopi je dovolj prostora za tri povprečno raščen potnike, prostora za kolena je sorazmerno veliko, a bi ga bilo pri skoraj štiriinpol metrskem avtomobilu lahko tudi za kakšno ped več. Voznik si višino sedeža uravnava z elektriko in skupaj z višinsko (ročno) prilagodljivostjo volanskega obroča mu ne bo težko najti pravšnjega položaja. Pravzaprav glede opreme temu avtomobilu ne manjka nič. Elektrika za vsa štiri stekla, skupaj s Kvalitetne pnevmatike, ki zagotavljajo varno vožnjo in veliko število prevoženih kilometrov. Za zmerno ceno jih dobite pri pooblaščenem zastopniku Boltez Avtooprema, kjer vam jih tudi brezplačno montiramo. AVTOOPREMA, Staneta Žagarja 58c, Kranj ključavnico, osrednja ključavnica s ključem za nočno osvetljevanje, elektrika za bočni ogledali, volan s servoojačeval-nikom in v njegovi sredici skrita varnostna zračna vreča, ogrevanje sprednjega in zadnjega stekla, klimatska naprava in strešno okno, slednje samo z ročnim odpiranjem, sodijo v serijsko opremo za udobje in temu ni kaj očitati. Vozne lastnosti so pri najbogatejšem mondeu že na meji športnosti. Kdor si želi kombinacije udobja velikih limuzin (mondeo je velik avto, o tem ni dvoma) in močnega motorja s športnimi lastnostmi, naj si to kombinacijo, če mu globina žepa dopušča, le privošči. Šestvaljnik z 2544 kubičnimi centimetri, dvakrat po tremi valji pod kotom 60 stopinj in štiriventilsko tehniko, temu avtomobilu zelo pristaja. S tem mondeom se pospešuje zelo solidno (8,7 sekunde do 100 kilometrov na uro) in tisti, ki mu je vrtenje pogonskih koles in škripanje zavor zoprno, si lahko pomaga s serijsko vgrajenim TCS, napravo, ki preprečuje MEŠETAR Cene gozdnih zemljišč Cene, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okom iz Škofje Loke, so informativne in veljajo za območje nekdanjih gorenjskih občin. Dejanske, končne cene so odvisne tudi od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomoskih vplivov, ki lahko začetno ceno povečajo tudi za polovico. bonitetni cena (v SIT/m2) po občinah razred Notranjost: popolna oprema in imitacija plemenitega lesa. Kranj Škofja Loka Radovljica Jesenice Tržič 1. 132,00 132,00 121,00 104,00 103,00 2. 112,00 112,00 102,50 87,50 87,00 3. 91,00 91,00 84,00 71,00 71,00 4. 62,00 62,00 57,00 49,00 48,00 5. 50,00 50,00 45,00 39,00 38,50 6. 33,00 33,00 30,00 26,00 26,00 7. ,17,00 17,00 15,00 13,00 13,00 CENA do registracije: 59.000 DEM (Summit Motors, Ljubljana) TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: Sest valj ni z valji pod kotom 60 stopinj, štirtaktni, nameščen spredaj, poganja prednji kolesi, petstopenjski ročni menjalnik, 2544 cem, 125 KVV/170 KM elektronski večtočkovni vbrizg goriva, tristezni uravnavani katalizator. +notranje udobje +oprema +zmogljiv motor -preglednost -težka zadnja vrata -trdo vzmetenje zdrsavanje pri hitrem sopljevanju. Hitrostna povprečja so lahko zelo velika in končna hitrost 215 kilometrov na uro po tovarniških podatkih ter 219 po števcu je zelo spodobna. Tudi pri nekaj ostrejši vožnji motor s 170 konjskimi močmi ne bo pretirano žejen in testno povprečje je znašalo dobrih enajst litrov, upoštevaje različne pogoje vožnje in ekonomično vožnjo ter priganjanje. Tudi pri ustavljanju je mondeo ubogljiv avtomobil, vse štiri zavore so kolutne s servoojačevalnikom in dodatno hlajene, zato so tudi pri mučeniškem zaviranju odporne na pregrevanje. Zavorni dodatek ABS se odzove le takrat, ko je to nujno potrebno, kajti avtomobil je sam po sebi težak in nekontrolirano drsenje utegne imeti neugodne posledice. Ford mondeo 2.5 V6 24V je torej uporabno velik in udoben avtomobil, blaži dirkaške želje povprečnih voznikov in ob vsem se s to različico pojavlja v svoji najimenitnejši obliki. • M. Gregorič, slike Lea Jeras Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonske odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. Poglejmo, kakšne cene so veljale 13. aprila! * jesenska jabolka 80 - 90 * blitva 100 - 120 * čebula 90 - 130 * česen 150 - 200 * krompir 40 - 50 * por 140 - 170 * endivija 75-100 * zelje v glavah 60-90 * jagode 450 - 600 * zimska jabolka 85 * cvetača 180 - 200 * radič 200 - 260 * mehka solata 180 110 250 * korenje 60 - 95 * mladi krompir 140-180 * repa 50 - 60 * špinača 130 - 160 * kislo zelje 70 - 90 * hruške 110-160 * mlada čebula 150 - 180 * hren 280 - 350 * rdeča pesa 50 - 80 Cene na tržnici Na kranjski tržnici ponujajo letošnji krompir po 150 tolarjev za kilogram, jajca po 13 tolarjev, česen po 300 in cvetačo po 200 tolarjev. Čebula stane 200 tolarjev, jabolka 120, solata okoli 200 tolarjev... radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS Mere: d.4480 mm, š. 1750 mm, v. 1425 mm, prostornina prtljažnika 470/ 965/ 1300 1. Najvišja hitrost 215 km/h, Soraba goriva po ECE: 7,1/ ,0/ 13,1 1 neosvinčenega 95 okt. bencina. Poraba na testu: 11,2 1. tel. 064/620-929 064/620-087 tm 064/620-928 Spodnji tro 2 a, pri "KASCI" ŠKOFJA LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNIĆNE OPREME * RAČUNALNIKI 486, MONITORJI 4 REGISTER BLAGAJNE, KUŠEJI ' PISALNI STROJI, KALKULATORJI * TISKALNIKI - BARVNI. LASERSKI ' TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI * PAPIR, KARTUŠE, TONERJI, TRAKOVI * PROGRAMIRANJE BLAGAJN * SVETOVANJE PRI NAKUPIH * VZDRŽEVANJE, TEL POMOČ * OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE (R^Chemo V NOVIH xt;t d PROSTOItlll LJUBLJANA, MAISTROVA 10 v Kjr m va^aam SEDAJ V PROSTORIH GG PRIMSKOVO STANETA ŽAGARJA 53, TEL 241-397 IN 241-442 OSVEŽITE VASE BIVALNE IN POSLOVNE PROSTORE VASI LASTNINI • hiši * stanovanju * podstrešju * Meti • lopi - garaži - terasi • gotovini * vrednostnim papirjem • predmetom la osebno rabo * dragocenostim - zbirki * slikam -vidnim oblogam * steklu - pomivalnemu stroju • pralnemu stroju • hladilniku * zmrzovalniku • sesalniku - televizorju • instalacijam * dvigalu - centralni kurjavi -bojlerju - klimatski napravi - gradbenem materijalu • GROZI NEŠTETO • požar • strela * vihar • toča • okvara gospodinjskega aparata * okvara antene • okvara na instalacijah * okvara na centralnem ogrevanju * padec letala * odgovornost do tretjih oseb * manifestacija - demonstracija ■ poplava • izliv vode * zemeljski plaz * odtrganje zemljišča * snežni plaz * razbitje • vlomska tatvina * rop • lom * udarec motornega vozila * NEVARNOSTI! Adriatk Vam za vse našteto ponuja pošteno, kakovostno zavarovalno kritje in dodatne ugodnosti ob Tednu odprtih vrat od 18. do 22.4, vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Obiščite nas ali pokličite. PE KronI Kidričeva 2, tel.: 211686 in pooblaščene Adriatkove agencije: Mriak aJcdja Loko • pooblaščeno agencijo AZA, Šolslco ul. 2, tel.: 624 060 Adriafic Kranj - pooblaščena agencija AND0, Kidričeva 2, tel.: 211 688 Adriafic Jesenice - pooblaščena agencijo fiiWS, Titova 18, tel.: 81 974 Adriafic Radovljico - pooblaščeno agencijo T/G, Gorenjska cesta 25, tel.: 714 363 Mriak Tržič • pooblaščena agencijo TIG, Precilniška c. 8, tel.: 50 669 Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica NO* 2« GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Slovenski izvozni družbi bo pomagala evropska banka SID bo letos prvič izplačala dividende Obseg poslovanja naj bi letos podvojili, za servisiranje vseh izvoznikov pa ima SID premalo kapitala 'tanj, 14. aprila - Pri Slovenski izvozni družbi se zavedajo, da ODreme m izvaianie investi SCiJa fjS°VO deJavnoKst * Pomalo poznajo, zato so že K de, y tujiJni j,0 namre5 fi^J^L • ' \ Pa nameravaJ° največ 12-odstotna, pri krak p>iskati petnajst največjih izvoznikov. Med oblike seznanila podjetij z našim delom sodi tudi tiskovna konferenca, so Predstavniki SID povedali minulo sredo. Predstavili so delo v a"skem letu ter letošnje načrte in novosti. SID je lani sodelovala pri JO milijonih dolarjev izvozih poslov slovenskega gospodstva, od tega se je 60 ^'Hjonov dolarjev nanašalo ^ zavarovanje poslov, 50 ^'lijonov dolarjev na refinan-?ranje in 200 milijonov dolar- toročnih posojilih največ 11-odstotna, pri kratkoročnih posojilih za izvoz trajnih potrošnih dobrin največ 10-od- Jev na garancije. J*ni kljub težavam z devizno klavzulo 15 ilijonov tolarjev dobička Zavarovanje poslov pred Političnim in komercialnim 'žganjem je pri nas še precej spoznano in neuveljavljeno, Vendar so lani obseg pomemb-n° povečali. Obstajajo pa Možnosti za kvalitetno rast eh storitev, saj bi zavaroval-na polica lahko služila kot '"strument za pridobitev Pančnega posojila. SID pa je ar*i poleg neposrednega žalovanja sodeloval kot poza-Jarovatelj pri 15 odstotkov Sega' pri nas zavarovanega •*voza. SID ima 40 milijonov tolarjev kapitala, kar je Premalo, da bi lahko servisirala vse izvoznike v zaie-knem obsegu, saj slovenski hvoz znaša pribliino 7 'pUiiard dolarjev, je dejala Vo)ka Ravbar. Na tiskovni konferenci so spregovorili (od leve proti deseni): član uprave Marjan Kramar, predsednica nadzornega odbora Vojka Ravbar in predsednik uprave SID dr. Zlatko Muršec. Foto: G. Šinik uprave dr. Zlatko Muršec. stotna in pri kratkoročnih Skupščino delničarjev (naj- namenskih depozitih za pos-večji je država) bodo sklicali peševanje izvoza največ 8-11. maja, nadzorni odbor pa je odstotna, letošnjo poslovno politiko že sprejel, predstavlja nadaljevanje lanske oziroma jeseni razširjene, je povedal član uprave Marjan Kramar. 11 (re)financiranju izvoznih Poslov, predvsem izvoza Preme in investicijskih del v jUJini, so realne obrestne mere arji z dodatnim subvencioniram uspeli znižati na 8 do 10 °-stotkov, največji problem j?a je predstavljalo nesoraz-?er]e za revalorizacijsko in ,ev>zno klavzulo, zato so ednjo začasno opustili. SID je lani poslovala uspeš-I °» ustvarila je rezervacije in I nsko poslovno leto zaključi-tL* 15 milijoni tolarjev do- 12 i ^tos D0 ^ vecJi m ^Plačevati bomo začeli divi-er»de, je povedal direktor Letos bodo podvojili obseg poslovanja Obseg zavarovanja pred komercialnih in političnih tveganjem v letošnjih prvih mesecih hitro narašča. Na tem področju bodo pogoji takšni kot doslej, pri zavarovanju pa so storitve SID odprte za vse izvozne posle. Vse izvoznike, ki se pojavljajo na rizičnih trgih, so s svojo ponudbo pismeno že seznanili. Povečuje se tudi obseg refinanciranja izvoznih posojil, boljša je namreč obveščenost podjetij, saj imajo zdai kontaktne osebe v vseh bankah, ki svoje komitente seznanjajo s ponudbo SID. Letos ne bodo sodelovali pri bančnih posojilih, pri katerih bo realna obretna mera višja od 12 odstotkov, običajna pa bo 10 in manj odstotna. Pri dolgoročnih posojilih za izvoz V zadnjem času krepimo sodelovanje z Evropsko banko za obnovo in razvoj, konkretni rezultat bo v krat-kem druga tehnična pomoč, ki bo namenjena izdelavi petletnega razvojnega programa SID, vanj bomo vključili tudi sodelovanje z EBRD, je povedal Marjan Kramar. EBRD pa resno razmišlja tudi o aokapitali-zaciji SID, ki bi si seveda tako zagotovila zelo pomemben dodatni finančni vin Podobne ustanove v svetu zavarujejo 10 do 20 odstotkov celotnega izvoza, uspešni bomo, če ne ga bo letos uspelo zavarovati 5 do 8 odstotkov, je dejal dr. Zlat-koMuršec. SID pa bo glede na obseg firoračunskih sredstev razširi-a subvencioniranje realnih obrestnih mer, predvsem izvoznikom opreme in izvajanje investicijskih del v tujini. V končni fazi naj bi izvoznikom zagotavljali približno takšne obresti, kot jih plačujejo njihovi zahodni konkurenti. Nadaljevali bodo tudi z izdajanjem storitvenih garancij, ki je najbolj rizično področje poslovanja SID, zato bodo obseg izdanih garancij prilagajali poslovnim oziroma dohodkovnim možnostim družbe. Sicer pa bo letos SID dajala prednost tistim izvoznim poslom, pri katerih bodo podjetja zainteresirana za njen celotni servis, od garancij prek zavarovanja pred izvoznim tveganjem do refinanciranja posojil. Kupnina enkratna priložnost za Financiranje izvozne proizvodnje Z zakonom o kupnini ima ekonomska politika enkratno priložnost za financiranje izvozne proizvodnje in za postavitev dolgoročnih temeljev, da bi pri tem dosegli potrebno kritično maso sredstev, pravijo v SID. Problem tečajnih razlik je lani tako kot banke prenesla na izvoznike, saj je zmogla le tolarsko financiranje, izvozniki pa posle pač sklepajo v tujih valutah. Tečajne razlike so bile lani za izvoznike zato večji problem kot obrestne mere. S pomočjo kupnine bi se SID lahko usposobila za spremljanje izvoznih poslov v tujih valutah, v katerih izvozniki sklepajo posle. Glede na novi zakon v poroštvih pa bi SID lahko v imenu in za račun države izdajala poroštva za pripravo proizvodnje za izvoz, česar doslej niso kreditirali. Z ministrstvom za finance se dogovarjamo, obseg še ni jasen, vsekakor pa bo to letos dodatna ponudba, je povedal Marjan Kramar. Okrepiti pa žele sodelovanje z Banko Slovenije, saj tudi v tujini podobne ustanove sodelujejo s centralnimi bankami, kar bi njihovim zavarovanjem v nekem smislu potrdilo "status" ustreznosti. • M. Volčjak Slovenska podjetniška inovacijska mreža zagrebška Inova in svetovni sejem inovacij 52}?' 17' aPri,a • Slovenska podjetniško inovacijska mreža d -j 'nwvalt,rje na zagrebški sejem Inova, ki bo potekal od 25. hu aP"'a>m na svetovni sejem inovacij, ki bo v ameriškem . "sbourgu potekal od 19. do 22. maja. V Ljubljani pa bo v p*ek, 20. aprila, potekala mednarodna borza inovacij. 10 mednarodna borza inovacij bo v četrtek, 20. aprila, ob liikr 17' ure Potekala v prostorih Gradbenega centra v Jj^ljani, na Dimičevi 9. Inovatorji bodo ponudili nove Pod- * tenn°l°giJo in storitve, povabljeni pa so seveda p %tniki, ki so zainteresirani za nakup licence, novega jj°grama ali posodobitev poslovanja z novimi storitvami. ^eleženci borze bodo lahko kupili •nov Si acij kupili katalog ponujenih ^Slovenska podjetniška inovacijska mreža, ki deluje pri u.niru za malo gospodarstvo, vabi inovatorje za zagrebški pomladanski sejem, v okviru katerega bo sejem Inova (v So $onu 9)' Potekal bo od 25. do 29. aprila. SPIM prijave zbira V°- aprila. Inovatorji pa lahko sodelujejo na svetovnem sejmu inovacij, „'Po od 19. do 22. maja potekal v Pittsbourgu v ZDA, gre za \ JVečJi svetovni sejem inovacij Inpex 9, na njem sodeluje več i"1 50 držav z več kot 3 tisoč inovacijami. SPIM vabi tiste, ki tr, "ove izdelke, tehnologije in storitve pripravljene za eZenJe, zaščitene pri nas z možnostjo zaščite v okviru p °'etnega roka tudi v tujini oziroma jih ni moč na osnovi ^dstavitve kopirati. Izkoristijo lahko ugodnega pogoje L^ega nastopa Slovenije na tem sejmu pod pokroviteljstvom friške vlade. Stroški razstavljanja znašajo 1.950 ameriških Ularjcv, SPIM pa prijave zbira do 25. aprila. • M.V. Certifikati za razliko v plači V državnih organih 1.257 zahtev Kranj, 17. aprila - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je za razlike v plačah začelo 13. aprila izdajati lastniške certifikate, prejelo je 1.257 zahtev. Negospodarske organizacije so za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1992 morale za vsakega zaposlenega izračunati razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami po tedaj veljavni kolektivni pogodbi. Razliko v plači namreč lahko pri lastninjenju uveljavljajo tudi zaposleni v javnih zavodih, državnih organih in v drugih organih in organizacijah. Vsaka organizacija mora pri obračuni navesti osebne podake zaposlenega in znesek, do katerega je upravičen. Ministrstvo je prejelo 1.257 zahtev za izdajo lastninskih certifikatov. Ministrstvo sklep o izdaji lastninskega certifikata izda le v primeri, če pri kontroli podatkov posamezne negospodarske ni ugotovljena nobena napaka. Ker vse organizacije še vedno niso dostavile pravilnih podatkov, predvidevajo, da bo vnos zaključen junija letos. Ministrstvo je zato vse organizacije pozvalo, naj čim prej dostavijo podatke, saj je zadnji rok za uporabo certifikatov 31. december 1995 in z zamujanjem le skrajšujejo rok, ki ga imajo delavci na voljo za njihovo uporabo. Uporaba teh certifikatov je omejena, saj jih ni moč vložiti v investicijske sklade, temveč le v nakup delnic in drugega premoženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki so ponujene v odkup. Promocija slovenskega gospodarstva v svetu Letos pet celovitih predstavitev* Junija na Poljskem, septembra na Hrvaškem, oktobra na Madžarskem in novembra v Avstriji in na Slovaškem. Kranj, 17. aprila - Gospodarske predstavitve Slovenije bodo potekale pod geslom "Slovenija - spoznajte priložnost", sofinancirala jih bosta ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in gospodarska zbornica, pripravila pa agencija Kres iz Ljubljane, ki je bila izbrana na javnem natečaju. Končno so se torej začele celovite promocije slovenskega gospodarstva v tujini, saj se o tem dolgo niso mogli sporazumeti. Slovenska vlada oziroma njeno ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in druga ministrstva ter Gospodarska zbornica Slovenije bodo letos pripravili pet celovitih predstavitev slovenskega gospodarstva v tujini. Prva bo od 18. do 23. junija na Poljskem, v okviru mednarodnega sejma v Poznanju. Na Hrvaškem bo Slovenija predstavila od 11. do 17. septembra kot država partnerica na zagrebškem velesejmu. V Budimpešti na Madžarskem bo samostojna predstavitev Slovenije potekala od 17. do 10. oktobra, na Dunaju v Avstriji od 6. do 9. novembra in na Slovaškem od 28. novembra do 1. decembra. Predstavitve bodo namenjeni vzpostavitvi poslovnih stikov, poleg razstave bodo zato pripravili poslovne konference, okrogle mize, pozornost bodo seveda posvetili tudi medijski odmevnosti. Razdelili bodo informativna gradiva, publikacije, kataloge itd. K sodelovanju bodo povabili tudi kulturne, športne in druge ustanove in organizacije. • M.V. Telefon dražji za 15 odstotkov Kranj, 17. aprila - Vlada je na četrtkovi seji za 15 odstotkov podražila telefonski impulz, za 19 odstotkov pa telefonsko naročnino. Telefonski impulz je dražji po 15. aprilu in brez prometnega davka zdaj stane 2,99 tolarja, iz telefonske govorilnice pa 5,29 tolarja. V mednarodnem telefonskem prometu pa ostajajo cene nespremenjene. Telefonska naročnina pa se bo podražila s 1. majem, za enojni priključek bo treba odšteti 872 tolarjev mesečno, za dvojček 698 tolarjev, v kar ni vračunan prometni davek. Izračunali so, da bo zaradi teh podražitev inflacija višja za 1,144 odstotka. Vlada pa je zavrnila predlog zavarovalnic o 100-odstotni podražitvi premij obveznega avtomobilskega zavarovanja, kakor tudi predlog ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, da se te premije povečajo za devet odstotkov. Zavrnila je tudi predlog proizvajalcev utekočinjenega naftnega plina o podražitvi plina v jeklenkah od 26 do 31 odstotkov. Kako zavarovati turista Kranj, aprila - Dopustniška sproščenost in možnost uživanja na počitnicah, bodisi doma ali v tujini, turistu kaj kmalu lahko da občutek varnosti, vendar je ta večkrat varljiv. Zato je treba za turista znati poskrbeti, o teh stvareh pa so govorili tudi na posvetovanju Varnost, sestavina kakovosti v turizmu. Na tem posvetovanju prejšnji teden v Ljubljani so o zavarovanju turistov spregovorili tudi predstavniki zavarovalnic Triglav, Adriatic in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naša država ima obvezna zavarovanja, ki pri nas ščitijo turiste. Nekatere naše zavarovalnice so razvile turistično zavarovanje. Kritje, ki ga nudi tako zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav je dokaj široko. Zajema stroške reševanja in prevoz zaradi prometne nesreče, okvare, tatvine vozila, stroške za najem nadomestnega vozila, smrt, trajno invalidnost, stroške zdravljenja, vlom, rop, krajo, poškodovanje prtljage in osebnih stvari in še marsikaj, vendar pa vse škode niso krite do neomejenih zneskov. O teh stvareh se je potrebno dobro pozanimati. Pred odhodom na počitnice v domače kraje je potrebno imeti potrjeno zdravstveno izkaznico. Kdor pa namerava dopust preživeti v tujini, mora vedeti, da slovenski zavarovanec lahko uveljavlja pravico do nujnega zdravljenja v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum. Za zdomce Zavod za zdravstveno zavarovanje sporoča, da imajo pri nas enake pravice kot naši državljani, če ima Slovenija z njegovo državo sklenjeno konvencijo o socialni varnosti. Vendar - le do vrednosti zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja! Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije skrbi za varnost turistov z nadzorom naravnih zdravilišč (najmanj štirikrat letno), kopališč (osemkrat letno, v kopalni sezoni vsak drugi teden), gostinskih objektov, pregled ima nad proizvodnjo, prodajo ter prometom živil in pijač, nad oskrbo s pitno vodo, odstranjevanjem odplak in komunalnih smeti. • Š. Vidic SLOVENSKE ŽELEZARNE «k TOVARNA VIJAKOV % plamen _V_KROPA d.o.o. razpisuje prosta dela in naloge STISKALEC MSM 3 -v PC matice - 4 delavce Pogoji: - III. do IV. stopnje strokovne izobrazbe (kovinarska smer) - 1 mesec delovnih izkušenj - delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesecev Prijave sprejema PLAMEN, Kropa 1/a, 64245 Kropa. Rok za prijavo je 8 dni od dneva oglasa. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh od prejema odločitve. Vroče cene veljajo od 13. aprila do 6. maja za izdelke v zalogi, za takojšnja plačila ali na posojilo. ^MERKU Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8 % ceneje! kotna brusilka, Bosch, PWS 550 pralni stroj, Gorenje, WA 709 X 11 «633.40 vrtalnik, Iskra ERO, XS 502 glasbeni stolp, S0NY, HCD - A 290, digitalni radio, CD gramofon, dvojni kasetofon, daljinski upravljalec, dva zvočnika in deset audio kaset (E 60 S0NY) 79.850.00 garnitura za pranje vozil, Gaber, 0.135,60 8778>krtača' brizgama pištola, priključki, šampon 1.566,00 cev za zalivanje, Claber, 9037 TOP BLACK, dolžina 15 metrov 1.298.70 škarje za živo mejo, Black & Decker, GT243 16.832.00 televizor s teletekstom, SAMSUNG, 3362 AT, ekran 37 cm pomivalni stroj, Gorenje, S 603, v beli ali rjavi barvi 76.603,00 vrtalnik, Bosch, 420 RE 12.832,00 devetdelna garnitura svedrov, Muliner, DR 001,3 za les, 3 za beton, 3 za železo 829.30 petdelna pnevmatska garnitura, opekač kruha, Elma,TR10 COBAFER, KIT 7.728,00 5.434,40 47.864,20 moško ali žensko gorsko kolo, UNIVEGA, ROVER 303, 21/26 AltusGrip Shift 52.554.1 cev za zalivanje na vozičku, Claber, 30 metrov cevi s priključki 5.948.30 40-delna garnitura orodja za avto, Muliner, SE 401 N 2.829.00 televizor s teletekstom, SAMSUNG, 5051 AT, ekran 51 cm 57.83130 poštni nabiralnik, UNIOR 2.931.10 Corona, MR 350 8i440v70 Povratna žaga, Iskra ERO, PZ 55 B 9.936.00 obrobna kosilnica, AL-KO, VARIO TE 800 10.123.00 avtoradio,SONY,XR 3200,18 nastavljivih postaj, avtomatsko obračanje kaset in dve audio kaseti (E 60 S0NY) 27.939.00 videorekorder, GOLDSTAR, RQ20P, dve video glavi in pet videokaset (E 195 GOLDSTAR) 45.990. univerzalni merilni inštrument, Iskra Instrumenti, Ml 7046 rezalni stroj, MGA, SR 501 15.080,40 krožna ža9a- Iskra ERO, KZ 55 -— 12.378,00 videorekorder, S0NY, SLV 286 EE, dve video glavi 59.938.00 štiridelna garnitura zidarskega orodja, Muliner, 404/4 1449.00 akumulatorske škarje za travo, Gardena, 2505-20 9.999.00 glasbeni stolp, GOLDSTAR, F 333, ojačevalec, radio, kasetofon, CD gramofon, dva zvočnika, daljinski upravljalec in vvalkman (CASIO, AS 100 EAA) 69.900.00 i videorekorder, SAMSUNG, VX 336, štiri video glave 53277.10 sesalec, Corona, Vampir 8400 spenjalnik, Black & Decker, BD 418 35.886.00 11.992,50 žaga lisičji rep, SANDVIK, 244/450 1.699.00 kosilnica, AL-KO, TOP 3500 30.888.70 fotoaparat, KODAK, STAR 575 7.310,20 MOŽNOST VEČ ZA UGODEN NAKUPI Pri nakupu nad 5.000 SIT lahko vse blago kupite tudi na tri čeke ali na Štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo šele naslednji mesec) ali na potrošniško posojilo na 5,6,9 ali 12 mesecev. Obiščite Merkurjeve prodajalne v Kranju: MERKUR, GLOBUS, GRADBINKA, INSTALATER, v Naklem: TC DOM, v Škofji Loki: PLEVNA, BLAGOVNICA, v Gorenji vasi: ŽELEZNINA, v Radovljici: ŽELEZNINA, ELEKTRO, v Lescah: KOVINA in na Jesenicah: UNION. MAMICE! OTROŠKA HRANA V 6 RAZLIČNIH OKUSIH MLEKO ZA DOJENČKE BREZ GLUTENA V VSEH TRGOVINAH ŽIVILA KRANJ 4» .#*"" " //■ i/ y OPEL V KRANJU SAMO KORAK DO NOVEGA OPLA 5^ ■•Sv i CORSA že/a 17.900 DEM serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronika zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in Ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio jpfcetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE avtotehna § KRANJ, Koroška 53a ^) tel. 064/212-191, 224-621, faks 064/212-191 DELOVNI ČAS: SALON AVTOMOBILOV od 9. do 18. ure. ob sobolah od 8. do 13. ure, SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ob delavnikih od 8. do 16. ure. DAN MERKURJA v Kranju in Naklem MERKUR, tel: 221 225, GLOBUS, tel.: 214151, GRADBINKA, tet: 331 835, M SPORT, tel.: 218-990, INSTALATER, tel;: 221-050, TC DOM, tel.: 488303, ŽELEZNINA, tel.: 222 277 Naključni in načrtovani nakupi Vam bodo v zadovoljstvo v sredo 19. in v četrtek 20. aprila. O C o u sp O VSI IZDELKI IZ PRODAJNEGA PROGRAMA: Izdelki črne metalurgije elektromaterial svetila vijaki, pohištveno in stavbno okovje ročno orodje brusni materiali Flex in žične ščetke keramične ploščice sanitarne armature Unitas in Armal izbor izdelkov vodoinštalacijskega materiala kroglični ventili Kovina radiatorji De Longhi radiatorski ventili MLM Maribor kopalniška oprema Silk, Pečnik, Aklimat (Kristina) vodni program Claber in Gardena pletiva in mreže vrtno, cvetlično in poljedelsko orodje mali gospodinjski aparati Philips gospodinjski izdelki iz plastike, stekla, kristala, keramike in porcelana POSEBNA PONUDBA: sesalec Black & Decker, HC 431, 6.990,00 SIT kotna brusilka, Iskra ERO, KB 148A 14.990,00 SIT deska za WC, bela, lesena, plastificirana 2.990,00 SIT videorekorder Samsung, VX 306 43.990,00 SIT žarnica Tungsram, E 27, od 40 do 100W 41,60 SIT pralni stroj Gorenje PS 906 56.700,00 SIT kabelska roleta, GG/J, 3x1,5mm, 20m 5.244,00 SIT Izotem V4, Izolirka 2.971,50 SIT/rola stiropor Izolirka, debelina 5 cm 374,90 SIT/m2 >MERKUR Vi kolesa Rog so o^eV GLOBUS, 1. nadstropje 10% popust zlat in srebrn nakit ročne ure Junghans, Bulova, Citizen M ŠPORT 10% popust fitness oprema Sit rolerji in oprema Bauer 1 Lii£ naših tleh. In pristane na enem izmed naših letališč. Snem izmed letališč? Ja. Če mislite, da imamo v Sloveniji samo eno letališče, brniško, se namreč motitite. Včasih v Prometnih informacijah tudi st{Šim: promet v državi Slovenji je tekoč, vsa letališča so odprt a.. Vsa (?!) letališča so odprta? Kako fino se tole sliši! Kot bi imeli kakšnih trideset potniških letališč! No - in za velikonočne praznike očitno ne bo niti pljunčka turistov in so bojda za to krive cene, ki so jih turistični delavci rahlo privili. Poljaki? Kje je kdo, ki bi kot sonce posijal na našem turobnem in mračnem turističnem prizorišču? Nikjer ni in noče biti takega turističnega junaka ali junakinje, ki bi na počitnicah vzljubil, recimo, tisto kolovozno cesto od Lesc do Tema tedna Praznik, ko so turisti doma Vsak izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese. A izgovor, da za velikonočne praznike turisti najraje ostajajo kar doma in da zato v Sloveniji ni turistov, je pa na dolgem repu prinesel zares en gromozansko velik kuža... In bojda je kriv tudi padec italijanske lire, da o izgovoru o velikonočnem družinskem domačem ognjišču niti ne govorim... Saj je lira res padla in res vplivala na turistične tokove -a kje je druga turistična klientela, o kateri sanjajo in zaradi katere letajo naši turistični predstavniki po svetu in po turističnih borzah kot zmešani? Kje so Madžari, kje so magari Rusi, Cehi ali Bleda! Saj ne moreš verjeti očem, da na Bled vodi taka flikarija od ceste in da ima država tak pišmeuharski odnos do turistično najbolj prometnih odsekov! Peljite se kdaj z očmi turista pa vam bo takojci jasno, kakšen image si ustvarjamofVsakega turista, tudi vzhodnoevropskega, posili smeh! V naseljih take mogočne lepe hiše s prekrasnimi vrtovi in fasadami, zraven pa cesta kot kakš- na traktorska vleka. Turist takoj pomisli: le kakšen državni sistem imajo tile tipi, da jim ni škoda denarja za marmor na fasadi in na terasi, pred hišo pa padajo v makadamske luknje? Čudaki pa taki! Zadnjič so neki ruski turistični izletniki vprašali vo-dičko: "A nam lahko poveste, koliko ljudi pa prebiva v eni taki hiši?" In so pokazali na za nas čisto običajno podeželsko hišo, v kateri prebivajo ata pa mama pa dva otroka. Za njihove razmere prav nedoumljivo, da v eni taki mogočni hiši, kaj hiši, podeželski vili, prebivajo le štirje štiklci! Stanovanjski standard torej evropski, infrastruktura pa predpotopna! V hotelskih hišah storitve evropske, izven hotelov pa prometni kaos. Saj so res še kakšne resne in objektivne okoliščine - vojna v soseščini - ki so tazaresna zavora, da na vsa naša odprta letališča ne prileti več turističnega potenciala. Ampak recimo že enkrat bobu bob in povejmo, da bomo na veke vekov turistična osama in pozabljena oaza, če bo država še kar naprej mislila, da turizem pride kar sam od sebe. In da je dovolj, če na kakšni borzi postavimo kakšen štant - turisti pa potlej padajo v luknje. Turizem bo pa še bolj kaput, če bodo poleg ignorantske države še turistični delavci lagali mladim novinarjem, da so za velikonočne praznike turisti najraje kar doma... • D. Sedej KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič - 95.0 FM - 1584 AM - 88.9 FM. Pokrovitelj velikonočne nedeljske oddaje, 16. aprila, je bila "Pivnica" SODČEK, Zgornje Bitnje 100 a, Kranj, Zabnica, telefon: 064/312-501. Pivnica "Sodček" pa vam postavlja naslednje nagradno vprašanje: Kakšne so sestavine v "budiju"? KUPON Odgovor: Moj naslov: Odgovore pošljite do petka, 21. 4. 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič, s pripisom za "Kolovrat domačih". Čaka lepa nagrada. In še nekaj: za vse tiste, ki boste poleg kupona nalepili tudi vizitko pivnice "Sodček", ki jo dobite v pivnici v Bitnjah 100 a, pa bomo izžrebali še enega "srečneža". Veliko sreče pri žrebu in nasvidenje prihodnjo nedeljo. "Zlati mikrofon" Radia Žiri ki jo pripravlja Boštjan Rupar danes, v torek, 18. 4. 1995 Predlogi meseca aprila so: 1. NE RECI NIKDAR - Slapovi 2. PREVANDRAL SEM TUJE DEŽELE - Slovenija 3. KELNARCA - Bratje iz Oplotnice 4. CIGAN - Jože Burnik 5. VENČEK POLK - Slovenski muzikantje Glasujte za skladbo, ki naj bi po vašem mnenju zmagala v mesecu aprilu. Kupone pošljite na naslov: Radio 2iri, 64226 Žiri. Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: Glasovnica KKLTV NOOOMITNI KIU» KOMENDA V narodu planin ZABAVNOGLASBENA TEKMOVALNA PRIREDITEV KDO BO BOLJŠI? OBČINA KAMNIK ALI OBČINA NOVA GORICA? Športna dvorana v Kamniku sobota, 22. aprila 1995, ob 20. uri nastopajo: BIG BEN ČUDEŽNA POLJA SLOVENSKI KVINTET ansambel GAŠPERJI ansambel VRTNICA GAMSI ansambel SLAPOVI BORIS KOPITAR župan občine Nova Gorica g. ČRTOMIR ŠPACAPAN župan občine Kamnik g. TONE SMOLNIKAR tričlanski ekipi Nove Gorice in Kamnika Voditelj in scenarist: BORIS KOPITAR Po snemanju bo zabava s plesom ob zvokih ansambla BRATOV POLJANŠEK, bogat srečelov pa bodo pripravili nogometaši NK FLOK iz Komende. Prodaja vstopnic: HRAM ROŽICE: 061/737-240 061/737-510 Turistična agencija: 061/832-662 VERONIKA Kamnik: 061/817-000 Ufaervirajte svojo mizo, da vas ne prihitijo prijateiji! Glasov aprilski izlet Poglejmo, kdo bo boljši To, kar sporočajo organizatorji v oglasu, je treba videti in slišati. Vabimo Vas, da se še danes ali najkasneje jutri, v sredo, prijavite za Glasov izlet na to prireditev. Avtobus bo v soboto, 22. aprila, ob 18.30 uri odpeljal z avtobusne postaje v Radovljici, "pobral" izletnike v Kranju pred Kinom Center in seveda pozno zvečer po isti relaciji poskrbel za povratek. Za ta Glasov izlet je prostih le še 20 sedežev; prijavite se lahko po telefonu 064/223-444 ali 223-111 do zasedbe sedežev v Glasovem avtobusu. Strošek Glasovega izleta (vstopnica za prireditev + prevoz + popotnica) je 1.950 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa znaša strošek le 1.650 tolarjev, za naročnike s plačano celoletno naročnino zgolj 1.500 tolarjev.Predlagamo, da se prijavite kar takoj, sicer bo prepozno - in se pridružite navijačem Kamnika. HUROrizZA |\|0V0*N0V0 nn<:T,l/, OGROMNA DOSTAVA PIZZ J DRUŽINSKA PIZZA del. das: VSAK dan od 9. do 22. ure #55% AC A IO O A 04 4 ob nedeljah od 12. do 22. ur« O 064/331 511 NOVO: KUPONI- VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO Lesnate in zelnate vzpen-javke so ena najbolj vsestranskih rastlinskih skupin, ki daje izredne možnosti za domiselno oblikovanje v vrtu. Če jih gojimo ob opori, bodisi ob hišni steni ali na prosto stoječih stebrih in pergolah, vnašajo v vrtno zasnovo močno vertikalno prvino. Če nimajo opore, se njihovi poganjki bohotno širijo in dajejo vrtu barvo, teksturo in vodoravno linijo, nekatere pa so odlične kot pokrovnc rastline, ki zatrejo plevele. Če jim omogočimo, da se vzpenjajo ob drugih vitkih rastlinah, je vrt zaradi vzpen-javk zanimivejši, saj spletejo nove barvne in teksturne prvine v vrtni zasnovi. Najbrž pa je njihova najpomembnejša Ko urejamo vrt Vzpenjavke lastnost ta, da lahko zakrijejo nelepe vrtne sestavine, npr. ograje ali zidove, drevesne panje, lope in druge vrtne zgradbe. Med najbolj znanimi vzpenjavkami številne tudi dišijo. Njihova visoka in daleč segajoča stebla z dišečimi cvetovi odišavijo ves vrt. Oblikovanje z vzepnjavkami Z vzpenjavkami lahko poživimo vrtove vseh velikosti in na kakršnihkoli legah. Nekatere, kot sta lapageria in pasijonka (passiflora), gojijo predvsem zaradi posebno lepih cvetov, druge, npr. lonicera periclvme-num, so cenjene zaradi svojega vonja. Številne so primerne zaradi prikupnega listja, ki je lahko pri zimzelenih vrstah zanimivo vse leto, ali pa bogati s čudovitimi barvami jesenski vrt, kot npr. vrste parthenocis-sus in vitis coignetiae. Tudi če so brez listja, poudarjajo njihova elegantna rast in pogosto krepke arhitektonske oblike toge zimske obrise trdih krajinskih oblik. Precejšnje število vzpenjavk rodi plodove ali jagode, ki so vabljive za vrtnarja in za živalski svet. V svojih naravnih rastiščih se vzpenjavke različno vzpenjajo po gostiteljskih rastlinah, da bi prišle do svetlobe. V vrtu lahko izrabimo naravne ali namenoma postavljene opore in ustrežemo rastnemu načinu, ki ga ima izbrana vzpenjavka. Načini vzpenjanja in opore Nekatere vzpenjavke se same oprijemajo opore, bodisi z zračnimi koeninami (adventivne koreninice), npr. bršljan (He-dera spp.) ali z lepljivimi vitič-nimi vršički, npr. vinika ali divja trta (Parthenocissus quinquefo-lia). Te se oprimejo vsakega površja, ki daje zadostno oporo (zid, dervesna debla) in ne potrebujejo nobene opore, razen v zgodnji dobi, ko jih je trebs napeljati na oporno palico, vrvico ali žico. Vzpenjavke z zračnimi koreninami so izedne kot pokrovne rastline. Vrste, ki se ovijajo, obdajo oporo tako, da se poganjki spiralasto gibljejo okoli nje v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri, odvisno od morfoloških in anatomskih značilnoti rastline. Tako se Lonicera peri-clvmenum in Manettia inflata ovijata v smeri urnega kazalca, Ccropegia sanderssonii in kitajska glicinija (VVisteria sinensis) pa v nasprotni smeri. Vse ovijalke potrebujejo stalno oporo, ki jo navadno daje ogrodje ali žica. Lahko pa rastejo tudi po vejah pokončnih gostiteljskih rastlin. IDEALNO NARAVNO GNOJILO ZA VAS VRT HULUM I Kuhamo po Nikolinino Cmoki, žličniki, svaljki Vse te priloge nam omogočajo bogato izbiro v pripravljanju dnevnih obrokov. Pri cmokih in žličnikih je važno, kako je pripravljena zmes zanje. Predne začnemo oblikovati in kuhati testo, zakuhamo le en cmok; če se v vodi razleze, je zmes premehka. Primešamo ji še malo moke, zdroba ali rumenjaka. Če ostane cmok med kuhanjem na dnu posode, bo trd. Testo popravimo z dodatkom jajc, s snegom ali kuhanim krompirjem. Cmoki in žličniki morajo biti gladki, brez razpok. Slabo oblikovani cmoki in žličniki pri kuhanju radi razpadejo. Kuhamo jih v vreli slani vodi; vro počasi in pokriti. Češki zdrobovi cmoki 1/4 I mleka, sol, žlica margarine, 1/8 l pšeničnega zdroba, 2 jajci, 5 žlic na kocke narezanega kruha (žemlje). V vrelo slano mleko zakuhamo zdrob. Mešamo, da postane gladko. Odstavimo, dodamo na margarini prepražen kruh in jajci ter premešamo. Testo naj počiva 20 minut. Z rokami oblikujemo manjše, enakomerno velike cmoke. Kuhamo jih 5 do 8 minut v vreli slani vodi. Kuhane poberemo na krožnik, zabelimo in postrežemo s prikuho, omako ali obaro. Cmok lahko damo v pomazan prtič in kuhamo v slanem kropu, dobro pokritega, 45 minut. Kuhanega zrežemo na več delov in takoj postrežemo. Krompirjevo testo za svaljke 1/2 kg krompirja, sol, 2 žlici topljene smetane ali S dag margarine, 1 jajce, 30 dag ostre moke. Krompir olupimo, solimo in skuhamo. Kuhanega odcedimo, pretlačimo, takoj zabelimo z mlečno maščobo in premešamo. Dodamo jajce in moko ter z roko napravimo testo. Ne gnetemo, sicer testo vodeni. Iz testa oblikujemo klobaso. Razrežemo jo na enake koščke, te pa z roko povaljkamo v svaljke, Skuhamo jih v slanem kropu. Vro naj 5 minut, nato jih s penavko poberemo iz posode, polijemo s hladno vodo, odcedimo ter denemo v kozico, v kateri smo na olju razlo zarumenili drobtine. Svaljke pokrijemo in shranimov vroči pečici. Zdrobovi cmoki s slanino 10 dag na drbne kocke narezane prekajene slanine, 1/2 l mleka, sol, 1/4 l pšeničnega zdroba, 2 jajci. Slanino prepražimo z zdrobom, prilijemo mleko, zavremo in ko se zgosti, odstavimo. V malo ohlajeno zmes zamešamo jajci. Naredimo srednje velike cmoke. V slanem kropu naj vro nekaj minut. Kuhane poberemo na križnik, zabelimo z ocivrki in postrežemo s kislim zeljem, z obaro ali z golažem. Domači zdravnik Nabiramo lapuh Prav zdja so obrobja sončnih ilovnatih poti por-umenela od cvetočega lapuha. Cvetje je treba zelo hitor posušiti, potemneli cvetovi nimajo vrednosti. Vsa rastlina je zdravilna kot čaj proti bronhialni astmi, hripavosti, bronhitisu, nadušljivosti, katarjem dihal, vnetju rebrne mrene. Poleg tega tudi prsi obložimo z listi, da se dobro spotimo, pravi P.Simon Ašič. Lapuh je tudi znan kot čistilo za kri, vzbuja apetit in deluje proti prebavnim krčem Iz babičinih bukev Kako staro kokoš mehko skuhaš? Staro kokoš mehko in dobro skuhaš, če jo namažeš pred kuhanjem zunaj in znotraj z dobrim oljem in jo pustiš stati 12 do 14 ur. STUDIO Tig Prešernove brigade 6/4 326-683 V STUDIU VAM NUDIMO: • ELEKTROMAGNETNO VALOVANJE • UPOUZA • B0DY SUM UNE OB NAROČILU ZA HUJŠANJE BREZPLAČNI OBISK SOLARIJA AUSLENDER Y0U. TVS 1 10.10 Otroški program 10.35 Bolj pravljica kot res, 30 let MZP Maribor 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Poročila 15.30 Zvok in tišina, kanadsko- novozelandsko-irska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Za zabavo, kitajsko-hongkonški film 22.05 TV dnevnik 3, Vreme 22.21 Šport 22.25 Žarišče 22.55 Sova; Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka; Jalna, francosko-kanadska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronews 16.00 Zgodbe iz školjke 16.35 Videošpon 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Ahiv zemlje, ameriška poljudnoznanstvena serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: Milano: PEP v nogometu: Milan - PSG, prenos; Med odmorom: EPP - slovenski avtomobilski salon 22.10 Omizje 0.10 Alica, avsropski kulturni magazin HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Sandokan 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 čarobni trenutki, angleški TV film 14.40 Šolski program 15.45 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Pazi, steklo 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Tišina, prosim!, angleška dokumentarna oddaja 21.50 Poslovni klub 22.35 TV dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 Jazz 0.15 Sanje brez meja HTV 2 15.50 TV koledar 16.00 Skrivna orožja, angleška dokumentarna oddaja 16.25 Hrvaški nogometni pokal, 1. tekma polfinala: Osijek -Croatia, prenos iz Osijeka 18.15 El Ouite, ponovitev nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Nogometna liga prvakov 22.30 Zgodbe Ruth Rendell, ameriška mini serija 23.20 Nogometna liga prvakov, nadaljevanke; Nogomet: Ajax - Bajern, posnetek KANALA 10.00 Na velikem platnu 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 To trapasto življenje, ponovitev 11.55 A shop 12.10 Spot tedna 12.10 CMT 15.10Spot tedna 15.15 A shop 15.25 Male živali 16.25 Na vodnih poteh ZDA, ponovitev 17.55 Album show 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Zadeto 21.55 Dance session, oddaja o plesu 22.40 Epikurejske zgodbe 22.55 Album Show 23.45 Spot tedna 23.50 A shop 0.00 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Naš hrupni dom 6.30 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.40 Knight rider 10.35 Vesoljska ladja Enterprise 11.25 Krokodil in njegov nilski konj, ponovitev italijanskega filma 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Knight rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Naš hrupni dom 18.05 VVolffov revir 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Želim si te, nemški TV film 21.50 Mesto zločina, Plišaste živali 23.20 Čas v sliki 23.25 Nenasitni, ameriški film 1.50 Strašno prijazna družina, ponovitev 2.15 Vsak dan s Schie-jokom, ponovitev 3.15 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.10 Jason King, Vedno ti dvojniki AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Shiejokom, ponovitev 10.05 škoda za očeta, ponovitev 10.55 Bolnišnica Chicago Hope, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Raji živali 12.25 Ozri se po deželi, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Skrivno življenje rastlin, 4. del 14.00 Slika Avstrije 14.25 Moč strasti 15.10 Umor je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Nogomet - liga prvakov, polfinalni, povratni tekmi 23.15 Festival nove domače glasbe 0.00 Kokainski baroni 0.55 Video-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 GUSAR FERDO - predstava za otroke 19.40 OBJEKTIV GORENJSKE 7 (ponovitev informativne oddaje) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 ZA VAS SMO VOZILI: RENAULT 5 -FIVE 20.35 LEPE ROKE SO NAM V OKRAS 21.50 EPP blok - 3 21.55 EPP: ADAMIČEVA HIŠA -R3 21.00 ŽUPAN Z VAMI (v živo) 21.45 EPP: ADAMIČEVA HIŠA -R3 21.50 KULTURNI UTRINKI 22.00 STREL 17, oddaja za mlade in mlade po srcu, gost: Skupina VALHALA (v živo) 23.000 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Občinsko prvenstvo v plavanju - oddajo pripravili Tea, Mateja in Dejan 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -pranorama 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.15 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 MED PRIJATELJI, oddaja o nar-odnozabavni glasbi 21.00 ČEBELE IN ČEBELARSTVO, informativno svetovalna oddaja 21.30 GLASBENI POPOTNIK, razvedrilna glasbena oddaja 22.30 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV: Sestavljanke, dokumentarna serija, 4. del/6 23.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche Welle LOKA TV Videostrani (non stop) TV ŠIŠKA 15.00 Prenos seje ljubljanskega mestnega sveta - ponovitev 20.00 Telemarket 20.10 Veni vidi -kultura; ponovitev 21.00 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica 21.50 Telemarket 22.00 Napoved sporeda R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled KINO dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 6. oddaja iz cikla ekološko izobraževanje - Hrup 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Nevidni svet energije in kristalov - gostja Nataša Zore 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Večer kulture R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 Mhz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 KHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narod-nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni paberki 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zrcalce, zrca/ce 17.00 Glasbeno popoldne: boorn 18.15 BBC - jezikovni tečaj 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 PaSJ1 radio 14.15 Novice 14.30 Glasbe: na oddaja 15.00 PopoldansK1 vodeni program z Edito Žugelj,' Trček 15.15 RGL komentira % obvešča 16.10 Spoznajmo s|j 16.25 Nagradna uganka 17.0° Naj-naj pesem tedna 17.15 vice 18.00 Glasovanje za pese"1 tedna 18.15 RGL na rajžo gre--ROYAL in HIT 19.15 Novice 19-g Vreme 20.00 Pole position 22-0* Radosti življenja 24.00 New acj" glasba - Uroš Novak 2.00 RGL » živo z vami do jutra TRGOVINA ?OMtraded.o.o ABNICA STARA CENA DO 31.3. , INF. tel.:311 -545, 312-266 5? CENTER amer. pust. film RAPA NUI ob 16., 18. in 20. ur! STORŽIČ prem. angl. drame APRIL PRIHAJA ob 21. ^ STORZIC amer znan. fant. film ZVEZDNE STEZE VII. GENERACIJE ob 17. in 19. uri ŽELEZAR ljub. epska drama JESENSKA PRIPOVED ob 17.30 in 20. uri MENGEŠ akcij, thrill. DIVJA RE*A TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film JESENSKA Pf?' POVED ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. drama NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 18. in 20. uri ANNO 973 Priloga Gorenjskega glasa o občinah Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri (13). V Železnikih se vedno bolj zavedajo svoje dediščine "Klekljali so jih moja mati" reteklo sredo odprta razstava starih čipk v galeriji Muzeja v Železnikih naj b prispevala k temu, da se popravi in prekine skoraj štiridesetletna pozaba teh drobnih umetnin, ki so nekdaj omogočale preživetje. Zadnji mozaik Tokratno 13. številko priloge ANNO 973 uvodoma namenjamo naši kulturni dediščini, ki jo klekljane čipke prav gotovo predstavljajo, in kot se naslovu priloge tudi spodobi. O čipkah smo sicer le pisali, prvikrat o sporu, ki so ga v Žireh sproiili z Idrijčani, ter drugič o tem, kako so Žirovke te male umetnine prodajale v Dalmaciji, zato tokrat iz druge občine. Na srednjih straneh tokrat govorimo o dveh organizacijah, ki se ukvarjata z vzgojo mladih, na koncu pa predstavljamo življenjsko usodo visoko na Golem vrhu. Tokratna priloga je zadnjič prostorsko mozaična, saj naj bi se v prihodnje v posamezni številki posvetili le eni od novih občin. Kljub sorazmerno hladnemu vremenu je v sredo pozno popoldan kar precej ljudi na dvorišču Muzeja v Železnikih prisluhnilo otvoritvi in priložnostnemu programu razstave starih čipk z naslovom "Klekljali so jih moja mati", ki sta jo po lanskoletni uspeli razstavi cerkvene kulturne dediščine pripravila Turistično društvo in Muzej Železniki Na otvoritvi so opozorili, da želijo s tem popraviti vsaj nekaj zamujenega, kar si čipkarstvo u dolgih preteklih desetletjih ni zaslužilo, zato so tla razstavo povabili vse še živeče, tudi najstarejše klekljarice. "Si morda lahko predstavljate, da bi se vsa industrija v Železnikih v nekaj letih ustavila, ko bi praktično vsi delavci ostali doma brez vsakega zaslužka? Bolje, da o tem ne razmišljamo. In vendar se je prav to zgodilo v Železnikih, ko je železarstvo zamrlo, in k preživetju so pomagale čipke!", je v uvodnem nagovoru opozoril kustos Muzeja v Železnikih Jurij K«jc na otvoritveni sloves- nosti razstave starih čipk. Morda domačini tega niti ne opazijo, vendar je prostor na dvorišču muzeja, med starimi stavbami tokrat postal praktično idealno prizorišče za to priložnostno prireditev. V programu je namreč s pretežno ljudskimi pesmimi prvič v javnosti nastopil Zbor Društva upokojencev za Selško dolino, prav svojevrstno domače pa so med starimi zidovi, lesenimi opaži in ostrešji zazvenele tudi citre in celo lajna. Vendar Čipka v Železnikih ni ohranila svojega položaja, ki si ga je s tem pridobila: ko se je začela razvijati industri- ja, so spretne in natančne roke klekljane poprijele za delo pri sestavljanju natančnih aparatov in strojev, čipka pa ostala le še priložnostno delo posebnih, zlasti starejših ljubiteljic. Mladi rod že raste Anči Troj ar, tajnica Turističnega društva Železniki: "V Železnikih smo imeli po ukinitvi klekljarske šole v letu 1962 na Šoli le klekljarske krožke s povprečno 25 učenkami, od začetka šolskega leta lani jeseni pa se klekljarska šola ponovno obnavlja. Lani jeseni se je v Železnikih ter na podružnicah v Selcih in Sonci vpisalo več kot 110 učenk, in upajo, da tovrstni pouk ne bo več zamrl. Več kot trideset letno "luknjo", ki pomeni celo generacijo, sicer skušamo zakrpati s tečaji, najbolj pa nas skrbi, kako zagotoviti ustrezno usposobljeni učiteljski kader. Že se dogovarjajo tudi z Žirmi, kjer je Še nekaj takih učiteljic. Svojih pravil še nimamo, zato tudi ne vemo, koliko časa naj bi šola za posamezno učenko trajala, dokler pa tega ni, se bomo držali pravil iz Idrije, kjer traja 9 let. Plačilo dela v klekljarski šoli zagotavlja začasno še občina Škofja Loka, in računamo, da bo temu prisluhnila tudi nova občina Železniki. Sicer pa nameravamo obiskati tudi ministra za šolstvo, saj ne gre le za živo klekljanje, pač pa tudi za tradicijo kraja. PROIZVODNO, TRCOVSKO iN GOSTINSKO PODJETJE Škof/1) laka p. o. Kidričev* c* S4 i A KO UGO0NO obiskovale klekljarsko šolo, na tokratni prireditvi pa so jim izročili tudi spominska darila.Večina v Železnikih ustvarjenih čipk je šla seveda v prodajo širom po svetu, zato so mnogi biseri zanje izgubljeni. Nekaj jih jim je uspelo zbrati in nastala je razstava čipk, ki so jih posodili prijazni lastniki. O tem, kaj nam je nad statusom Muzeja in prepričevanju za začetek financiranja v novi občini rekel predsednik Muzejskega društva Železniki Matevž Trojar, pa v eni od prihodnjih številk. • Š. Žargi m KERAMIČNE PLOŠČICE GIRABDI m pri nakupu z gotovino že za 1.347 SIT/m2 m v Loka Prodajnem centru AIple$ v Železnikih in v Loka Železnim v Medvodah m samo do konca aprila UGODEN NAKUP JE Pr7/L O Ki NAKUP Zamrla je čipkarska šola, propadla čipkarska zadruga, za čipkarstvo je bila izgubljena cela generacija. Prav starejšim ljubiteljicam in ustvarjalkam čipk, ki na klekljanje niso pozabile, je bila posvečena ta razstava, ki naj v času, ko čipke postajajo zopet bolj znane in zanimive, spodbudi, k nadaljevanju te umetnosti. Ko so lani postavljali v Muzeju stalno čipkarsko zbirko, so namreč ugotovili, da za zadnjih trideset let praktično nimajo niti ene same slike klekljane iz tega obdobja, in to je bila prilika, da to popravijo. Posebno pa so se zahvalili trem najstarejšim klekljars-kim veterankam: 90-letni To-niki Ramovš, Elizabeta Kosem, ki bo tako starost dopolnila letos jeseni, ter Frančiška Scdej, ki je bila z 92 leti najstarejša med njimi. Prvi dve sta nam povedali, da še vedno vsak dan po nekaj ur klekljata, le Frančiški Sedej žal oslabele oči tega že 12 let ne dopuščajo več. Vse tri so začele že v zelo rani mladosti: s 5 ali 6 leti in nato ASA PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K. NAM SALON POHIŠTVA Kranj, PREOOSUE 34 A1^I\ /MLAJA (KULTURNI DOM). TEL: 241-031 MESEC KUHINJ PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure Društvo prijateljev mladine Škofja Loka Lahko kdo dvomi, da mladina potrebuje Prijatelje? Po treh letih prisilnega premora bodo v ško 1 eloškem DPM letos začeli s telefonom za otroke in mladostnike, priprav pa tudi počitniški program. Neposredni povod za ta zapis je protest mag. MirjamJan Blažič, svetnice občinskega sveta občine Škojja Loka na seji sveta v marcu. Opozorila je na to, da se v tem letu ne bi smela ponoviti napaka bivše občinske vlade, ki je z zgolj simboličnimi sredstvi podprla delo Društva prijateljev mladine Škojja Loka, čeprav bi si s svojim delom zaslužil znatno več. Ne bomo razmišljali o tem, kje so vzroki za to, želeli bi le zapisati, da po vsem kar smo izvedeli o njihovem delu, združuje resnično prijatelje mladine zapisane z veliko začetnico. Ponovno začeli po triletnem premoru "Društvo povezuje delovanje ljudi, ki želimo svojo dobro voljo, strokovno znanje in prosti čas posvetiti otrokom, da bi živeli srečno in veselo otroštvo" je zapisala kot uvod letošnjega programa škofjeloškega Društva prijateljev mladine predsednica društva Mara Jelovšek. Po triletnem premoru od leta 1991 do vključno 1993, ko je bilo delo društva zaradi črtanega občinskega financiranja v celoti onemogočeno, so njegovi nekdanji člani in predstavniki iz osnovnih šol začeli ponovno ugotavljati, da mi marsikaj lahko lažje in boljše napravili za otroke taki "medšolsko - vrtčevski ravni" organizirani v društvo, zato so se odločili, da ga za območje Škofje Loke (prej je bila to zveza druš- tev za celo nekdanjo občino) ponovno oživijo. Pri tem so izhajali iz tega, da bodo izbrani program pač uresničili toliko, kolikor bodo pač na raznih naslovih uspeli zbrati denarja, in kolikor ga bo mogoče ures- ničiti s svojim prostovoljnim delom. Uspeli so so vključiti v akcijo otroških parlamentov, ki je potekala po vsej državi, pripravili vrsto predavanj za starše, vzgojitelje in pedagoge, pripravili dve odmevni prireditvi za otroke na mestnem trgu in začeli razmišljati o pomoči otrokom in mladostnikom po telefonu. Ta program nadaljujejo tudi letos s tem, da dajejo poseben poudarek na izobraževanju pedagogov, ki bodo vodili tako imenovane študijske krožke za starše, prav posebno pozornost pa namenjajo projektu "Dobimo se ob pol desetih", ki naj bi v poletnih počitnicah ponudil razne prostočasne dejavnosti za dve skupini (v Škofji Loki in na Trati) v obsegu približno 130 ur. TOM čaka na telefon Med pomembnejšimi projekti Društva prijateljev mladine v Škofji Loki je letos tudi organiziranje telefona za otroke in mladostnike v stiski znanega tudi po okrajšavi TOM, o katerem so lani le razmišljali. Priprave na to vodi Sonja Ferenc, socialna pedagogin- N Julijske Alpe Bohinjske gore StMRU 168 strani 58 barvnih fotografij. 21 preglednih skic format 12.5 X 21 cm mehke plastificirane platnice pregledni zemljevid področja Spoštovani, tik pred izidom je prva izmed treh knjig, v katerih nameravamo zbrati večino najlepših in obiska vrednih vrhov in ciljev v Julijskih Alpah. Vodnik JULIJSKE ALPE -Bohinjske gore, je delo poznavalca in ljubitelja teh gora Tineta Miheliča. V knjigi so opisani vrhovi in cilji z naravnim izhodiščem v Bohinju. Tako kot vsi SIDARTINI VODNIKI je tudi ta izboren in vsebuje 50 tur, od zanimivih sprehodov in izletov na bohinjske razgled-nike do vzponov na Triglav in večdnevnih prečnih tur po bohinjskih gorah. Knjiga je žepnega formata in bogato opremljena z barvnimi fotografijami, katere so prispevali priznani gorniški fotografi. Natančne skice Danila Cedilnika-Dena, iz katerih je lepo razviden potek vzpona in sestopa dajejo poleg detaljnih in preglednih opisov knjigi še dodatno estetsko in uporabno vrednost. Poleg izletov in tur so v vodniku predstavljeni tudi ljudje, kulturne in naravne znamenitosti Bohinja, zgodovina gorništva in vse planinske postojanke opisanega področja z dostopi. Pričujoče delo sodi med najtemeljitejše vodnike bohinjskega področja in z veseljem ga bo vzel v roke tako slučajni obiskovalec kot izkušen gornik in poznavalec. V redni prodaji bo knjiga 20°/c draga IZIDE APRILA 95 TEL. NAROČILA 061/485-589 FAX 061/482-474 NAROČILNICA torofcr hw 1UUJSH Al Pf Bohinjske 9«e 2750,00 Sil [ [ Število iwodw naftj{o)bom; UjvatainmflMfai [jv?(oS^)zop«eWn^Aobrol* PRIIMEK: __________..................... ....._ ..........± m_________ NASLOV: __________ POŠTNA Št: POŠTA. PODPIS: S\ PO p viotor«« i t»ti. HjTofilnko vmm tMn S&rto « mrofalui. MotM* spote lesu* bmfo »oiSffe v IjA^ni. Naročilnico pošljite no naslov: ZALOŽBA SIDARTA Vevška 52, p.p. 80 61260 Ljubljano ja za vedenjsko in osebnostno motene, ki je sicer pomočnica ravnateljice v vrtcih Škofje Loke, in se je društvu pridružila prav v prizadevanjih za TOM. Povedala nam je, da je sprva sama raziskovala možnosti za organizacijo tega telefona, možnosti za izobraževanje, ki je ob tem potrebno, in ko je ugotovila, da se to na nacionalni ravni pripravlja prav v okviru Zveze društev prijateljev mladine. Tako je našla tudi povezavo - s škofjeloškim društvom, kjer so njena prizadevanja z veseljem podprli. Pri svojem delu in tudi sicer se je prepričala, da je veliko otrok in mla- dostnikov, ki se v svojih težavah in stiskah pogosto nimajo možnosti obrniti na človeka, ki bi jim lahko svetoval in pomagal. Tak telefon sicer še zdaleč ne more rešiti resnejših težav, lahko pa dobra beseda v stiski, v pravem trenutku, s pravim impulzom v pravo smer, v krizi veliko pomaga. Začeli naj bi v Škofji Loki dvakrat tedensko popoldan, v pripravah na to pa se izobražujejo štiri svetovalke. K temu kaže dodati, da gre za povsem prostovoljno delo, čakajo pa na telefonski priključek, ki ga je kot sponzor te dejavnosti obljubil Telekom. Sicer pa bo TOM del nacionalne mreže, ki naj bi bila vzpostavljena še v tem polletju, tako da bo možen klic tudi v ostalih dneh, saj bo v Ljubljani delovala centralna svetovalna skupina vse dni, sčasoma pa tudi ponoči. Na Gorenjskem se podobna svetovalna skupina pripravlja le še v Radovljici. V Škofji Loki so za to dejavnost glede prostora naleteli na razumevanje v vrtcu, iščejo le še nekoga, ki bi jim podaril ali zagotovil sredstva za nakup telefonskega aparata. Pričakujejo tudi, da se bo krog sodelavcev - svetovalcev z začetkom dela postopoma širil. Š. Žargi Izvenšolsko delo z otroki mi je v krvi V začetku letošnjega leta je najvišje priznanje Zveze društev prijateljev mladine Slovenije - Zlati znak ZDPM prejela učiteljica Osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke Urška Bizjak, članica DPM Škojja Loka, o katere delu z mladimi lahko v obrazložitvi preberemo, da je ob 26-letnem pedagoškem delu vedno našla čas tudi za izvenšolske odmevne dejavnosti Z otroki. Začela je na podružnični šoli Lenart, kjer je vodila folklorni in dramski krožek, bila 12 let nadvse uspešna voditeljica planinskega krožka, kije prerastel v pravo planinsko šolo; šest let vodila lutkarsko dejavnost; vodila likovni krožek; bila mentorica učencem, ki so se ukvarjali z raziskovalnimi nalogami; pomagala učencem pri organizaciji problemskih konferenc in otroških parlamentov, ter bila 12 let mentorica pionirske organizacije in je od leta 1991 mentorica šolske skupnosti. Je ustvarjalni član DPM Škofja Loka, kjer sodeluje pri načrtovanju in uresničevanju njegovega programa. O svojem delu nam je pripovedovala: Od kod motiv, da ob skoraj tridesetletnem rednem pedagoškem delu najdete moči še za tako pestro delo z otroki? "Reči moram, da me delo z otroki nadvse osrečuje, zato vsako novo nalogo za delo z njimi sprejemam kot svoj osebni izziv in preizkušnjo. Predvsem pa naj povem, da me delo z otroki spremlja že vse od rane mladosti, saj sem ga spoznala ob očetu, ki je bil tudi učitelj, tako da mi je to kar nekako "v krvi"." Pregled zelo raznovrstnih dejavnosti, ki ste jih vodili, zagotovo zahteva vprašanje: od kod tako različna znanja, ki ste jih pri tem potrebovali? "Ker me je tako delo in dejavnosti zanimalo, sem vedno našla čas za razne tečaje, v katere sem se samoiniciativno vključevala, nekatera znanja pa sem si pridobila že v času svojega šolanja. Že kot učiteljiščnica sem bila aktivna v folklorni skupini v šoli in v internatu, v Kranju sem se pri Sašu Kumpu udeleževala tečaja lutkarstva, veliko potrebnega znanja in izkušenj pa je sad samoizobra-ževanja. Pri tem moram omeniti razumevanje in podporo, ki sem jo bila deležna na šoli - pri vodstvu šole, ter pri mojem možu. Za planinsko dejavnost pa lahko sploh rečem, da me je vanjo vpeljal mož, s katerim sem spoznala lepote naših planin, in ob tem ugotovila, da moram vsaj delček tega omogočiti tudi otrokom. Ko sem se tudi uradno usposobila za vodništvo v planinah, sem začela organi- zirati izlete, na katere so se poleg otrok začeli odzivati tudi starši, in to dobro desetletje je bilo eno najlepših v mojem življenju." Aktivno sodelujete v odboru škofjeloškega Društva prijateljev mladine. Kaj vam pomeni to društvo? "Zagotovo so prireditve tega društva še dodatna možnost ponuditi otrokom aktivnosti, interesne dejavnosti in priložnosti za druženje ter zabavo, ki jih lahko bogati, dodatno izobražuje, vzgaja ter notranje dopolnjuje za lepše in prijaznejše otroštvo ter mladost. Lep primer so bile lanske novoletne prireditve, ki so pokazale, da je z otroki, ki so se tam zbirali v prednovoletnih dneh, zaživel cel Mestni trg. Videti tiste srečne obrazke, zadovoljstvo staršev, je nekaj, kar človeka, ki sodeluje in k temu tudi prispeva, notranje osrečuje, prispeva tudi k osebni rasti. Upam, da bo podobno uspel tudi projekt ponudbe za otroke med počitnicami "Dobimo se ob pol desetih", saj se vse premalo zavedamo kako veliko otrok je, ki so zaradi zaposelnosti staršev prepuščeni sami sebi in se brezplodno dolgočasijo." Vam zagotovo ni bilo nikdar dolgčas? "To pa res zagotovo ne. Srečna sem v poklicu, ki ga opravljam, v veliko zadovoljstvo mi je vse obšolsko in izvenšolsko delo. Čas tako hitro mineva, da že premišljujem, kaj bom počela, ko pride upokojitev. Brez otrok ne bom zdržala in temu delu se tudi takrat ne bom izneverila." • Š. Žargi Pred praznikom skavtov 22. in 23. aprila Skupno jim je oblikovanje samostojne osebnosti raborništvo je nekdaj le redkim pomenilo način vzgo a. Danes se k temu vrača taborniška organizaci in iz tega izhajajo katoliški skavti. ■■^■■■■■■1 Čez nekaj dni bosta za tabornike dva pomembna Praznika: Dan Zemlje in god Sv. Jurija, zaščitnika skavtov. Obe skavtski organizaciji bosta na podoben Kocin obeležili praznika, očitno pa stikov, ki bi omogočili, da se vsaj ob tej priložnosti srečajo, v škojji Loki še nt V taborniški organizaciji, ki je bila donedavnega bolj °rientirana le k posameznim spretnostim življenja v Naravi, raznim akcijam tekmovanjem, po mnenju nekaterih pa tudi politizirana, ali nekaterim drugim le zgolj iriožnost za cenen dopust, se vračajo k izvorom skavtst-ua. medtem ko so pri Katoliških skavtih pred nekaj leti tak način sploh začeli delati. Mi smo povprašali, kako 0 svojem položaju, nalogah razmišljajo najbolj odgovorni. "Zadnjih pet let mineva v Taborniški organizaciji v znamenju sprememb in vračanja k izvorom taborniške oz. skavtskc misli in utrjevanja 0rganizacije", nam je uvodoma povedal Milko Okorn naČelnik Zveze tabornikov Slovenije, ki je sicer Škofje-ločan. V tem času je število Članov organizacije nekoliko uPadlo, v zadnjih dveh letih Pa natančnejša računalniško yodena evidenca kaže, da se članstvo v Sloveniji po številu Približuje številki 8 tisoč, kar s° bili nekdaj le približni Podatki. Ta nedvomni vzpon orga-nizacijc v veliki meri pripisujejo bolje izgrajenemu istemu izobraževanja, od inštruktorjev, ki vodijo posamezne enote, do vodnikov, ki neposredno delajo z mladimi člani. Tako se je začela tudi vsebinska prenova dela z mladimi, s poudarjanjem moralno-etičnih vrednot, duhovne izgradnje osebnosti in medsebojnih odnosov. Torej ne le posamezne aktivnosti, tekmovanja, pač pa celovitej- ša vzgoja osebnosti in njenega odnosa do narave. Ta večja kvaliteta je po naši sodbi tudi pritegnila in vzbudila zaupanje mladih in njihovih staršev. Lani oktobra se je Zveza tabornikov Slovenije, kot nacionalna skavtska organizacija uspela včlaniti tudi v Svetovno skavtsko organizacijo in se s posebnim sporazumom obvezali, da bodo v tej organizaciji omogočali tudi zastopanje Združenjem slovenskih katoliških skavtov in skavtinj v tej organizaciji. Pri tem je zanimivo, da je bila Jugoslavija do leta 1951 članica te organizacije, vendar bila tega leta zaradi neizpolnjevanja obveznosti v organizaciji črtna iz njenega članstva. Pravi vzrok za to je bil ideološko-politične narave, saj je bilo članstvo v organizacijah s sedežem v kapitalističnih državah neza-željeno. Prvi pristnejši stik s svetom so slovenski taborniki mimo jugoslovanske organizacije vzpostavili konec leta 1987 na svetovnem skavts-kem zletu - "jamboree-ju" v Avstraliji, ki se ga je udeležilo kar močno slovensko zastopstvo. Kmalu bo minilo pet let, odkar so se v Sloveniji orga- X£HMMK STARA CESTA 2, ŠKOFJA LOKA UGODNA PRODAJA! WC školjka STRUMICA 4150,00 WC kotliček N:M: 3700,0© ARMATURE ARMAL KAD 13050,00 KROGELNI VENTIL "KOVINA" 1/2" 390,00 KROGELNI VENTIL "KOVINA" 3/4" 530,00 PVC cevi 110/3000 1225,00 PVC lok o 110/45° 225,00 PVClok0 5O/45 65,00 -nmmmmmmmm 95,00 1 kg 130,00 OBTOČNE ČRPALKE IMP S/4 6610,00 IMOFOR Z HIDROSTATOM IMP 25200,00 SIGMAPLASTV-3 STIROPOR 5cm APNO "SOLKAN" CEMENT "ITALIA" Bocinkano KOLENO 1/2 ZICNIKI50-280 mm 2800,00 lm2 »62,00 1 vreča 400,00 1 vreča 530,00 V ZALOGI IMAMO ŠE VES GRADBENI MATERIAL (BETONSKA OPEKA, VSEH VRST SEPARACIJ,B,IT0NSKE CEVI) V ZALOGI SO TUDI KERAMIČNE PLOŠČICE. VSE CENE SO S PROMETNIM DAVKOM Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, ob sobotah od 8. do 12. ure Primož Verčič, načelnik Rodu svobodnega Kamnitnika v Škofji Loki: "V rodu smo razdeljeni na tri starostne skupine: medvedke in čebelice - za starostno skupino do 4. razreda osnovne šole; gozdovniki in gozdovnice do 15 leta; popotniki in popotnice od 15. do 21. leta. Skupaj nas je okoli dvesto članov, ugotavljamo pa, da postaja taborništvo v Škofji Loki vse bolj popularno. Ze dolgo se nam ni zgodilo, da bi morali, kot letos, vpis omejiti, dokazuje pa to, da nam starši vse bolj zaupajo. Omejitev je bila zaradi pomanjkanja vodnikov, ker želimo, da je delo kvalitetno in da ga vodijo resnično usposobljeni. Vzpon pripisujem tudi spremenjenemu načinu in pogledom na življenje, spoznanju po tesnejšem stiku z naravo, z več gibanja in za drugačen odnos do okolja na eni strani, ter spoznanjem o vzgojni vrednosti te dejavnosti v prijateljski družbi brez hierarhije tako značilne npr. za šolo na drugi strani. Med letom tečejo v posameznih skupinah povsem določeni programi raznih usposabljanj, izletov in zabavnih srečanj ter tekmovanj (najbolj popularen je lov na lisico), šolanje v obliki tečajev za vodniški kader, najpomembnejša dogodka v letu pa sta zimovanje in letni tabor. Pozimi se odločimo za zimovanja na kateri od podružničnih šol (običajno se ga udeležuje približno polovica naših članov) še bolj pa so popularni letni tabori, ki so že nekaj let tradicionalni ob Kolpi. Tam se zbirajo mlajši, starejši pa poleti kraj taborjenja spreminjajo. Na morju za nas že ni več primernega prostora, ki bi omogočal našo dejavnost in hkrati potrebni mir. S Katoliškimi skavti v Škofji Loki še ni stikov in mi samo pozdravljamo to organizacijo, ki nudi tudi druge alternative. Dobro bi bilo, če bi si kdaj izmenjali izkušnje. Za praznik pripravljamo prireditev za tabornike, prijatelje tabornikov, starše in starejše. Začeli bomo z zborom, podelitvijo priznanj, nadaljevali s šaljivim tekmovanjem, zvečer pa bomo pred taborniškim domom zakurili taborni ogenj in se pogovorili v taborniške vzdušju. Irena Pustovšek, stepo vodja Škofjeloških pajkovcev pri Katoliških skavtih in skavtinj ah v Škofji Loki: "Osnovni enoti pri katoliških skavtih pravimo steg in Škofjeloški pajkovci, kot se škofjeloški steg imenuje, imamo trenutno 45 članov. Katoliški skavti in skavtinje smo bili v Sloveniji ustanovljeni jeseni 1991, v Škofji Loki pa smo ustanovili svoj steg decembra 1992. Sestajamo se po skupinah enkrat tedensko v Uršolinske samostanu, kjer so tudi veroučni prostori. Pri nas se glede na starost delimo v volčiče, kjer so vključeni otroci, ki obiskujejo od 1. do 4. razreda osnovne šole; izvidnike in vodnice za tiste med 5. in 8. razredom; roverje in popotnice, kjer so člani in članice med 14. in 21. letom; nato pa so voditelji. Posebej bi rada poudarila, da ima skavtska organizacija v svetu že več kot stoletno tradicijo, pri nas pa so jo po vojni razpustili in nato na okrnjenih načelih ustanovili taborniško organizacijo. Mi sledimo seveda izvirnim načelom celostne vzgoje otrok v celovite osebnosti, ki bodo vsestransko samostojne. Pri tem uporabljamo najrazličnejše metode, pripomočke in orodja, pri čemer je najpomembnejša zagotovo vera. Želimo vzgojiti samostojne ljudi, ki bodo sposobni samostojno presojati, se odločati, znajti in preživeti v vsakih razmerah, poseben poudarek pa je seveda na življenju v naravi, za mlajše skupine organiziramo tabore v različnih krajih, za najmlajše v hišah, srednjih starosti v taborih, za starejše pa so značilna potovanja in popotni tabori. Mnogo nejasnosti je v zvezi z našimi odnosi s Taborniško organizacijo, pri čemer je potrebno reči, da nismo njen del, pač pa smo na državni ravni podpisali sporazum o sodelovanju in zastopanju v Svetovni skavtski organizaciji. Manj znano pri tem je, da gre v tem primeru za moško organizacijo, saj se v Evropi in tudi večini sveta skavtstvo strogo deli na moški in ženski del. Katoliški skavti in skavtinje si prizadevamo, da bi se včlanili v žensko svetovno skavtsko organizacijo, kjer bi morda obratno zastopali tudi taborniško organizacijo. Za bližnja praznika skavtov bomo pripravili dan skavtskih obljub, očiščevalno akcijo, sveto mašo in nato taborni ogenj. S škofjeloškimi taborniki še nimamo stikov, verjamem pa, da bi bili zaradi izmenjave izkušenj koristni." nizirali tudi Katoliški skavti in skavtinje, ki imajo podobne cilje - vzgoja odgovorne osebnosti, kot Taborniki, le da je duhovni razvoj članov tesno vezan na vero. V začetku je bilo kar precej nezaupanja, v zadnjem letu ali dveh pa so stiki in sodelovanje vse bolj pogosti in redni, ugotavlja Milko Okorn. Obstoj dveh skavtskih organizacij zagotovo pris peva k višji kvaliteti dela v obeh organizacijah. S financiranjem organizacije od države je še vedno kar precej težav, saj so organizacija na meji več dejavnosti, večji poudarek bi moral biti razumevanje na področju vzgoje in izobraževanja, kot na športno rekreacijskem, kamor jih še vedno v večini prištevajo. Prepričani so, da bo prej ali slej prodrlo spoznanje, da so z več kot deset tisoč člani postali najpomembnejša organizacija mladih, zato se bo tudi odnos pri materialni podpori spremenil. Š.Ž argi Informacije m 620-658 Pri Jesenku na Golem vrhu nad Lučinami Bolj kot z vidom, je vozil in delal po občutkih Ko smo po kmetijah na Golem vrhu sicer iskali nekaj lajši je že dokazal, da zna Ko smo po kmetijah na Golem vrhu sicer iskali nekaj drugega, smo se oglasili tudi na domačpi, kjer jim po domače pravtfo Pr' Jesenk. Nadvse vljudno nas je pozdravil in povabil v hišo fant, ki bi mu po izgledu in obnašanju prisodili več kot le osmošolstvo, in nam predstavil svojega očeta Jožeta Koširja, ki je že od rojstva hudo slaboviden. Ko smo izvedeli da žive brez matere, da sta od petih otrok dva pri kruhu in na svojem, ostali pa se šolajo, smo se vprašali, kako je gospodar, kljub slabemu vidu uspel družino preživeti in vsem odpreti prihodnost. Že po nekaj besedah 62-letnega Jožeta Koširja, povsem belih las, nam je postalo jasno, od kod najmlajšemu sinu prijaznost in zrelost, ki smo jo opazili ob pozdravu. Prišli smo v družino, kjer te pogledajo v oči, kjer je beseda prijazna, neposredna, kjer jim ni bilo nikdar posebno lahko. In že nam je Jože Košir začel pripovedovati svojo usodo. Oče Jožeta je bil gospodar tega posestva Pri Jesenk, sosednjega Pri Škrbinek, ki ga je kupil tik pred vojno, tako da skupaj okoli 90 hektarjev. Imel je tri hčere in Jožeta, ki je bil najmlajši, ter hčeram po vojni leta 1947 razpisal, razen sedanje kmetije z okoli 19 hektari. To je Jože po očetovi smrti podedoval. Hišo je obnovil, dogradil hlev, strojno lopo in kozolec. Z ženo, ki je umrle pred nekaj več kot šestimi leti, sta imela pet otrok: najstarejši sin in hčerka sta se že poročila in ustvarila Jože Košir svoje domove, tretja hči je študentka na tekstilni fakulteti v Ljubljani, četrta hči obiskuje srednjo tekstilno šolo v Kranju, peti, najmlajši pa še osmi razred na osnovni šoli v Gorenji vasi in razmišlja, da bi šel v jeseni na lesarsko šolo v Škofjo Loko. Les je največje bogastvo te kmetije, pravi Jože, in najm- (fot© bobnar)%s Šk. Loka, NAMA, 1. nadstropje VSE KARKOLI SI ZAŽELITE IZ FOTO PROGRAMA ZA AMATERSKO IN PROFESIONALNO FOTOGRAFIJO EXPRES RAZVIJANJE FILMOV IN IZDELAVA FOTOGRAFU V 1 URI. KODAK EXPRES ►■"1 fc^i IM\ Ifali \M\ VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. SVETOVNO ZNANE BLAGOVNE ZNAMKE ODSLEJ TUDI V ŠKOFJI LOKI prince tfomiCA 101 Izmuči-Jcfm dlien,U,<>~- D ® Športna spomladanska in poletna oblačila za zahtevne kupce, otroke in odrasle, profesionalne in ljubiteljske športnike, iz najnovejše kolekcije znamk: NORDICA, KILLER LOOP, PRINCE, prvič naprodaj v veleblagovnici NAMA v Škofji Loki. lajši je že dokazal, da zna paziti nanj. Veliko se govori o dopolnilnih dejavnostih na hribovskih kmetijah, in če bo priden ter kaj znal, bo tudi kaj napravil. Zdaj ni več tako, kot v letih pred vojno, ko so bili kmetje obdavčeni glede na to, kaj so imeli: če je bil voz pri hiši povsem lesen, so bili eni davki, če je imel samo železne osi, so bili davki že višji. Enako je veljalo, če je bila pri hiši mlatilnica samo z bobnom, ali pa je imela stresilke, pa se je to pri davku že tudi poznalo. Jože slabo vidi (ima samo 85 odstotkov vida) že od rojstva, zato ni mogel v službo. Edino v mešalnici močnih krmil v Škofji Loki so ga bili enkrat pripravljeni vzeti na delo, pa je sam ugotovil, da ne more prebrati navodil za mešanje krmil, in se tega ni upal lotiti. Živeli so vseskozi le od lesa, pri čemer so bili seveda odvisni od odkazila gozdarjev, pa tudi cene so bile vseskozi določene. Ne zdi se mu pošteno, da mu invalidnosti ne priznajo pri kmečki pokojnini, pri pokojnini, če bi bil zaposlen, pa bi se to upoštevalo. Sicer pa je opravil kmetijsko šolo, se kljub slabemu vidu naučil upravljati traktor. Ko so se začeli pri Gozdnem gospodarstvu, kjer je bil kooperant, ugodni krediti, je kmalu, poznan kot zaupanja vreden, dobil kredit za prvi traktor, ki mu je delo v gozdu precej olajšal. Na roko pa mu niso šli le pri GG, pač pa tudi v Kmetijski zadrugi. Pri delu v gozdu si je pomagal velikokrat z otipom, le za to, katero drevo je odkazano za poseg, mu je moral kdo pri iskanju pomagati. "Saj veste," nam je dejal, "dobri sosedje so že poskrbeli, da se je za morebitno pomoto hitro izvedelo." Ko so lahko že fantje priskočili na pomoč, je delo šlo že lažje, lahko so zamenjali traktor, kupili vitlo, nakla-dalko, celo moped za najnujnejše opravke. Posebna zgodba so bila seveda dovoljenja za vožnjo, ki jih zaradi slabega vida nikoli ne bi smel dobiti, vendar vedno z največjo previdnostjo, bolj po občutku, kot da bi videl, vozil brez nesreč oboje. Še najhuje je bilo, pravi, takrat, ko mu je nek "dobrohotnež" na poti v gozd med drevesi v višini vratu napel žico, ki je seveda ni mogel opaziti, vendar jo je pravi čas začutil in ustavil. Za medvojni čas, ki ga je doživljal kot otrok okoli desetih let, se živo spominja kar nekaj dogodkov. Družina je bila sicer domobransko us- 0(0 On a n o SKOPJA LOKA " r nT* n \ w u u u u •4330 9KOTJA LOKA, BLAŽEVA UL I BRZOJAV: OMTMK ŠKOFJA LOKA MIZARSTVO oprema gostinskih lokalov 064/632-360 STEKLARSTVO - lzvaianie stavbno steklarskih del AA>I-nA -obdelava stekla U0WI"0o4 PRODAJA IN POLAGANJE PARKETA, ^ TOPLIH PODOV IN DRUGIH TALNIH TER KERAMIČNIH OBLOG 064/620-381 UGODNI FTLACILINI POGOJI KVALITET INE STORITVE POKLIČITE NAS! merjena, vendar nikoh tudi partizanom, ki so prišli po pomoč ali hrano, ni odklonila pomoči. Očetovo načelo je bilo, da so vsi vojaki, ne glede na to, na kateri strani se bore, ko so lačni, potrebni pomoči, le izdaje nevoščljivih sosedov so se venomer bali. Še danes pa se mu ne zdi prav, da potrdila o oddani Živini in drugi hrani ni nikoli nihče upošteval. Sicer pa pravi, da če bi bil on namesto današnjih vodilnih politikov, ne bi govoril toliko o spravi, ker je prepričan, da to po nepotrebnem razpihuje sovraštvo. Tudi v tej okolici, kjer, kot pravi, je bila velika večina na domobranski strani, so tisti časi že precej pozabljeni, mladih pa ne bi smeli s tem obremenjevati. V teh časih borbe za preživetje, je bilo precej manj politike, kot se je prikazovalo kasneje in se danes skuša še na novo, bolij0 pa seveda žrtve povojnih po; bojev, ki si zaslužijo spomin, ki žal dolgo ni bil dovoljen-Zločine, ki so jih nekateri zagrešili, pa bi Jože prepustil njihovi vesti. Če bi se še našel denar za to, da se vsaj najbolj prizadetim povrne neka odŠ' kodnina, bi bilo za Jožeta vse poravnano. Prav pri njih je potekala meja mea okupacijsko cono Nemcev in Italijanov, kjer se je zgodilo tudi nekaj nesreč. Na minirani meji Je umrl tudi njegov brat, pa njegova mati ni nikdar uspel3 od Nemčije dobiti odškodnine, medtem ko je bilo na strani, kjer je bila Italija, t0 urejeno. Tudi za to bi se morala, namesto domačih pre' pirov, pobrigati naša država, če pa je to naša država Že dobila, naj to tudi izplača. Sicer pa je ob treh nepreskrbljenih otrocih, ki se šolajo, še danes potrebno paziti na vsak tolar, zato Jo*e upa, da se bodo obljube 0 drugačnem, boljšem odnos11 do hribovskega kmetijstva m gozdarstva le uresničile. Ka* dober kilometer strmo v Gol' vrh je sicer dobro vzdrževano cesto že pokril asfalt, povsod naokrog pa je videti, da tu živf skrbni ljudje, dobri gospodarji gozda, na osamljenih kmetija*1 pa praktično povsod rastejo nove hiše. Napačna politika-davčna in drugačna, bi te kraje v preteklosti kmalu izpraznila in te napake ne bi sm ponoviti. In tudi kak tolar j Jožetovi pokojnini bi se mora najti. • S. Žargi 9Y TVS 1 9.20 Otroški program 9.35 Remijeva jutra, EBU drama 10.00 4 x 4 - o živalih in ljudeh 10.45 Arhiv zemlje, ameriška Poljudnoznanstvena serija 11.15 Po domače 13.00 Poročila 16.00 Hoja po žerjavici, ponovitev angleške drame 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Komisar Rex, avstrijska nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova Večen sanjač, ameriška nanizanka; Jalna, francosko-kanadska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.30 Evrogol 15.10 Kinoteka: Trije tujci, ameriški film (čb) 16.40 V vrtincu 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Večerni 9ost: Janez Menart 21.15 Umetniški večer: Vrhunci Montparnas-sa, 11. del francoske dokumentarne serije 22.05 - Slovenski avtomobilski salon 22.15 Oči kritike 23.15 Stoletnici filma naproti: Ciklus VVernerja Herzoga: Vampir Nosferatu, nemško-fran-coski film HTV 1 7.45 Tv koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Sandokan 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Vprašanje verodostojnosti, angleški TV film "»4.45 Šolski program 15.40 Dr. *r9us, risanka 16.30 Hrvaška danes 17.00 Z jadri okoli sveta, nrvaška dokumentarna serija 17-30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00, Kolo sreče 18.50 Obnavlajmo Hrvaško 19.30 Dnevnik 20.10 Kviskoteka 21.30 Kulturna krajina 22.30 TV razstava 22.40 Moč denarja 23.10 Slika na sliko 23.40 Sanje brez meja HTV 2 J6.55 TV koledar 17.05 Zgodbe Ruth Rendell, nadaljevanka 17.55 T'šina, prosim, ponovitev angleške dokumentarne oddaje ]8.45 Eurogol 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Svet garave, dokumentarna serij« «1.05 Jeves in Vvboster, zadnji oel angleške nanizanke 22.00 zgodbe Ruth Rendell, zadnji del ameriške mini serije 22.20 Fluid exp0 KANALA 1°.00 Spot tedna 10.15 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.05 Tropska vročica '•J. ameriška nanizanka 12.00 A j^op 12.05 Spot tedna 16.15 uance session 16.55 Zadeto, Ponovitev 18.00 Magnetoskop Jg-45 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška "adaljevanka 20.00 Pred poroto Poročila 20.30 JFK - lahkomiselna mladost 22.05 Kino, kino, £'no 22.55 Magnetoskop 23.40 SPOt tedna 23.45 A shop AVSTRIJA 1 8.05 Ponovitve 6.30 Otroški pro-p/am 9.00 Umor, je napisala 9.45 £n'9ht Rider 10.35 Vesoljska iadja ^nterprise 11.25 Čuvaj v trgovini, periska komedija 13.00 Otroški Program 15.35 Vesoljska ladja ^nterprise 16.25 Knight Rider JJ-10 Strašno prijazna družina 17.35 Naš hrupni dom 18.05 vvolffov revir 19.00 Pri Huxtablo-*■«) 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogled °a strani 20.15 Najdaljši dan, ^rneriški vojni film 23.00 NYDP 9«Je -/iewyorški policisti, 7. del ^»■50 Cas v sliki 23.55 človekova strast - življenje za ljubezen, španski film 1.25 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.50 Vsak oan s Schiejokom, ponovitev 2.50 uobrodošli v Avstriji 4.40 Vojna Svetov, ameriški zf film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev 10.05 Dežela planin, ponovitev 11.55 Akti X, ponovitev 11.40 Vreme 12.00 Nogomet - Liga prvakov, posnetek 13.00 Čas v sliki 13.10 Poročilo, ponovitev 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Shiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Kjer je veselo..., glasbena oddaja 21.05 Vera, talkshow 22.00 čas v sliki 22.30 Šiling, oddaja o gospodarstvu 23.00 Državljanska vojna v Alžiriji 23.30 Pogum obupa, 1/2 del 1.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.05 EPP: ADAMIČEVA HIŠA - R3 20.10 JASNOVIDKA MARUČA Z VAMI (v živo) 21.00 EPP: ADAMIČEVA HIŠA - R3 21.05 OHRANIMO SLOVENSTVO 21.30 EPP blok -3 21.35 HALO, MAJA! (v živo) 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Utrip občine Železniki 19.00 Ansambel Prezrti v clubu Oto 20.00 Eni so..., za ljubezen -ponovitev 20.50 Brez komentarja MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.30 SANJE IN RESNIČNOST, dokumentarna oddaja 2/13, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP 20.05 ŠPORT MMTV 20.50 OLIMPIJSKI ŠPORTI, dokumentarna oddaja, 2. del/ 26 21.10 TURISTIČNO OKNO KOMPAS HOLIDAVS 21.25 PRISEGA (I Confess), film 22.55 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle LOKA TV ... Napovednik 20.00 EPP blok 20.05 Videoboom 40. 34. del 20.55 EPP blok 21.00 Škofjeloški kulturni utrip (ponovitev) 21.30 EPP blok 21.35 Izmenjava programa LTV - naša gostja Šerbi. oddajo so pripravili v studiu Signal) 22.40 Videostrani včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Nevidni svet energije in kristalov - gostja Nataša Zore 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj TV ŠIŠKA NI SPOREDA! R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (oddajnik Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 17.30 Modni nasveti 18.15 Iz zgodovine naših krajev 18.30 Predstavljamo narodno zabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi taksno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 atelit D.0.0. KRANJ GLASBIL Tupave 59 Odprto: od 10-19. ure, sobota od 9.-12.ure KINO CENTER prem. amer. drame NELL ob 20. uri, amer. pust. film RAPA NUI ob 16. in 18. uri STORZIC angl. drama APRIL PRIHAJA ob 21. uri, amer. znan. fant. film ZVEZDNE STEZE VII. GENERACIJF ob 17. in 19. uri ZELEZAR ljub. epska drama JESENSKA PRIPOVED ob 18. in 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akicj. film ZVEZDNA VRATA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer drama NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij. west. TOMBSTONE ob 18. in 20. uri BLED amer. akcij, film HITRE TARČE ob 20. uri TVS 1 9.30 Otroški program: Snoopy, ameriška risana nanizanka 9.50 Ringaraja v živalskem vrtu 10.10 Roka ročka 11.00 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 11.50 Že veste 12.10 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 14.10 Kam vodijo naše stezice 15.10 Film tedna: Za zabavo, ponovitev kitajsko-hongkonškega filma 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Žarišče 22.45 Sova: 22.45 Brooklvnski most, ameriška nanizanka; 23.10 Jalna, francosko-kanadska nadaljevanka; 23.55 Svarilo pred blaženo vlaču-go, nemški film TVS 2 13.00 Tango za tri: Vrtnice in peteršilj, članska humoristična serija 13.20 Tango za tri: Obotavljanje, danska humoristična serija 14.10 Omizje 16.10 Osmi dan 17.00 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.05 VVestbeach, angleška nadaljevanka 20.55 EPP - slovenski avtomobilski sejem 21.00 Miti, skrivnosti in mistika, nizozemska dokumentarna serija 21.40 EPP - slovenski avtomobilski salon 21.50 4. tekma finala končnice DP v hokeju na ledu: Acroniks Jesenice - Olimpija Hertz, posnetek z Jesenic HTV 1 10.05 Kviz 10.45 Glasba v času 11.05 Nemščina 11.30 Sandokan 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz 13.00 Kapitanova lutka, britanski film 14.50 Šolski program 15.30 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Hrvaška književnost v evropskem merilu 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Turistični magazin 19.30 TV dnevnik 20.10 Snemam na potepu, dokumentarna serija 21.00 Dobri ljudje 22.30 Živa resnica, dokumentarna oddaja 23.00 TV dnevnik 23.20 S sliko na sliko 23.50 Sen brez meja HTV 2 16.20 Triler, resna glasba 17.10 Skrivnosti Ruth Rendell, serija 18.00 Turbo Limatch show 19.30 TV dnevnik 20.10 Me je kdo iskal? 20.55 Sto let filma: Dobri fantje, ameriški film Knight Rider 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Naš glasni dom 18.05 VVolfov revir 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Kok-tajl, ameriška komedija 21.55 Kodeks molčanja, ameriški film 23.30 Čas v sliki 23.35 Hiša iger, ameriška srhljivka 1.10 Grozno prijazna družina 1.35 Schiejok vsak dan 2.35 Dobrodošla, Avstrija! AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Kjer je veselo 10.55 Mamilski baroni 12.10 Šiling 12.55 Takrat 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica ljubiti 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala J6.00 Schiejok vsak dan 17.00 as v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari 21.20 Peter in Pavel 22.05 Čas v sliki 22.40 Znanstveni magazin 23.10 Literarni kvartet 0.25 Notredamski zvonar, francoski film 2.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.05 EPP: ADAMIČEVA HIŠA - R3 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 60. tedenska informativna oddaja 19.50 EPP: ADAMIČEVA HIŠA -R3 19.55 Iz arhiva: Utirp Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 LEPA JE NAŠA DEŽELA 20.50 TEHNIČNI DAN ALC LESCE 21.10 MODNA REVIJA LADY & MAN 21.40 12. MUFLONOV SMUK NA KRIŠKI OGRI '95 (reportaža) 22.00 KONCERT MONSTERS OF STREL V DVORANI ZADRUŽNEGA DOMA NA PRIMSKOVEM - s sodelujočimi ročk skupinami: Ob-duetion, Turbo, šank Ročk, Avtomobili, Chateau, California Band, Deja Mušič Band, The Crinkers, Bahnhof, Zvezde in Bombe (posnetek) 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Današnji gost šolskega radia GA GA - pripraivli Polona, Špela, Peter in Domen 20.00 Šolski utirnki (informativno -poučna oddaja OŠ Železniki) 20.50 Brez komentarja KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Pred poroto 11.30 Ameriških deset 12.00 A-shop 12.10 Spot tedna 12.15 CMT 16.20 Spot tedna 16.25 A shop 16.35 JFK - lahkomiselna mladost, ponovitev 18.00 Pozitiv f, kontaktna glasbena oddaja 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Obalna straža - V globinahm ameriška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Teden na borzi 21.05 Dan besa, ameriški film 22.30 Učna leta, ameriška nanizanka 23.00 Zgodba o igri, ameriška nanizanka 23.30 Pozitiv +, ponovitev 0.20 Živeti danes, ponovitev 0.50 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 3.50 Dobrodošla, Avstrija 5.35 Živalski raj 6.00 Naš glasni dom 6.30 Heidi 6.55 Viking Viki 7.20 Smrkci 7.45 Am, dam, des 8.05 Tom in Jerry 8.30 Fičifajl 9.00 Umor, je napisala 9.45 Knight Rider 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Želim te 13.00 Heidi 13.25 Viking Viki 13.50 Smrkci 14.15 Am dam des 14.35 Tim in Jerry 15.00 Vroča sled 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 vitev 20.55 Telemarket 21.05 Cikel slovenskega filma - Poletje v školjki 1 22.40 Napoved sporeda za soboto R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Večerja za dva MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 17.00 MMTV SHOP. televizijska prodaja 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom 20.50 POTOVANJE K UMETNOSTI -SENEGAL, dokumentarna film, 4. del/10; - Senegal 21.20 SMRT NA KONJU (Death Rides A horse), vestem 23.45 MMTV SHOP. televizijska prodaja 0.20 Video strani 1.00 Deutsche VVelle LOKA TV 20.00 EPP blok 20.05 6. seja občinskega sveta občine Škofja Loka ... Videostrani TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 ŠPORT - pono- KINO R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV območju 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Od svečke do volana 16.50 športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpe-tourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 21.00 Ročk izpod Alp 22.00 Rockoteka 1.00 čuri in čure z vami do jutra KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV!) TRGOVCI • ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256 radio triglav 96 MHz TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film ZVEZDNA VRATA ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij. west. TOMBSTONE ob 18. uri, amer. drama NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI ob 20. uri BLED akcij, film HITRE TARČE ob 18. in 20. uri RADOVLJICA akcij, film HITRE TARČE ob 18. uri, amer. kom. FOREST GUMP ob 20. uri znam brati, berem TRALALA PLAC Jaz sem si pa nekaj izmislil "Pesmi posvečam vsem, ki imajo radi slovensko pesem in countrv glasbo," je znotraj ovitka svoje najnovejše kasete napisal koroško - štajerski countrv muzikant Milan Pcčovnik - Pidži. S tem nam je vse jasno, še preden pritisnemo na gumb "play" in si zadevo pustimo na poslušanje. Gre namreč za countrv predelave tradicionalnih pesmi in ljudskih napevov, slovenskih narodnih, kot se strokovno reče. Moje dekle je še mlada, Jaz sem si pa nekaj zmislil, Tam dol na ravnem polju, Adijo, pa zdrava ostani... skupaj jih je deset naslovov, katerih melodija nam je znana, Če ne drugega iz takih in drugačnih tradicionalnih slovenskih žurk, naj bo od fantovščine do poroke, od sindikalne zabave do veselice. S Pomočjo Riste Ibriča je idži omenjenim skladbicam nadel countrv preobleko, violino, mandolino, stcel kitaro... Ekipi countrv glasbenikov, ki mu je pomagala pri snemanju se je z vokalom pridružila tudi znana slovenska pevka zabavne glasbe Irena Vrčkovnik. Marsikdo bo rekel, tole pa se ie Pidži res dobro spomnil in najbrž bo to kar držalo, saj je vsekakor zanimivo slišati, kako bi zvenele slovenske narodne, Če bi bila Slovenija ena izmed ameriških zveznih držav.In da se tudi iz komada "Moj očka ima konjička dva" da narediti komad a la "Cot-ton Eye Joe", da tudi to boste slišali na najnovejši Pidžijevi kaseti. Ki se bo, roko na srce, v naši mali Sloveniji zagotovo dobro prodajala. To si upam trditi. REKLI SO Morda nekoč, nekje Zelje, želje! Vsak jih ima. Ampak nekatere so uresničljive, druge pa ne. Kaj storiti, da bi se nam največje želje uresničile? Potruditi se moramo, vendar je problem tu, če si želimo na Luno... Vsi pa radi sanjamo, tudi naši srednješolci. Stella Kljaič iz Preddvora, dijakinja ekonomske šole: "Kakšno dobro potova-nje si želim, na primer v tropske kraje. Tam bi ostala dalj časa ali pa kar za vedno. Vendar moram najprej končati strednjo šolo!" Mojca Bogataj iz Žirov, dijakinja čevljarske šole: "Oh, najbolj si želim, da bi bila uspešna v šoli. Pa da bi se celo življenje zabavala, hodila na žurke, bila srečna z možem v zakonu, ha, ha, ha!" Edvard Arh iz Škofje Loke, dijak trgovske šole: "Letel bi rad kot Superman. Kako dobro bi bilo, da bi lahko letel okrog sveta in videl, kaj delajo ljudje po svetu!" Grega Pavlin iz Kranja, dijak ekonomske šole: "Najraje bi bil lastnik baseball kluba, saj obožujem ta šport. Igram ga tudi v Kranju, no, mogoče bom pa kdaj vsaj trener." • Š. Vidic, foto L. Jeras LITERARNA DELAVNICA VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali in risali: Jure Novljan, Kristina Šter, Neža Buh, Sanja Imerovič, Borut Hafner, Eva Jensterle, Nina Trček, Katja Zadnikar, Miha Kapus, Borut Slapar, Ana Cerkovnik, Polona Žižek, Jure Ferlan, Martina Zaletel, Matija Trček, Mojca Mezeg, Damjan Bizovičar, Lucija Oblak, Anja Fic, Tadeja Koprivec, Eva Valant, Janez Pečnik, Rok Drinovec, Mišo DuplančiČ, Ben Lausscgger, Špela Voršič, Sonja Kenda, Jaka Črnivec, Barbara Tome, Gregor Pogačnik, Darja Zupančič, Andreja Okorn, Iztok Repovž, Matic Konc. NAGRAJENI SPIS Spomin na igro, lokomotive Čisto majhen sem še bil, ko me je mamica vzela v naročje, odprla knjigo z meni tako ljubimi ilustracijami in mi brala: Jaz sem Ivo. Rišem vam lokomotivo. Jaz sem Tone in narisal bom vagone. In tako dalje. Tolikokrat mi je prebrala to pesmico, da sem jo znal že na pamet in ponavljal besede za njo. Če je pomotoma izpustila kakšno vrstico, sem jo popravil. Spominjam se tudi majhnega lesenega vlakca, ki sem ga dobil za svoj četrti rojstni aan. Od tedaj so vse druge igrače obležale v kotu. Z vlakcem v rokah sem se plazil po tleh in neprenehoma je bilo v sobi slišati le: "Čičipu, čičipu, čičipu..." Toliko lepih trenutkov svojega otroštva sem preživel v igri z vlakom. Kakšen pa je vlak v resnici? Tega nisem vedel. Nikoli ga nisem videl. Zakaj železniški tir, ki je vodil v Tržič, kjer sem živel do devetega leta, so odstranili. Danes pelje na tem mestu cesta. Samo iz mamičinega pripovedovanja vem za star, počasen vlak, ki je make v breg prisopihal večkrat na dan mimo okna. Zjutraj je vsem, ki so morali vstati, služil namesto budilke. Mamici se je zdelo pravljično lepo, ko je tista črna lokomotiva z gostim dimom počasi prisopihala v lepi beli zimi mimo hiše. Odkar smo se preselili na Bled, se večkrat peljemo skozi Lesce, kjer mi pogled vedno šine na tisto staro, a lepo lokomotivo, ki osamljena počiva na stranskem tiru, nikomur v napoto in nikomur več v korist. Njen Čas se je isztekel, zamenjala jo je modernejša, predvsem hitrejša lokomotiva. Ostala je le spomin na nekaj, česar nisem nikoli ne poznal m ne doživel. • Borut Slapar, 5. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled BORUT SLAPAR ■f%4 BI >rvKA] a vojaških področij in mest, delavske bataljone, bolnišnice, šole itd. s približno 3800 borci. Tako je bilo v vsem 9. korpusu nekaj čez 10000 borcev (po spisku 11800). Oboroženi so bili predvsem Z lahkim orožjem. Od težjega orožja so imeli le 15 minome-tov, 6 protitankovskih topov, 2 avtomatska topa in po en gorski top in havbico. Še huje je bilo to, da so imeli zelo malo streliva (na puško po 68, na brzostrelko po 69, na protitankovski top pa 12 nabojev oziroma granat). Sovražnikovih vojakov je bilo na vsem operacijskem območju 9. korpusa skoraj sedemkrat toliko. Obveščevalna poročila navajajo, da je bilo konec februarja 1945 na tem območju 31.839 nemških vojakov, 11.300 policistov, 1469 žandarjev, 277 gestapov-cev, 9685 italijanskih vojakov, 2299 italijanskih fašistov, 3740 slovenskih domobrancev, 7198 nedičevcev in četnikov, ter 6307 drugih. Skupno naj bi torej bilo v 320 postojankah 74114 sovražnikovih vojakov. Vendar vse kaže, da je bilo njihovo število precej večje. Izvirna nemška poročila namreč govorijo o 12000 nedičev-cih, 10000 četnikih in 10000 pripadnikov kavkaskih in kozaških enot. Poleg tega je prišlo na Primorsko med ofenzivo proti partizanskim enotam nekaj tisoč vojakov še s Koroškega in z Ljubljanskega območja. Marca in aprila pa se je tja zateklo še na tisoče pripadnikov - razbitih enot, ki so se pred 4. armado umikale čez Reko proti Trstu. Smrtno ranjeni lev je najbolj nevaren Rainerjeva napoved, češ "da je treba začeti s totalnim čiščenjem", se je kmalu uresničila. Od konca decembra 1944 dalje so se sovražnikove ofenzive proti glavnini 9. korpusa v Trnovskem godzu, kot odskočni deski za Trst in Gorico, vrstile druga za drugo. Sovražniku je uspevalo naše borce potisniti v notranjost Trnovskega gozda in vzpostaviti na njegovem robu nad Vipavsko dolino nove postojanke, toda vsaki nemški ofenzivi je sledil takojšen odgovor in naše enote so v protiudarcu ponovno osvojile izgubljeno ozemlje, sovražni- ka pa nagnale v Vipavsko dolino in Gorico. Zato je sovražnikovo poveljstvo komaj poldrugi mesec pred dokončnim zlomom sklenilo vse razpoložljive sile na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem, Koroškem in Ljubljanskem območju pritegniti v eno svojih najobsežnejših in naj dolgotrajnejših ofenziv. Šlo je za dve vzporedni operaciji. V prvi v operaciji " Fruehligsangang" (začetek pomladi) so s približno 15000 možmi obkolili območje, ki leži med Poljansko Soro, Selško Soro, Baško grapo in Idrijco (širše območje Cerkljanskega) in načrtno stiskali obroč okrog približno 2000 borcev in aktivistov. Ofenziva se je začela 19. marca 1945, trajala pa je do prvih dni aprila. Naše enote so se bolj ali manj uspešno prebile iz obroča, toda nekatere izmed njih • zlasti Kosovelova brigada in Škofjeloški odred - so pri tem imele občutne izgube. Osnovni sovražnikov čili uničenje enot v obroču sploh ni bil uresničen. Se nadaljuje! © HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 AVTO ŠOLA B in B NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne danes, v torek, 18. TEL.: 22-55-22 aprila, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne danes, 18. aprila, ob 20. uri. TEL: 064/22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA, 3.5.; MADŽARSKA - LENTI, 4.5.; GARDALAND, 27.4. GARDALAND 1995- Rozman, tel.: 064/715-249 Trgovina CVETKA C. Staneta Žagarja 16 Kranj, tel: 064/225-162 REVOK TRAPE Kidričeva 2, Kranj Tel212-367, 211-142 TV-HIFI- VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA - NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o., Kranj Janeza Puharja 10 Tel/fax: 325-257 AVTO ŠOLA "VIC - MLADI VOZNIK Pizzerija DARE Kranj, tel: 221-051 V aprilu popust 10 % na hrano Pizzerija DARE Kranj, tel: 221-051 del čas od 9. do 02. ure PRIPRAVE NA ZAKLJUČNI IZPIT KNJIGOVODSKE STORITVE TEL.: 064/323-909 Pomlad v KRONA MODI J. Platiše 17, Kranj Planina III. LEASING tudi v Domžalah el: 061/712-659 Avtohiša Ljubljana tel: 061/343-595 tel: 061/1681-444 LEASING DRINO VEC tel: 064/731-050 Nudimo Vam pester izbor najcenejših trenirk iz lastne proizvodnje. Cene od 1.500 SIT dalje. PREPRIČAJTE SE1 Del. čas: 9. -12., 15. -19.; sobota 9. -12. ure BTV 37 cm POLOG: BTV37cm,TTX POLOG: BTV51cm,TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX stereo POLOG: BTV72cm,TTX POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR4glave,VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: 15.695 in 11 x po 16.940 in 11 x po 20.953 in 11 xpo 42.309 in 11 xpo 36.235 in 11 x po 43.738 in 11 x po 17.526 in 11 x po 19.304 in 11 x po 25.561 in 11 x po 17.591 in 11 x po 21.630 in 11 x po 29.730 in 11 x po 31.963 in 11 x po 31.469 in 11 x po 3.327 SIT 3.591 SIT 4.443 SIT 8.972 SIT 7.685 SIT 9.276 SIT 3.717 SIT 4.093 SIT 5.420 SIT 3.730 SIT 4.589 SIT 6.305 SIT 6.781 SIT 6.675 SIT Posebna sejemska ponudba od 6. do 15.4. - do razprodaje: PRALNI STROJ PS 906 X 47.975 gotov. 59.968 na čeke PRALNO SUŠ. GARN. PSG 800 85.402 gotov. 106.742 na čeke HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI od 27.814 do 53.718 šola poklicnih voznikov (B) C-E-F kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! TEL: 21-31-60 Nudimo vam prostor za večje skupine. NOVO: SALON ZA NEKADILCE! Delovni čas od 9. do 04. ure ponoči. Rezervacije po tel.: 064/221-051 Samo PI-BIP vam vozi PIZZE, pečene v krušni peči, na dom. Se priporočamo! Vsak dan, razen nedelje, od 12. do 02. ure ponoči. Regionalni izobraževalni center Radovljica organizira priprave na zaključni izpit iz matematike in slovenščine za osmošolce. PRIJAVE in INFORMACIJE: tel.: 714-403, med 9. in 13. uro! Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve! za mala podjetja in obrtnike. TEL: 064/323-909 Jeans Casucci, trenirke Champion, Fruit of the loom, vetrovke, jakne, anoraki. POSEBNA PONUDBA: VETROVKE IZ BRUŠENE SVILE V PETIH BARVAH PO 9.900 SIT. VSE VRSTE AVTOMOBILOV, PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE. 12 obrokov od 39.986 do 72.812 + R, varščina 17,5%, odkup 45-3%? 24 obrokov od 28.718 do 38.541 + R, varščina 20,0%, odkup 30-3% 36 obrokov od 24.497 do 27.703 + R, varščina 22,5%, odkup 15-3% 48 obrokov od 21.597 + R, varščina 25,0%, odkup 3% 60 obrokov od 18.284 + R, varščina 27,5%, odkup 3% PRIMERJAJTE IZRAČUNE ZA 1.000.000 S PONUDBO DRUGIH GARDALAND - 23.4., 2.5., 13.5 • cena 55 DEM ali 4.500 SIT. Nakupi: TRST 9. in 23.5.; MADŽARSKA-LENT111.5.95 15 % GOTOVINSKI POPUST «9i DOBAVITELJA TEHNOUNION LA 064/241-470 MINI METR0 NA PRIMSK0VEM ■ CANDY ■ EKONOM LONCE KELOMAT ■ AKUSTIKO SHARP Čufar velika modna revija. Gosta bosta miss Slovenije Janja Zupan in pevec Dominik Kozarič, program pa bosta povezovala Branka Smole in Braco Koren. - jr Razstave Tržič - V galeriji Kurnikove hiše v Tržiču bo v petek, 21. aprila, ob 18. uri, otvoritev razstave "Rože - vir lepote in zdravja". O pomenu in vlogi razstave bo spregovorila Meta Papež, vodja razvojnega programa zelenih zdravil Krka Novo mesto. Tega dne bo tudi pokušina dobrih starih preizkušenih čajev. HlflllfMlfMlfllMlIll Ljubljana - V Moderni galeriji v Ljubljani bo v četrtek, 20. aprila, ob 19. uri, otvoritev razstave "Hiša v času", na kateri sodeluje devet umetnikov Christian Boltanski, So-phie Calle, llja Kabakov, Naško Križnar, Mariusz Kruk, Edin Nu-mankadič, Cornellia Parker, Marjetica Potrč in Rirkrit Tiravanija. Avtor razstave je Zdenak Badovinac, direktorica moderne galerije. Ljubljana - Arhiv Republike Slovenije in Cankarjev dom v četrtek, 20. aprila, ob 20. uri vabita na otvoritev razstave "Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura 1926 -1969". Z razstavo, ki bo v prvem Ereddverju Cankarjevega doma v jubljani na ogled do 4. maja, bodo počastili 100-letnico prve filmske predstave bratov Lumiere in 90- etnico slovenskega filma. »»»»»»»»»»»»It Ljubljana - V Lekovi galeriji Poslovno informacijskega centra, na Verovškovi 57 v Ljubljani, bo v torek, 18. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slik Ivana Valjavca. V kulturnem programu bodo nastopili učenci glasbenih šol Moste-Polje, Pirniče ter Izobraževalnega centra Miklošič. GLASOV KAŽIPOT Izleti Na Tošč Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v sredo, 19. aprila, pohod na Tošč. Odhod bo ob 8. uri izpred Zajca v Sp. Bitnju in izpred Pre-mštala na šutni. Lastnike osebnih avtomobilov prosijo, naj pridejo na zbirna mesta z avtomobili, da se boste peljali do Hrastnice. V Izolo Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica organizira in vabi svoje člane in druge upokojence na kopalni izlet v Izolo, ki bo v ponedeljek, 24. aprila, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih od Stražišča do S. Duha. Kopali se boste v hotelu Delfin, ogledali pa si boste tudi Lipico. Prireditve Ob 120-1 etnici šole Voklo - V četrtek, 20. aprila, bo ob 17. uri v dvorani gasilskega doma v Voklem kulturna prireditev v počastitev visokega jubileja. V kulturnem programu bodo sodelo- vali vsi učenci OŠ Voklo, predstavili pa se bodo tudi Otroški pevski zbor in pevski zbor nekdanjih učencev OŠ Voklo pod vodstvom zborovodja Jožefa Močnika, Oktet Voglje pod umetniškim vodstvom -Franca Šterna, Knjižničarski krožek Oš Šenčur pod vodstvom mentorja prof. Martinaa Kadivca, plesno skupino Oš Voklo pa vodi mentorica Saša Lončar. Za popestritev programa bosta z instrumentalnimi vložki poskrbeli Maja in Nataša Zlate. Po končanem kulturnem delu programa bo ob 18.30 v prostorih OŠ Voklo otvoritev razstave "šola nekoč in danes", predstavitev glasila in družabno srečanje. Modna revija z gosti Jesenice - V četrtek, 20. aprila, bo ob 19.30 v dvorani gledališa Tone Gledališče šičevi 12 v Ljubljani, bo v četrtek, 20. aprila, ob 20. uri, literarni večer in pogovor s pesnico in igralko Miio Kačiče-vo. Pogovor s to zanimivo žensko bo vodil pisatelj Tone Partljič. Film Ljubljana - Na ploščadi za kinom Union v Ljubljani bo v petek, 21. aprila, med 17. in 18. uro, premiera risanega filma Asterix osvaja Ameriko. Otroci bodo steno kina okrasili s svojimi risbicami, plesna skupina Bolero pa bo predstavila tudi koreografijo "Asterixov ples, kot ga je treba zaplesati na pesmico Vsi smo en narod". Gre za prvo sinhronizirano celovečerno risanko v slovenskih kinematografih. Kranj - V soboto, 22. aprila, bo ob 21. uri Gruppa ultra pod arkadami cerkve na Pungertu v Kranju predstavila lutkovni performance "Regeneracija št. 2". Gre za več-medijski projekt, v katerem bosta kot animatorja nastopila Boštjan Sever in Uroš Korenčan. Btll>»»»lM»lrll>l»B»ltll> Kranj - Od danes, torka, 18. aprila, pa do srede, 26. aprila, razen nedelje, bo v Prešernovem gledališču v Kranju gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Ogledali si boste lahko predstavo Vinka Moederndorferja "Trans-vestitska svatba". Predstave bodo ob 19. oziroma 19.30 uri. Ljubljana - Japonska skupina multimedijskih umetnikov Dumb Type bo v torek, 18. aprila, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani uprizorila predstavao "S/N. Prireditve !► Jesenice - V kulturnem domu na Javorniku bo v petek, 21. aprila, z začetkom ob 19. uri Srečanje odraslih pevskih zborov občine Jesenice in občine Kranjska Gora. Nastopilo bo šest zborov, ter po en kvartet in en oktet. »»»»»»»»»»»»It Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič v petek, 21. aprila, ob 19. uri, v dvorani kina Tržič organizira "Gorenjski plesni namig '95". V trinajstih plesnih točkah od baleta, jazz baleta, shovvdancea, sodobnega plesa in flamenca, bo nastopilo deset plesnih skupin. Radovljica - V okviru torkovih večerov bo v knjižnici A.T. Linharta v Radovljici v torek, 18. aprila, predavanje "Prelomno leto I948". O utripu življenja v Radovljici sredi minulega stoletja bo predaval zgodovinar dr. Stane Granda. »MlHHHHHHHHHHf škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki bo v sredo, 19. aprila, ob 18. uri predavanje "Izrael - sveta dežela" z diapozitivi. Predaval bo prof. Miloš Humek. Naslednji dan, v četrtek, 19. aprila, bo v knjižnici večer z diapozitivi z beneškega karnevala pripravil Foto kino klub Anton Ažbe. Ljubljana - V prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tom- PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA OD TEMELJEV DO STREHE PREVOZI Z RAZKLADANJEM INF: TEL: 331 -545,312.266 brati, berem Tehnologije oblikovanja Predstavitve In letni program Opisi tipografij Priprava na tisk Postopki In tehnike REVIJA ZA KREATIVNO ZALOŽNIŠTVO IN OBLIKOVANJE I Informacije In naročila Šaranovlceva 12, LJubljana Tel./ faxt 1327018, 1327 053 i tipi t ms Svet DOMA PETRA UZARJA Tržič razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA DOMA Pogoji: - VII. ali VI. stopnja izobrazbe za področje socialnega dela, pedagoške, psihološke, upravne, pravne ali sociološke smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva, - strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva, - program dela za mandatno obdobje. Mandat za opravljanje razpisanega delovnega mesta traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema Razpisna komisija Doma Petra Uzarja Tržič, Ročevnica 58, 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi. MESTNA OBČINA KRANJ župan razpisuje JAVNO DRAŽBO rabljenih osnovnih sredstev - OSEBNI AVTOMOBILI " - PC RAČUNALNIKI - TISKARSKI IN FOTOKOPIRNI STROJI - PISALNI IN RAČUNSKI STROJI - TELEFONSKE GARNITURE ICTA - RAZNI DRUGI PREDMETI Javna dražba bo jutri, v sredo, dne 19. 4.1995 - ob 15. uri: za avtomobile - pred garažami MO Kranj - ob 16. uri: za vse ostale predmete - v avli MO Kranj, Slovenski trg 1 Interesenti si predmete, ki bodo na javni dražbi, lahko ogledajo pol ure pred začetkom javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, s tem, da je pri prodaji avtomobilov potrebno pred začetkom dražbe (ob 14.45. uri) vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Stroške prepisa in prometni davek za avtomobile plača kupec. Kranj, 17. aprila - Minuli četrtek je v sklopu BTC Ljubljana na Letališki "vzletela" DAKOTA DC-3» mega diskoteka v dveh etažah s 6 točilnimi pulti, laserjem, 28 robotiziranimi sistemi za 'ight show... Nova diskoteka ima naziv po popularnem dvomotornem letalu DC-3 DAKOTA; takšno letalo je bilo zadnje, ki je pristalo na starem ljubljanskem letališču na površinah, kjer J* danes BTC. Diskoteka je odprta podobno kot kranjski Gauloises Club: ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. V Dakoti DC-3, ki jo vodi direktorica Julija Rozman, načrtujejo različne prireditve, modne in druge revije, koncerte in promocije, kajti prostori diskoteke so Po velikosti nekako med Halo Tivoli in dvoranami v Cankarjevem domu. Za prireditve naj bi bili namenjeni predvsem četrtkovi termini v Dakoti, saj naj bi diskoteka poleti obratovala le ob petkih in sobotah. Vstopnina je 800.- tolarjev, telefonska številka v Dakoti je 061/ 185-27-69; za vse informacije, rezervacije in drugo pa lahko pokličete na 061/ 627 - 011. Na sliki: utrip • prvega uradnega dneva nove mega diskoteke, in ob sliki znak, ki ga boste odslej večkrat videvali skupaj z najavami zanimivih prireditev v BTC-jevi diskoteki. Foto: Gorazd Sinik P L 0 p o KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ Tel. 211-225, 223-276 8UPER UGODNO R5FIVE - 1400 ccm, 60 KM ŽE OD 13.870 DEM Seveda tudi na 4-letni kredit brez pologa In 8 do 9,5 % letnimi obrestmi. Iz bogate ponudbe rabljenih vozil: Porsche 924 (84) - 17.400 DEM, Citroen BX (86) - 6.800 DEM, R 5 (90) - 8.800 DEM, Opel Ascona (88) - 9.400 DEM, Lada Samara (90) - 6.800 DEM, Yugo Skala (89) - 2.500 DEM... Seveda tudi rabljena vozila na 4-letni kredit brez pologa. v RENAULT Nakupovalna pot med Letaliiko in šmartinsko cesto: • dvorani A in D • dvorana B - pokrita tržnica • fitnes, tenis, badminton, diskoteka, pivnica, vinoteka... Nikoli brez posebnostil od 15.4. do 15. 6. '95 POMLADNA NAGRADNA IGRA • NOVO - največja pokrila tržnica v Sloveniji • velikansko brezplačno parkirišče! • vsak dan 7.-19., sobota 7.-17. vre MOGOČE? 200 trgovin 2.000 brezplačnih parkirišč 2,000.000 zamisli S kuponi,ki to na voljo v vsah prodajalnah na Nakupovalni pori, do bogatih nagrad. Kontno žrebanj« x razvedrilnim programom 13. 6. r9S. Blagovno-trgovinski center, d.d., šmartinika 152, 61000 Ljubljana, tel 061/18 51 100 PROSTI CAS CELOVEC '95 "Show & Fun"ves čas Večji, lepši in atraktivnejši. Tako se predstavlja največji koroški spomladanski sejem za vso družino od 20. do 23. aprila 1995. "FREIZEIT" Celovec: s show srečanjem, svet iger in doživetij, "action-comer", koroški avtomobilski salon, "Fasnacht", številne turistične zanimivosti, "Der Hauslbauer - graditelj hiše", spomladanski praznik in velik luna park. Znižane vstopnice so tudi na GORENJSKEM SEJMU v Kranju. Začenja se avtomobilska pomlad Več kot 30 prvovrstnih avtomobilskih znamk pod eno streho. To najdete samo na največjem koroškem avtomobilskem salonu. Od Chrvslerja do Porscheja. Od Forda do Jaguarja. Razstavlja tudi strokovna skupina avtobusnih Podjetnikov z avtobusi od Neoplan, Mercedes, Bova, Steyr, Auvvarter in Kassbohrer. Poleg tega najdete še celo vrsto zanimivosti na področju avtomobilizma, kot naprimer avto-peep-shovv, airbrush z ing. Karlheinz Thaller, simulator vožnje in še veliko drugega. Celovškemu sejmu je uspelo prirediti edinstveno razstavo pod motom "Tiroler Brauchtum - tirolske navade". Na sejmu "Freizeit 95" je več kot 150 razstavnih objektov Vse za graditelje hiš Še večjo ponudbeno paleto prezentira letos tudi KLEINE 2EITUNG na strokovnem sejmu "Der Hauslbauer -graditelj hiše". Tokrat celo v štirih sejemskih halah (6, 7, 11 in 12). Več kot 250 firm ponuja svoje produkte na Področju gradbeništva, preurejanja in obnavljanja. Program bo popestren s številnimi strokovnimi prireditvami in veliko nagradno igro, pri kateri bo izžrebana "Heradomo-Niedrig-Energie-hiša" v vrednosti 1 milijon šilingov. Zanimiva igra po stari tradiciji Pripovedke in običaji so ponavadi zelo stari. Tako je tudi s "Fasnacht". Religiozne in tudi politične tendence so veliki sovražniki tega običaja. V tirolskih krajih Imst, Telfs in Nassereith je "Fasnacht" dragocena kulturna dediščina. tirolskih "Fasnacht-mask" in "kurentovih-mask". Resnična delavnica bo pokazala obiskovalcem sejma umetnost ustvarjanja mask. Kot višek so v soboto in nedeljo -dvakrat dnevno teki kurentov s tirolskim in salzburškim bičem. Ni pomladi brez spomladanskega praznika Dobrodošli na največjem koroškem zabaviščnem parku. Vendar to še ni vse. Spomladanski praznik na sejmu "FREIZEIT" ima še veliko drugih zanimivosti: predvsem prek državnih mej znan "OFR-Club-Radio-Kaernten-Tanzstadl" s tremi odri, mednarodna gostinska cesta in tudi priljubljen sejemski kmečki kot. Poleg tega je v četrtek in petek od 19. ure in v soboto in nedeljo od 18. ure prost vstop na spomladanski praznik. Servis za obiskovalce Shuttlebus. Z brezplačnim Shuttlebusom na sejem: v soboto in nedeljo lahko obiskovalci sejma parkirajo svoja vozila na Sirius-parkirnem prostoru ali pa tudi na Bahnstrasse, od koder pelje brezplačen Shuttlebus na sejemski prostor. Prvič "dolgi sejemski večer" na sejmu "FREIZEIT" To je razveseljivo: na sejmu FREIZEIT v Celovcu je v petek, 21. aprila, odprto do 21. ure. Tu ostane seveda obilo časa za sprehajanje, informiranje, zabavo in nakupovanje. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zavod za gozdove Slovenije Na enega gozdarja 2.500 hektarjev gozdov Ljubljana - Slovenska vlada je na osnovi predlani sprejetega zakona o gozdovih ustanovila Zavod za gozdove Slovenije, ki je začel delovati maja lani. Sestavljajo ga osrednja enota v Ljubljani in štirinajst območnih enot, med njimi tudi kranjska in blejska. V okviru območnih enot je 94 krajevnih enot in štiri gojitvena lovišča. Na zavodu je trenutno zaposlenih 775 uslužbencev in 24 pripravnikov, med njimi tudi 433 revirnih gozdarjev. Na krajevno enoto pride povprečno 4,6 gozdarja, na vsakega pa povprečno 2.500 hektarjev gozdov. Zavod opravlja javno gozdarsko službo v vseh gozdovih ne glede na lastništvo, medtem ko z gozdovi gospodarijo kmetje in drugi zasebni lastniki, cerkev, lokalne skupnosti, zadruge in država. Uspešnost delovanja zavoda je po mnenju direktorja Primoža Ilešiča veliko odvisna od dobrega sodelovanja z lastniki gozdov in z lokalnimi skupnostmi. • CZ. Na blejskem gozdnogospodarskem območju Posegi zajeli 26 hektarjev gozda Bled - Blejska območna enota Zavode za gozdove Slovenije je lani za posege na blejskem gozdnogospodarskem območju dala 43 pozitivnih in osem negativnih mnenj. Posegi so zajeli 26 hektarjev gozda, od tega nekaj manj kot tri hektarje za kmetijske potrebe, 10,3 hektarja za prometno infrastrukturo ter 12,7 hektarja za urbanizacijo in druge objekte. V Sloveniji je bilo lani 600 posegov, ki so zahtevali skupno okoli 400 hektarjev gozdov oz. manj kot prejšnja leta. Zmanjšala se je predvsem gradnja gozdnih cest. • CZ. Praktični prikaz Kako delujejo odvzemniki silaže Srednja vas - Gorenjska kmetijska svetovalna služba bo v četrtek, 20. aprila, z začetkom ob 9. uri prikazala na kmetiji Štefana Ingliča v Srednji vasi v Poljanski dolini delovanje različnih tipov odvzemnikov (rezalcev) silaže iz koritastih silosov. Prikazali bodo tri različne tipe: Trioliet, Osa in Bider. • CZ. "Črne" sečnje Posledice le niso bile tako hude Ljubljana - Program razvoja gozdov, o katerem že nekaj časa poteka parlamentarna obravnava, med drugim vsebuje tudi oceno o posledicah nestrokovnega poseganja v gozdove v zadnjih letih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavlja, da posledice le niso bile tako hude, da jih v naslednjih letih ne bi mogli popraviti. Stabilnost gozdov bi bila ogrožena le, če bi s takšnim poseganjem, kakršno je bilo značilno za čas od 1990. do 1994. leta, nadaljevali tudi v prihodnje. Predlani so v Sloveniji brez sodelovanja gozdarjev posekali 15 odstotkov drevja, leto prej 23 odstotkov. Iz podatkov, s katerimi razpolagajo na ministrstvu, je tudi razvidno, da so lastniki gozdov posegali predvsem po debelejšem drevju in da so predlani v slovenskih gozdovih "naredili" tudi 38 hektarjev golosekov, leto prej pa 93 hektarjev. Sečnja kakovostnega debelejšega drevja je povzročila večjo škodo kot vpadljivi goloseki. • CZ. ŽELEZARNA JESENICE C. Železarjev 8, Jesenice OBJAVLJA ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM NEPREMIČNIN Predmet najema so naslednji objekti in prostori: 1. OBJEKT "PRENOČIŠČA", Ruparjeva 5, Jesenice, ki obsega 77 opremljenih sob s 154 posteljami in sanitarnimi ter pomožnimi prostori v koristni površini 1776 m2 OBJEKT "SAMSKI DOM SAVA", Kejžarjeva 36, Jesenice, ki obsega 32 opremljenih sob z 63 posteljami in sanitarijami ter pomožnimi prostori v koristni površini 657 m2. Oba objekta sta pretežno zasedena z gosti. 2. "BIFE", Ruparjeva 5, Jesenice, ki obsega opremljeni gostinski del v koristni površini 78 m2 in pomožne prostore s souporabo sanitarij v koristni površini 51 m2. 3. HLADILNICA, Kejžarjeva 37, Jesenice, ki obsega tri komore skupne prostornine 53 m3 s temperaturo 0 do +3 stopinj C, zmrzovalno komoro s prostornino 29 m3 s temperaturo - 18 stopinj C in s pripadajočo kompresorsko strojnico. 4. SKLADIŠČE, Kejžarjeva 37, Jesenice, ki obsega prostora koristne površine 34 m2 (višina 3,85 m) in 19 m2 (višina 3 m) 5. GARAŽI, Kejžarjeva 36, Jesenice, ki sta uporabni za poslovni prostor ali skladišče, dostop z dvorišča, v velikosti: prva garaža: koristna Kovršina 71 m2, druga garaža: koristna površina 88 m2 avedene nepremičnine se oddajajo v celoti in sedanji funkciji. Ponudba mora obvezno vsebovati: - ponuđeno ceno na mesec najema za nepremičnino v celoti - želeni najkrajši čas trajanja najema - registracijo ponudnikove dejavnosti - obrazec BON 2 ali drug dokaz o plačilni sposobnosti najemnika Najemnik bo nosil vse stroške obratovanja in rednega vzdrževanja nepremičnin. Ponudbe morajo biti poslane do 5. 5. 1995 na naslov METING ZJ, d.o.o., C. Železarjev 8, 64270 Jesenice z oznako "Ponudba na objavo". Ponudniki bodo o rezultatih izbiranja obveščeni do 5. 6.1995. Najemodajalec izrecno izjavlja, da ga ta objava ne zavezuje, da s katerim koli ponudnikom sklene pogodbo o najemu. Vse informacije o najemu in o možnih terminih ogleda lahko ponudniki dobijo po telefonu 064-861-441, intrni 26-26 ali telefaxu 064-861-466. METING ŽJ, d.o.o. Sodelovanje kmetijske in gozdarske javne službe Ponovno srečanje z ločenko Ker se na kmetiji prepletata in dopolnjujeta kmetijstvo in gozdarstvo, je potrebno boljše sodelovanje med kmetijsko in gozdarsko javno službo. Kranj - "Zdi se mi, da sem po tridesetih letih spet prišel v bližino ločenke, to je agronomije," je dejal Janez Košir iz blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije in s tem slikovito predstavil bistvo problema, o katerem so predstavniki obeh služb razpravljali na četrtkovem pogovoru na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju. Čeprav se na veliki večini kmetij prepletata kmetovanje in gozdarjenje, so kmetijci in gozdarji vsaj doslej bolj ali manj ločeno obravnavali kmetije. Zdaj, ko so oboji v okviru istega ministrstva organizirani v javno službo, je priložnost in potreba, da okrepijo oz. vzpostavijo medsebojno sodelovanje. Ko je vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe mag. Jurij Kumer govoril o povezanosti kmetijstva in gozdarstva na podeželju, je med drugim dejal, da sta kmetijstvo in gozdarstvo največja porabnika in lastnika Eovršin v Sloveniji: prvo ima 866 tisoč ektarjev ali 42 odstotkov vseh površin, drugo več kot en milijon hektarjev oz. 51 odstotkov celotne površine. Meja med kmetijskimi in gozdnimi površinami je dolga približno 40.000 kilometrov, v večini primerov pa imajo lastniki oboje površine. Ker sta kmetijstvo in gozdarstvo tako obsežna uporabnika in lastnika zemljišč, morata po mnenju mag. Kumra s tem prostorom gospodariti preudarno, Rekli so: * Tonka Modic iz radeljske enote zavoda za gozdove: "Na-jintenzivnejšo obliko sodelovanja med obema strokovnima službama je mogoče doseči z izdelavo poslovnih načrtov za kmetijo." * Ciril Smrkolj iz Slovenske kmečke zveze: "Podajanje rok med kmetijsko in gozdarsko služboje farsa. Sodelovanje med njima lahko vzpostavi ministrstvo, v katerem sta organizirani." * Mag. Ivan Kolar iz nazorske enote zavoda za gozdove: "krizni časi imajo na ravnanje z gozdom dvojni vpliv. Po eni strani silijo lastnika, da prekomerno posega vanj; po drugi strani pa se zaradi uničujočih vplivov na gozd prebuja zelena zavest ostale javnosti" hkrati pa ju je treba bolj vključevati v načrtovanje nekmetijske in negozdne rabe podeželskega prostora. Bodo v stotih letih skrčili četrtino gozdov? Moimir Perdan iz kranjske enote zavoda za gozdove je na primeru Sorskega polja predstavil povezanost kmetijstva in gozdarstva ter potrebo po usklajenem gospodarjenju. Ob tem, da so prebivalci že pred sedemsto leti skrčili tri četrtine gozdov (od takrat tudi izhaja poljska razdelitev), danes tri petine prostora od skupno 4.450 hektarjev uporablja kmetijstvo, četrtino gozdarstvo, 16 odstotkov pa ostale dejavnosti. V zadnjih petnajstih letih so skrčili nekaj manj kot štiri odstotke gozdov in če bi s tako "dinamiko" nadaljevali, bi v stotih letih skrčili četrtino gozdov, v 250 letih pa že vse. Kakšno naj bo torej gospodarjenje na tem prostoru v prihodnje? Mojmir Perdan zagovarja razvoj kmetijstva v okviru sedanjega prostora (brez širitev), naturalizacijo kmetijskega proto-ra in ohranjanje krajinskih kvalitet, sonaravno, večnamensko in trajnostno usmerjanje gozdov, zaščito podtalnice, ohranjanje gozdnih ostankov, spoštovanje potreb oz. pravic živalskega sveta... Kamp ogroža gozd Janez Košir iz blejske enote zavoda za gozdove je opozoril na probleme pri reševanju prostorskih zadev v gozdnem prostoru. Lani je bilo v slovenske gozdove okoli šeststo posegov, ki so "vzeli" skupno štiristo hektarjev gozda. Gozdarji so k temu malo prispevali, saj se je gradnja gozdnih cest povsem umirila. Lani je bila zgrajena le ena cesta, letos ni predvidena nobena. Postavljanje pomožnih objektov za gozdarska in kmetijska dela se zlorablja (lope za orodja preraščajo v počitniške hišice). Posegi v območje Vogla so bili narejeni brez ekološke presoje, zato bo potrebna sanacija, ki jo morata sprožiti kmetijstvo in gozdarstvo. Omejitev pri posegih v prostor niso upoštevali tudi pri drugih objektih, med drugim pri športno vadbenem centru na Pokljuki in pri kampu ob Bohinjskem jezeru, ki že ogroža obstoj gozda. Veliko možnosti za sodelovanje Stane Rupnik iz škofjeloške enote kmetijske svetovalne službe je dejal, da je stičišče skupnih interesov kmetijske in javne gozdarske službe kmetija, na kateri se običajno prepletata in dopolnjujeta kmetijska in gozdarska dejavnost. Obema službama je skupno to, da se zavzemata za ohranjanje in razvoj kmetij in s tem tudi za poseljenost in varovanje krajine, za večanje dohodka kmetij, izrabo naravnih možnosti, izobraževanje in za celovito urejanje podeželja. Službi bi na kmetiji lahko sodelovali predvsem pri svetovanju, načrtovanju naložb, reševanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vprašanj, razvoju dopolnilnih dejavnosti, izrabi površin in prostorski problematiki in pri strokovnem izobraževanju, sodelovanje na kmetijah treba prenesti tudi na občinsko, regijsko in državno raven. • C. Zaplotnik Zbiranje certifikatov in prvi nakupi delnic Kmečko družbo mika gorenjski turizem Na drugi dražbi republiškega sklada za razvoj je kupila pakete delnic treh podjetij, med drugim tudi delnice podjetja Kompas hoteli Kranjska Gora. Kranj - Kmečka družba je doslej na Gorenjskem zbrala več kot sedem tisoč certifikatov ali 93 odstotkov načrtovanih, medtem ko je v Sloveniji načrt izpolnila šele okoli 70-odstotno. Najboljši odziv je bil v Kranju, Škofji Loki in v Cerkljah, domala tri četrtine vseh certifikatov na Gorenjskem pa so zbrale kmetijske zadruge in hranilno kreditne službe s svojimi izpostavami. Anketa med Gorenjci, ki so vložili certifikat v Kmečki sklad 1, je pokazala, da so se za kmečko družbo odločili zaradi varnosti naložbe, skrbi za razvoj kmetijstva in jasne naložbene politike. Kot je na novinarski konferenci v sredo povedal Mat-jaž Gantar, namestnik direktorja Kmečke družbe, je družba po zbranih certifikatih na četrtem ali petem mestu v Sloveniji; ob koncu pa računa, da bo še kako mesto višje. Doslej jih je zbrala za okoli 18 milijard tolarjev. Napolnila je prvi sklad (9,5 milijarde tolarjev), proti koncu gre polnjenje drugega sklada (8,5 milijarde), ima pa že tudi dovoljenje za tretji sklad, ki ga bo začela polniti 1. julija. Kmečka družba je na drugi dražbi republiškega sklada za razvoj "zapravila" prvih 650 milijonov tolarjev iz Kmečkega sklada 1, saj je kupila pakete delnic treh podjetij: Kolinske, Tekstilne tovarne Prebold in Kompasa hoteli Kranjska Gora. Vodstvo družbe je prvi dve podjetji že obiskalo, s Kompasom pa se za obisk še dogovarjajo. Za nakup paketa delnic Kolinske Pokojninski in vzajemni sklad V Kmečki družbi razmišljajo tudi o ustanovitvi pokojninskega in vzajemnega sklada. Predvsem prvi bi kmetom, ki imajo po mnenju Matevža Gantarja pokojninsko zavarovanje slabo rešeno, veliko pomenil. Kmetje (in tudi ostali) bi lahko mesečno vplačevali v sklad določen prispevek, ki bi se jim odšteval od osnove za odmero dohodnine; po določenem času vplačevanja pa bi iz sklada začeli dobivati pokojnino. Podaljšanje roka bo povečalo stroške V Kmečki družbi niso zadovoljni s podaljšanjem roka za zbiranje certifikatov, saj jim bo to, kot pravijo, samo povečalo stroške. Dražbe potekajo po njihovem mnenju prepočasi, zapleta se tudi pri pridobivanju dovoljenj za odpiranje novih skladov. Neresno je tudi, da podjetja tik pred napovedano dražbo umikajo pakete delnic iz prodaje. so se odločili zaradi visokega tržnega deleža podjetja pr1 proizvodnji živilskih izdelkov na domačem trgu, dobre likvidnosti, uspešnega vodenja in solidnih dohodkov, za Tekstilno tovarno Prebold pa zato, ker 77 odstotkov dohodka ustvari na zunanjem trgu in ker veliko vlaga v raziskave in v razvoj. Paket delnic podjetja Kompas hoteli Kranjska Gora so kupili po izklicni ceni (160 milijonov tolarjev), ki je bila po besedah Matjaža Gantarja zaradi neuspešne javne prodaje delnic za polovico nižja od realne. Nakup Kompasa ni bil naključen, ampak je vlaganje v (gorenjski) turizem usmeritev kmečke družbe. Analize namreč kažejo, da bo turizem leta 2010 najpomembnejša gospodarska dejavnost na svetu, da imajo slovenska turistična podjetja že danes višjo akumulacijo od gospodarskega povprečja in da ima Gorenjska dobre naravne možnosti in primerjalne prednosti za uspešen razvoj turizma. • C. Zaplotnik POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Zaščita potrošnika HLADILNIK Gospa J. T. stanuje v manjšem stanovanju v Celju. Ker je bil njen hladilnik te star in se je večkrat kvaril, se je odločila za nakp Novega. Predvsem si je želela, da bi bil nov hladilnk tišji, saj je bil stari tako glasne, da je motil normalen nočni počitek. Odšla je v trgovino in se odločila za tisti aparat, ki ji je ustrezal tako po ceni *°t po sami funkcionalnosti. Prodajalec ji je zagotovil, da je hladilnik zelo tih, da pa ji ga ne more priklopiti, saj je še v originalni embalaži in pripravljen na prevoz, razstavni eksponat pa le na žalost predaleč od vtičnice. Tako se je gospa T. J. zanesla na prodajalčeva zagotovila in hladilnik kupila. Šele en mesec po nakupu je hladilnik tudi Priklopila. Pri tem je ugotovila, da je sedanji hladilnik glasnejši celo od starega. Serviser je hladilnik pregledal in ugotovil, da deluje brezhibno, da pa je to žal res zelo glasen model. Gospa se je °brnila na prodajalca in zahtevala zamenjavo za drug, tišji model. Odgovor je bil, da to žal ni mogoče, saj je rok za uveljavljanje tianih napak le osem dni po nakupu. Navedba prodajalca v tem primeru ni točna. Zakon o obligacijskih razmerjih v poglavju o jamčevanju za stvarne napake res določa, da mora kupec o očitnih napakah obvestiti Prodajalca v osmih dneh po nakupu. Vendar pa tudi določa, da *upec ne izguib svoje pravice sklicevati se na kakšno napako, Če je °Ha le-ta prodajalcu znana ali mu ni mogla ostati neznana. V navedenem primeru je prodajalec kupca z zagotavljanjem lastnosvi hladilnika, ki je ta dejansko ni imel, spravil v zmoto. Tako ima gospa pravico, da razdre pogodbo in zahteva vračilo kupnine s Pripadajočimi obrestmi. Nato bo lahko kupila hladilnik tam, kjer Prodajalcu ne bo težko hladilnika priklopiti in tako pokazati dejansko glasnost aparata. Pravna pisarna ZPS Jure Markič STA TI STIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 Povprečne plače na zaposleno osebo vpodjetih in drugih organizacijah v RS, februar 95' BRUTO II95 NETO SIT II95 SIT SKUPAJ 106726 GOSPODARSTVO 99530 NEGOSPODARSTVO 129181 SKUPAJ 68202 GOSPODARSTVO 64060 NEGOSPODARSTVO 81128 INDEKS BRUTO PLAČ 1195 SKUPAJ 99,7 GOSPODARSTVO 98,7 NEGOSPODARSTVO 102,1 INDEKS NETO PLAČ II95 195 SKUPAJ 100,0 GOSPODARSTVO 99,0 NEGOSPODARSTVO 102,3 BORZNI GRAFIKONI Če smo v preteklem tednu ocenjevali trgovanje z dolgoročnimi vrednostnimi papirji kot žalostno in zelo dolgočasno, potem smo v tem tdnu, natančneje v torek, doživeli zgodovinsko malo sklenjenih poslov in to ob prometu, ki bi ga lahko realiziral le edne srednji investitor. Tečaji skoraj vseh delnic na Ljubljanski borzi so tudi v preteklem tednu ostali v glavnem na istem nivoju ali rahlo upadali. Tako ostaja še naprej ključno borzno vprašanje, koliko časa se bo trend padanja tečajev delnic še nadaljeval. O tej temi se je v zadnjem času razpisalo kar nekaj borznih poznavalcev, tudi akterjev dogajanj na borznem parketu, zato vam svetujemo, da se z vsebino teh zapisov tuid sami kar najbolje seznanite. Je sploh potrebno dodati, da so mnenja, tako kot vedno, zelo različna?! Trgovanje s kuponi blagaljniških zapisov Banke Slovenije druge emisije je bilo manj živahno kot v preteklih tednih, zmanjšal pa se je tudi obseg trgovanja. Kljub temu da se padanje srednjega tečaja Banke Slovenije za nemško marko še nadaljuje, je začela cena kuponov blagajniških zapisov v torek rahlo padati. • K. S. GIBANJE TEČAJA NAVADNE DELNICE PROBANKE V MARCU IN APRILU • I0J»« 0»(U»5 MOJ* 14 o., Šmartinska 152, teL 061 185 52 50 (ncA 185 52 70 / fax 061 443 786 19. slovenski Avtomobilski salon v sožitju z avtomobilom r22.april - 29.april 1995 SCOTT "to j« to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem - kolesa: gorska, treking, dirkalna znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN, itd. - popravilo koles, rezervni deli in oprema VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SVSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal In iola letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d.o.o. Po dveh tekmah surjerfinala hokejisti Acroniksa Jesenic vodijo v zmagah z 2:0 LJUBLJANČANI NA JESENICAH NISO TRESLI GOLA Jeseniški hokejisti so v prvih dveh srečanjih za naslov državnih prvakov napovedali, da se novi lovoriki ne nameravajo odreči - Kljub slabšem obisku v Tivoliju vztrajajo pri viskoh cenah vstopnic Ljubljana, Jesenice, 18. aprila -Toliko negotovosti pred začetkom superfinala državnega hokejskega prvenstva kot letos že dolgo ni bilo. Ko le že kazalo, da ne bo polfinalnih obračunov zaradi neurejenih obveznosti nekaterih klubov do Hokejske zveze (in obratno) je iz lige zaradi finančnih težav izstopila ena od polfinalnih ekip, ekipa Inntala iz Celja. Jeseničani so tako ostali brez polfinalnega nasprotnika in uigravanja za finale, ekipa Olimpije I krt/a pa je po zmagi nad Sportino zavlačevala začetek finala. Minuli petek pa so hokejisti vendarle odigrali prvo letošnjo finalno tekmo. Na ledu dvorane Tivoli v Ljubljani je bilo v začetku precej napeto ozračje, saj Jeseničani že dolgo niso igrali prave tekme, Ljubljančani pa imajo Na drugi tekmi superfinala v Podmežakli je več kot štiri tisoč gledalcev videlo vrhunsko hokejsko predstavo, ki se je končala z enim samim zadetkom. Jeseničani so več napadali, v obrambi pa niso naredili usodne napake. Foto: J. Pelko va, a ne preveč kvalitetna, je navdušila predvsem privržence jeseniških hokejistov in hokejiste same, saj se je v moštvo vrnilo samozaupanje, gledalci pa so težko pričakovali, kako se bodo železarji znašli na domačem ledu. Tako je bila v nedeljo Pod-mežakla, kljub prazniku, precej bolj polna kot Tivoli, k temu pa je najbrž nekaj prispevala tudi zmernejša cena vstopnic na Jesenicah (V Ljubljani so karte od 1500 SIT za stojišče do 2500 SIT za stojišče, na Jesenicah pa je stojišče 1000 SIT, sedišče pa 1500 SIT). Vsi, ki so prišli v dvorano (in gotovo tudi tisti, ki so si srečanje ogledali po televiziji) pa so tokrat morali priznati, da so si za svoj denar ogledali res vrhunsko hokejsko predstavo. Andrej Razinger je bil razpoložen na prvem derbiju v Ljubljani, pa tudi na Jesenicah je imel nekaj priložnosti, ki pa so se končale v rokah Reddicka. letos ponovno pred seboj veliko odgovornost - po enajstih letih naj bi vendarle osvojili naslov državnih prvakov. Toda že v 5. minuti prvega dela srečanja je Udar Rahmatulin državne prvake popeljal v vodstvo. V 9. minuti je izenačil Daniels, tako da se je prva tretjina končala neodločeno 1:1. Neodločen rezultat je bil tudi po dveh delih srečanja, ko je za Acronikse dvakrat zadel razpoloženi Andrej Razinger, za zeleno-bele pa sta najprej Nienhuis, nato pa še Jeseničan v ljubljanski vrsti Ivo Jan. Tako je o prvem zmagovalcu odločala zadnja tretjina, ki pa jo je odločil jeseniški branilec Marjan Kozar, ki je postavil končni rezultat 3:4. Tekma, ki je bila sicer zanimi- vo tekmi v Podmeiaklji sta povedala: Drago Mlinarec, branilec Acroniksa Jesenic:" Vsa naša ekipa je danes igrala v obrambi tako kot smo se dogovorili. Gola nismo dobili, ko pa smo ga dali, pa je bila to za nas velika psihološka prednost. Se bolj zbrano smo zaigrli v obrambi in lahko rečem, da je bila današnja tekma klasičen primer "jeseniške trme", ko smo zdržali do konca in v obrambi nismo naredili napake zaradi tega, ker bi hoteli dati gol. Seveda je zelo nehvaležno napovedovati končni rezultat finalnih obračunov, za uspeh pa je najpomebneje, da se požrtvovalno igra v obrambi. Treba je preprečiti gole, saj je vsak gol, .ki ga ekipa dobi, ''moralna inekcija" za nasprotnike. To se je izkazalo danes, ko 60 minut nismo dobili gola. Odlično, 120 odstotno, je svoje delo opravil golman BrataŠ, pa tudi napadalci in branilci smo dobro igrali. Če bomo tak tempo vzdražali, ne bi smelo biti tudi problema v sredo v Ljubljani in nato v petek doma." Marko Smolej, napadalec Acroniksa Jesenic;'* Za obe dosedanjifinalni tekmi lahko rečem, da smo začeli precej nesigurni, saj dolgo nismo igrali in nismo vedeli kje smo. Pomebna je bila prva tekma, prav tako pa smo želeli čimveč pokazati tudi pred domaČimi gledalci, kar je še vedno teže kot drugje. Vendar pa smo se pO dveh zmagah sedaj malo "sprostili". Upam, da to ne bo vplivalo na igro in da bomo že v Ljubljani v sredo nadaljevali s serijo zmag. Vendar pa so vse napovedi tvegane, saj smo obe dosedanji tekmi zmagali le na gol razlike. Ljubljanska ekipa je po vseh napovedih boljša od naše, sedaj pa smo dokazali da smo vsaj enakovredni tekmeci in da se jih da tudi letos premagati. Upam, da bomo Čimkasneje izgubili prvo tekmo in seveda na nadaljevanje kot je bilo v minulih treh sezonah ter na nov naslov prvakov. " Tekma je bila ves čas napeta, napadi so se vrstili drug za drugim, posebno Jesničani so dodobra izmučili vratarja Stena Redicka. Ta je tudi najbolj zaslužen, da je prvi gol na tekmi padel šele v 52. minuti, ko se je v gneči pred vrati dobro znašel izkušeni Drago Mlinarec in ploščico poslal za hrbet temnopoltega varuha Olimpiji-nega gola. Kljub mnogim priložnostim (Ljubljančani so imeli najlepšo 10 minut pred koncem, ko je pri napadu Kontreca učinkovito posredoval Oleg BrataŠ), pa se je tekma končala z enim samim zadetkom in končnim rezultatom 1:0 za Acroniks Jesenice. Po koncu tekme so (tako kot v Ljubljani) tudi na Jesenicah pripravili tiskovno konferenco, na Kateri sta trenerja obeh ekip ocenila igro svojih moštev. "Prav žal mi je, toda ponovno moram tako ekipi kot trenerju Jesenic čestitati za zmago. Mislim, da je bilo tokrat razmerje moči na ledu enakovredno, vendar pa so odločile izključitve, ki so nam razbijale peterke," je poudaril Pavel Kavčič, trener Olimpije Hertza. Domači trener Paul Ar-senault pa je dejal, da je bila igra tokrat nervozna in trda ter zelo borbena. "Obe ekipi sta se zavedali pomembnosti tekme, Olimpija je želela zmagati, mi Ea smo hoteli potrditi rezultat iz jubljane. Vesel sem, da nam Olimpija vso tekmo ni uspela dati gola, kar pomeni, da smo igrali disciplinirano in požrtvovalno. Vendar pa ni še nič odločenega, saj je za naslov prvaka treba zmagati štiri tekme," je dejal kapetan Acroniksa Jesenic Murajica Pajič. Predsednik jeseniškega kluba Florjan Velikanje pa je povedal, da mu poleg zmage največ pomeni zaupanje gledalcev, ki so bili prav gotovo v Podmežakli navdušeni nad požrtvovalno igro domačih hokejistov. Tako Jeseničani po dveh srečanjih superfinala vodijo v zmagah 2:0, tretja tekma bo jutri zvečer v Tivoliju (ni še znano ali s TV prenosom), četrta pa v petek zvečer na Jesenicah. Cene vstopnic na obeh srečanjih ostajajo enake kot na prvih dveh tekmah, saj je Iredsednik ljubljanskega kluba anez Dolenc povedal, da jim je vseeno, kakšen je obisk že tako spetkane ljubljanske navijaške vrste. • V. Stanovnik (STUetika mmmmmmniniii ZA ZAČETEK OBETAVNI REZULTATI Kranj • V nedeljo je bilo v Ljubljani prvo letošnje atletsko tekmovanje na prostem, na katerem je nastopilo tudi 21 atletinj in atletov iz kranjskega Triglava. Čeprav je bilo vreme hladno, so bili rezultati za začetek obetavni. Triglavani so dosegli devet zmag, h katerim sta vsak po dve prispevala Mirjana Idžanovič in Edi Okič. Z dobrimi rezultati so se zlasti izkazali Urša Hribar, Brigita Langerholc in Andrej Babic. Poglejmo boljše uvrstitve Triglavanov! Pionirke: Urša Hribar prva v teku na 300 metrov (42,87, Mirjana Idžanovič prva v metu diska (31,70) in v metu kopja (36,20), Mateja Močnik tretja v metu kopja (26,48), Mateja Pire druga v teku na 80 metrov z ovirami (14,19), Jana Zupančič druga v skoku v daljino (4,99); pionirji: Edi Okič prvi v metu krogle (13,95) in v metu diska (42,08) ter tretji v metu kopja (39,86), Denis Zadnikar drugi v metu kopja (42,86); mlajše mladinke: Tina Čarman prva v skoku v daljino (5,43), Suzana Jenko prva v metu diska (30,06), Tina Bergant tretja v teku na 600 metrov (1.41,42); mlajši mladinci: Mitja Ančik prvi v metu diska (28,20); starejše mladinke: Brigita Langerholc prva v teku na 300 metrov (39,92); člani: Tomaž JanežiČ drugi v metu diska (47,06), Andrej Babic drugi v metu kopja (69,14). • C. Z. TUDI LETOS POHOD NA STOL Jesenice, 18. aprila - Organizacijski odbor spominskega pohoda na Stol je te dni določil datum letošnjega tradicionalnega pohoda. Ta bo 27. maja, posvečen pa bo tudi 50-letnici zmage nad fašizmom. Pohodniki se bodo lahko proti vrhu Stola podali od pol šeste ure dalje. Začetek pohoda bo od Valvasorjevega doma pod Stolom po tradicionalni trasi pohoda. Na dan pohoda bo možen dostop proti vrhu Stola do 11 ure, po vsej trasi pohoda pa bodo za varnost skrbeli gorski reševalci. Pohod je zahteven in zato zahteva ustrezno opremljenost pohodnikov. Vsak udeleženec pohoda bo na štartnem mestu po plačilu štartninc v višini 200 SIT prejel razglednico, ki jo bo na kontrolni točki potrdil. Vpis v knjižice bo po vrnitvi v štartnem šotoru. Vsak udeleženec pohoda, ki se ga udeleži prvič, prejme knjižico in bronasto značko. Za tretjo udeležbo prejme pohodnilc srebrno, za peto pa zlato značko. Posebne plakete in diplome prejmejo pohodniki za deset, dvajset in tridesetkralno udeležbo na pohodu. Osrednja proslava s kulturnim programom in podelitvijo pohodniških priznanj bo ob 13uri pri Valvasorjevem domu. Dodatne informacije o oohodu lahko dobite po telefonu 81-579 od 7. do 9. ure pri športni zvezi na Jesenicah. • V. S. POKEJ MNNMIHni 18-letna Blejka Vesna Ažman je ena najboljših hokejistk NA LEDU S FANTI IN DEKLETI Jesenice, 16. aprila - Čeprav mnogi prav hokeju pripisujejo, da je izrazito moški šport, pa se v svetu, predvsem v Kanadi in Ameriki na ledenih ploskvah vse bolj uveljavljajo tudi dekleta. Med igralkami najboljše kanadske ženske ekipe pa je bila letos tudi 18-letna Vesna Ažman, maturantka jeseniške gimnazije, Id se je prejšnji mesec vrnila domov, da konča srednjo šolo, nato fia ponovno odhaja v Kanado, kjer bo igrala hokej in študirala« n kje bi simpatično Vesno te dni našli drugje kot na tekmi finala slovenskega državnega prvenstva, kjer je navijala za svoje nekdanje soigralce in prijatelje. Kako daleč nazaj sega tvoja ljubezen do hokeja? "Doma sem na Bledu in pn treh letih sem začela drsati-Kakšno leto ali dve kasneje pa sem s sovrstniki, predvsem pa z bratoma, začela igrati tudi hokej. Že ko sem bila majhna, sem si želela sodelovati v kakšni športni ekipi. Ker drugega primernega takrat na Bledu ni bilo, sem pač igrala hokej tako kot večina mojih prijateljev. Kasneje, ko je šlo že bolj zares, sem začela tudi resno trenirati, igrala sem najprej za pionirje, kjer sem bila celo kapetanka, nato pa še za mladince. Ker mladincev na Bledu v tisti sezoni ni bilo, sem igrala za Triglav, kasneje tudi pri Červeniju na Jesenicah. Igrala sem tudi v Nemčiji, letos pa sem igrala za državne prvakinje Kanade, s katerimi smo premagale tudi ekipo Amerike." Ker v Sloveniji ni ženske hokejske ekipe, si morala vedno igrati s fanti. Sedaj v Kanadi igraš z dekleti. Je velika razlika? "Je. Sedaj v Kanadi sem za večino soigralk prehitra, saj sem vajena igrati s fanti, že od malega pač igram z njimi. Lahko rečem, da je moja sedanja ženska ekipa zelo dobro tehnično podkovana, saj imamo zahtevne treninge, ki na dan trajajo tudi po štiri ure, vendar pa so dekleta veliko prepočasne. " Sedaj, ko si doma, treniraš z jeseniško ekipo. Kakšna se ti zdi primerjava med kanadskimi in našimi hokejskimi ekipami? "Naša in kanadska NHL liga se zelo težko primerjata, saj imamo pri nas le šest klubov in malo igralcev, tam pa je zelo velika selekcija. Hokejiste vzgajajo že od malega, na tisoče in tisoče jih je, izberejo pa le najboljše. Vendar pa moram povedati, da me je finalna tekma tukaj na Jesenicah zelo presenetila, saj je bila res zelo dobra, obe ekipi sta odlično igrali. Nekaj časa že nisem bila na nobeni tekmi tukaj v Sloveniji in mislim, da se pozna napredek v igri. Gotovo je to odvisno tudi od trenerjev, posebej Paul Arsenault je dober strokovnjak in mislim, da je prinesel nekaj novega v igr° Jesenic." Torej misliš, da imajo letos Jeseničani večje možnosti t* zmago na državnem prvenstvu? "Mislim, da so Jesenice že na poti do naslova državni«1 prvakov. So psihično bolje pripravljeni, so bolj zagrizeni in to je zelo pomembno." Kdaj premišljuješ, da bi tudi sama zaigrala za kakšno naš« moštvo, naprimer za Jesenice?"Gotovo je zelja vsakega, da igra za člansko ekipo. Vendar pa mislim, da ne bi upala. Strah me je predvsem poškodb." • V. Stanovnik, slika: J. Pelko TUDI REKREATIVCI SO IGRALI Jesenice, 17. aprila - Ljubitelji športa iz krajevne skupnosti Javornik-KoroŠka Bela so v športni dvorani Podmežakla organizirali hokejski turnir, na katerem je natopilo 10 ekip. Zmagala je ekipa Vintar pred ekipo Mojstrane, ekipo Foto Klavdija in ekipo Pegasto dekle. Najboljši strelec je bil Mil«"1 Vindišar s 14-timi goli. Na turnirju sta nastopili tudi dve ženski ekipi, ki sta igra" med seboj. Najboljša strelka je bila Lidija Močnik, najboljša igralka pa Tatjana Sabolič. Očitno je hokej na Jesenicah zares popularen, zato ga rad' igrajo tudi rekreativci. Člani vseh ekip so se domenili, da bo turnir odslej tradicionalen. Omenimo še, da je najboljši moŠk> ekipi pokal pedal Janez Urh, ki ga je tudi sam izdelal. J. Rabič POHOD PRIJATELJSTVA Kokrica, 18. aprila • Intersport klub Kranj je organizator L pohoda prijateljstva Udin Boršt - Kokrica 95, ki bo na praznični četrtek, 27. aprila. Trase pohoda bodo dolge 12,7 in 4 kilometre, pohodniki pa se lahko prijavijo kot posamezniki, organizirane skupine šol, društev, delovnih organizacijm pripadniki TO, in druge organizirane skupine. Prijave bodo na dan pohoda sprejemali v gostišču Dežman na Kokrici (od 9. do 12-ure), zaključek pohoda pa bo ob 16.uri. Prireditev, ki je namenjena predvsem utrjevanju medsebojnega prijateljstva za mirno sožitje in spravo, ne glede na strankarsko pripadnost bo potekala pod geslom "Gibanje za mir -zdravo gibanje v naravi - urejene gozdne poti". • V.S. Wk, 18. aprila 1995 27. STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA: Vilmi Stanovnik OMET mmtmSmmmnn Gorenjska nogometna liga VISOKO ŠE NAPREJ ZMAGUJE Enes Demirovič, strelec dveh Pomembnih golov v Gorici in v soboto v Dekanih. Prva državna nogometna liga ŽIVILA BEŽIJO Z DNA JADRAN Dekani: ŽIVILA Naklo 0:1 (0:1), strelec za Živila Naklo Enis Demirovič v 43. minuti iz enajstmetrovke. Kranj, 18. aprila - Živila iz Naklega so dosegla drugo sporedno zmago, skupno pa peto točko iz treh srečanj. Te l°Čke so lahko odrešilne za uvrstitev med tista moštva, ki se bodo v kvalifikacijah borila za obstanek v prvi državni nogometni ligi. Neposredna uvrstitev v prvo ligo ni več mogoča, seveda pa boj za obstanek še ni končan, saj je do konca prvenstva še sedem kol, Naklanci pa imajo težak razpored. Za Živila so ta trenutek važne samo točke. Igra v Dekanih ni bila na visoki ravni, vendar je važna zmaga. Ves čas je visela v zraku m v 43. minuti je eden od domačih igralcev igral z roko. Sodnik je dosodil najstrožjo kazen, ki jo je, tako kot pred štirinajstimi dnevi v Gorici, uspešno izvedel Demirovič, ta trenutek eden najboljših igralcev Nakla. Naklanci so v drugem polčasu zapravili priložnost za še izdatnejšo zmago, saj je na primer Demirovič zadel vratnico, Marušič pa je zamudil nekaj zrelih Priložnosti. Moštvo se je ujelo tako med seboj kot z novim trenerjem Lazarevičem, ki dela umirjeno in preudarno. Kakšna bo usoda edinega gorenjskega prvoligaša, bo v marsičem znano že prihodnje kolo. Že v soboto, 22. aprila, Prihaja na gostovanje v Kranj Izola, ki ji prav tako gori pod žogami. Naklanska zmaga bi bila zlata vredna in bi pomenila dokončen beg z dna. • J. Košnjek, foto:G. Šinik Druga državna liga MENGŠANI IN DOMŽALČANI ZMAGALI Pile Mengeš je zmagal doma, Napredek iz Domžal pa na tujem. Kranj, 18. aprila - V drugi državni nogometni ligi so bili nogometaši Filca iz Mengša in Napredka iz Domžal uspešni. Mengšani so doma z 2 : 0 premagali Dravinjo. Oba gola sta padla v drugem polčasu. V 58. in 84. minuti ju je zabil Keržan. Napredek iz Domžal pa je v Novem mestu premagal Elan z 2:1. Zmagal Napredka ni bila vprašljiva, saj je po zadetkih Samaržiča ln Koprivca povedel z 2 : 0. V drugi ligi vodi Era iz Šmartnega s 33 točkami. Napredek je Peti s 24, Filc pa šesti s 23 točkami. • J.K. Tretja nogometna liga GORENJSKI DERBI TRIGLAV CREINI JESENICE : TRIGLAV CREINA 2 : 3 (1 : 2), strelca za Jesenice Tancar in Čatar, za Triglav Creino pa Karapetrovič, Božič in Egart. Jesenice, 15. aprila - Glede na položaj na lestvici je bila Pričakovana lažja zmaga Kranjčanov, ki so pri vrhu, Jeseničani Pa pri dnu. Vendar je razplet presenetljiv. Domačini so povedli *e v L minuti z golom Tancarja, nato pa so Kranjčani izenačili »n povedli. Karapetrovič je izenačil iz enajstmetrovke, Božič pa Je povedel na 2:1. V drugem polčasu so Kranjčani prek Egarta P°višali na 3 : 1. Zadetek je bil "sumljiv", saj si je strelec pred Jem pomagal z roko. V zadnjih minutah so domači pritisnili, geH vsaj dve zreli priložnosti, od katerih so izkoristili le eno. Vanjčani so nepravilno zaustavili jeseniškega napadalca in *~atar je iz enajstmetrovke znižal izid na 2 : 3 ter postavil končni Rezultat. Povedati je treba, da so domačini igrali skoraj vse '"Ugi polčas z dvema igralcema manj: slab sodnik Petrovič je ttajprej izključil Kondiča zaradi dveh rumenih kartonov, nato Pa še Džemastagiča. Sploh so se domačini hudovali na Postranskega sodnika, ki je slabo vodil slabo tekmo. Obe Najstrožji kazni je dosodil preostro. Trenerja Kranjčanov Darko ^tenovec in Jeseničanov Nedin Omanovič igre nista visoko °cenila. Slednji je videl vzrok za slabšo igro v neumnih odločitvah sodnika. Za Jesenice so igrali Stošič, Kondič, Vengar, Džemastagič, j^monič, Ivelja, Šivic, Čatar, Tiganj, Porobič in Tancar, za '"glav Creino pa Markun, Božič (Sofrič), Zdešar, Krajne, Vučetovič, Kočevar, Krnic, Egart, Karapetrovič in Tasič, KI ga je zamenjal Orlic. • J. K. karate KARATEISTI NA EP Od 5. do 7. maja bo v Helsinkih evropsko člansko prvenstvo v Karateju. Selektor slovenske državne reprezentance Ljubo {"vorsek je za nastop na tem prvenstvu povabil Jaka jarabona, Neica Šarabona in Gordano Gostič. Nastopali bodo T borbah ekipno, Jaka Sarabon pa tudi posamično v težki "alegoriji. Vsi trije so se v Slovenskem prostoru že izkazali, kar je tudi razlog Javorškovega povabila v državno reprezentanco. Jaka sarabon je bil lani državni prvak v težki in absolutni kategoriji, ,etos pa je osvojil drugo mesto v težki kategoriji na državnem Prvenstvu. Nejc barabon je bil že državni prvak pri mladincih, v Jjojem prvem nastopu v članski konkurenci na letošnjem javnem prvenstvu pa je v poltežki kategoriji osvojil odlično [retje mesto. Gordana Gostič je lanskoletna državna prvakinja v Ježki kategoriji, na letošnjem državnem prvenstvu pa je osvojila lretje mesto v isti kategoriji. v sklopu priprav na evropsko prvenstvo se bodo tekmovalci Udeležili tudi mednarodnega turnirja, ki bo 22. in 23. aprila v ^nnu • Andrej Kožuh Visoko, 15. aprila - Prvak gorenjske nogometne lige je najverjetneje že znan. To bodo nogometaši Visokega, ki so pod vodstvom Darka Klinca in Borisa Krišlja dosegli že 14. zaporedno zmago. Tokrat je bil njihova žrtev sosednji Britof, ki se je dolgo Nogometaši Visokega zlahka premagujejo svoje nasprotnike. -Slika J. Košnjek upiral, tudi zato, ker Visočani niso igrali pretirano dobro. Zmago so si zagotovili v drugem polčasu. V 74. in 77. minuti je zadel Thaler. Za Visoko so igrali Fuchs, Blatnik, Naglic, Leskovec, Pelko, Udir, Žontar, Pušič, Ocepek, Thaler in Bogovič, za Britof pa Petek, Štirn, Vesel, Janez Cuderman, Jože Cuderman, Špiler, Šenk, V. Zupan, Sedlar, B. Zupan in Maček. Sicer pa so bili v sobotnem 14. kolu doseženi naslednji izidi: Bitnje : Trboje 1 : 2, Alpina : Zarica 0 : 5, Jelovica LTH : Lesce Bled Stks 1:1, Šenčur: Polet 1:1, Sava : Železniki 1 :1 in Visoko : Britof 2 : 0. Visoko ima 28 točk, Bitnje 21, Lesce Bled Stks 17, Zarica 15, Sava 14, Jelovica LTH 13, Britof 12, Alpina 11, Šenčur 10, Polet 9, Železniki 9 in Trboje 7 točk. • J. Košnjek »mttiuiiB mM NOGOMET PRVOMAJSKI MALONOGOMETNI TURNIR Škofja Loka, 18. aprila - Pizzerija Marjetka iz Žabnice bo tudi letos, že četrtič zapored, organizator prazničnega turnirja v malem nogometu, ki bo na praznični četrtek, 27. aprila, z začetkom ob 9. uri na igrišču v Žabnici. Prijave sprejemajo v Pizzeriji Marjetka (tel. 311-301) do srede, 26. aprila, ko bo ob 19.30 uri tudi žrebanje. Najboljše čakajo pokali in denarne nagrade. • V.S. w^terpolommmmmmmLiii' ■ PRIJAVE ZA KVALIFIKACIJE ŽE PRIHAJAJO Kranj, 17. aprila - Vaterpolisti so pretekli teden odigrali kvalifikacije v pokalu. Kvalifikacije so igrali Neptun, Probanka Leasing Maribor, Okolje in Kamnik. V prvih tekmah, kajti igralo se je po sistemu dveh srečanj, so bili boljši vaterpolisti, ki so v prvi Igi tudi bolje uvrščeni. V Celju je že v torek, zaradi nastopa treh Mariborčanov v reprezentanci, Pribanka Leasing Maribor visoko z 29:3 opravila z Neptunom, v povratnem srečanju v Mariboru pa so to razliko še povečali in zmagali s 30:2, Okolje je v sredo v Kranju premagal Kamnik, ki mu je bil to prvi nastop v novi sezoni z 12:6, v povratnem srečanju v soboto pa so se Kamničani nekoliko bolje upirali v Portorožu in ga zapustili sporazum 12:9. Tako sta se v četrtfinale uvrstili po pričakovanju ekipi Probanke Leasing Maribor in Okolje. Pokalno tekmovanje se bo nadaljevalo že v sredo, 19. aprila, ko se srečajo Probanka Leasing Maribor in Triglav v Pristanu. Srečanje se bo začelo ob 20. uri. V Portorožu pa se srečajo vaterpolisti Okolja in Kranja 90. To srečanje pa se bo začelo ob 21. uri. Povratni tekmi bosta že takoj v soboto, 22. aprila, ko v olimpijskem bazenu v Kranju dvojni spored. Ob 20. uri bo tekma Triglav - Probanka Leasing Maribor, takoj za njo pa še tekma Kranj 90 - Okolje. Vaterpolisti so zaskrbljeni le zaradi novice, da se obeta zaprtje novega bazena in pojavili se bodo problemi, kje odigrati povratna srečanja četrtfinala, še večji problem pa se pojavlja pri ogranizaciji kvalifikacijskega turnirja za nastop na Evropskem prvenstvu za kadete. Trening tekme pa sta imeli tudi obe reprezentanci. Članska je že v sredo na Dunaju igrala z reprezentanco Avstrije in jih premagala s 13:10. Zadetke na tej tekmi so dosegli Peranovič 5, Troppan 4, Balderman 3 in Goljuf 1. V povratnem srečanju v Kranju v petek smo Avstrijce premagali z 8:4, zadetke pa so dosegli: Troppan 4, Peranovič, Balderman, Hajdinjak in Vejnovič po 1. Tako se je ponovno videlo, da sloni reprezentanca predvsem na peterki Triglava, prvič pa je za reprezentanco zaigrala šesterica vaterpo-listov in to Wixl, Seljak in Grujič iz Maribora, Iričanin in Goljuf iz Kopra in Rebolj iz Triglava. Mlada, kadetska reprezentanca je konec tedna s Primorjem odigrala tri srečanja. V petek je reprezentanca gostovala na Reki, že takoj naslednji dan pa so v Kranj prišli Rečani in še v novem pokritem olimpijskem bazenu odigrali dve srečanji. Pi naših se vidi, da še niso popolnoma uigrani, viden pa je velik napredek in mesec, ki ga ima reprezentanca še na razpolago, je treba dobro izkoristiti za čim več podobnih tekem, kot so jih imeli v tem vikendu, kajti tekma je enakovredna petim treningom. Tako bo reprezentanca poskušala odigrati še srečanja z Medveščakom, Mladostjo, že naslednji teden, točneje za prvomajske praznike pa odhaja na enotedenske priprave na Reko, tik pred turnirjem pa bo imela še skupne priprave v Kranju in tako najbolje pripravljena nastopila na kvalifikacijah in si poskušala priboriti mesto za nastop na Evropskem prvenstvu v Esslingenu v mesecu avgustu. Tudi organizacijski odbor pridno nadaljuje sovje delo. Dosedaj so dobili že pismene prijave štirih držav, Izraelci bodo v Kranj prišli že 10. maja, v četrtek bodo imeli že tretjo sejo, ki pa bo gotovo imela glavno temo, kaj bo z bazenom. Pa se ja ne bomo pred Evropo osramotili, pa čeprav vanjo hočemo? J.M. PRVA ZMAGA KRANJA Rokometašice Kranja so v predzadnjem kolu rednega dela prvenstva prvič zmagale. Premagale so rokometašice iz Velenja, ki bodo verjetno njihove nasprotnice tudi v boju za obstanek. Tokrat gre pohvaliti celotno ekipo skupaj z Ano Žontar in Dido Praprtonikjd ta priskočili na pomoč. Zmaga daje upanje, da se bodo Kranjčanke le rešile izpada. Trije poffinalisti v moški druig ligi so že znani. To so Šešir, Delmar in Akripol. Značilnost drugih tekem je, da so imeli favoriti obilo dela in ni veliko manjkalo, da bi vsi igrali tretjo tekmo. Po odličnipredstavi v Trebnjem, je bilo pričakovati zmago Preddvorčanov. Ti so se v prvem delu dobro upirali, potem pa naredili nekaj napak in Akripol jim je ušel za tri gole. Dobri dve minuti pred koncem so potem Tabovci prišli samo na gol zaostanka, potem pa naredili nove napake in najmanj podaljšek je šel po zlu. ludi Ločani so slavili težje kot so pričakovali. Povedli so sicer kar 7:0, potem pa popustili in na odmor odšli samo z golom prednosti. Tudi nadaljevanje ni bilo nič boljše, zato zmaga samo z dvema goloma razlike. Zdaj čaka "Klobučnike" finale pred finalom, saj bo njihov nasprotnik Delmar. Druig polfinalni par še ni znan, ker so igralci iz Škofljice doma premagali Mitol in je potrebna še tretja tekma, jutri v Sežani. V drugi ženski ligi so Ločanke s težavo zmagale v Zagorju. Rokometašice Polja so slavile novo zmago in še naprej brez foraza vodijo na lestvici in bodo končnico začele s prvega mesta. ,no srečanje pa je bilo preloženo. Rokometaši Gorjanca so v tretji ligi doživeli prvi poraz to sezono. "Mero" so jim prvi vzeli Savčani, ki imajo veliko željo po napredovanju. Kljub vsemu pa druga preddvorska ekipa ostaja na prvem mestu. Brez problemov sta zmagala tudi Jezersko in Dom Žabnica. V ostalih ligah je bilo zaradi praznikov nekaj preloženih tekem, največ, kar tn, pri st. deklicah, saj so odigrale le eno tekmo. L liga ženske: Kranj : Vegrad Velenje 25:22, Marina Izola : Kočevje 24:26, Marcus Burja : Mlinotest 25:26, M-Degro Piran : Olimpija 16:19, Branik : Rajh No.l 33:12, Krim Elektra:Žalec 22:13. 2. liga moški - druga tekma 1/4 finala končnice: Besnica : Šešir 21:23 - Naprej : Šešir (2:0), TAB Inženiring : Akripol 23:25 naprej Akripol (2:0), Škofljica : Mitol 28:21 - igra se tretja tekma (1:1) in GPG Grosuplje : Delmar 15:17 - naprej Delmar (0:2). 2. liga ženske: Kranj "B" : Olimpija "B" 22:22, Zagorje : Lokastar 20:21, Krim Elekte "B" : Polje 23:28, Sava : Planina (KR) - preloženo. 3. liga moški: Gorjanc : Sava 15:16, Mokerc "B" : Jezersko 22:28, DOM Žabnica : Šešir "B" 23:16. Radovljica in Kodeljevo bosta igrala 21.4. Kadeti: Besnica : Sava 18:8, Dom Žabnica : šeširi5:25, Infotrade : Radovljica Špec. Bled preloženo na 19. 4. St. deklice: odigrano je bilo samo srečanje med Ribnico in Lokastarjem. Zmagale so Ločanke z 22:10. • Martin Dolanc NAJBOLJŠI EKIPI DEČKOV IN DEKLIC Z OŠ IVANA GROHARJA V sredo, 5. aprila, in četrtek, 6. aprila, sta bila v Kamniku, v odlični organizaciji Športne zveze Kamnik, četrtfinalna turnirja v F skupini, na katerem so nastopile tudi najuspešnejše osnovnošolske ekipe v rokometu iz Gorenjske. Pri dekletih so se v tekmi za prvi dve mesti, ki vodita v polfinale državnega prvenstva (med 16 najboljših OS) pomerili najuspešnejši ekipi v zadnjih dveh letih na Gorenjskem in sicer OŠ IVANA GROHARJA in OŠ FRANCETA PREŠERNA. Bojše so bile Ločanke, saj so Kranjčanke premagale z rezultatom 12:9. Seveda pa sta morali obe ekipi najprej premagati vrstnice iz Kamnika Ekipa OŠ IVANA GROHARJA je premagala OŠ TOMO BREJC z 21:2, ekipa OŠ FRANCE PREŠEREN pa OŠ FRAN ALBREHT z 27:5. Tako sta obe ekipi dokazali, da spadata v vrh slovenskega rokometa. Zmagovalna ekipa OŠ IVANA GROHARJA je nastopila v naslednji postavi: TANJA BIZJAK, TANJA DEBELJAK KATARINA PINTERIČ, MAJA KOŠIČ, NATAŠA KOŠIČ* ALENKA GRGIČ, ŽELJ K A HABL, ANA KOSEC, MATEJA KOBLAR, PETRA DEBELJAK, SAŠA VILIC, VERONIKA LJEVAR, TAMARA FERENC. Trener ekipe: Marko Berce, vodja ekipe: Marko Primožič. Pri dečkih pa sta nastopili dve najhujši ekipi z gorenjskega prvenstva in sicer OŠ IVANA GROHARJA in OS PETER KAVČIČ, obe iz ŠKOFJE LOKE. Najprej so učenci iz OŠ iz Podlubnika premagali OŠ FRAN ALBREHT iz Kamnika s 24 : 10, učenci iz OŠ PETER KAVČIČ pa vrstnike iz OŠ MARIJA VERE iz Duplice pri Kamniku z 22:16. V finalni tekmi loških ekip pa so bili boljši učenci OŠ IVANA GROHARJA z 23:18. V zmagovalni ekipi so nastopili: PRIMOŽ FOJKAR, MARKO KRPIC. PRIMOŽ LEŠNJAK, ROK BERTONCEU, BLAŽ KOVAČIČ, JAKA KEŠE, AN ŽE JERAS, DEJAN DJURO-VIČ, MATJAŽ ŠUŠTAR, SAŠO PODVIZ ELVI NIKOČEVIČ, JERNEJ KOŽUH. Trenerja: Janez Klemenčič in Srdjan Praljak, vodja ekipe: Marko Primožič Z zmago na četrtfinalnem turnirju si je OŠ IVANA GROHARJA pridobila pravico do organizacije polfinalnih turnirjev, ki bodo v sredo, 19. aprila, in četrtek, 20. aprila, v športni dvorani Poden v Škofji Loki. • Marko Primožič SLOVO TRIGLAVA S PORAZOM Kranj, 17. aprila - Konec tedna so košarkarji odigrali Se zadnji krog lige za prvaka, Eldpa Triglava je v nedeljo zvečer gostovala pri Litostroju in izgubila z rezultatom 95 : 72 (41:38). Triglavani so tako prvenstvo zaključili na osmem mestu, polfinalna para končnice pa sta Smclt Olimpija - Sate* in Kovinotehna Savinjska - Bavaria Wolltex. V zadnjem krogu lige za obstanek v A2 SKL pa je ekipa Loka kave gostovala pri Cometu in izgubila z rezultatom 88:75. Tako so Ločani z enakim številom točk kot ekipa Smelt Olimpije mladi osvojili drugo mesto na lestvici in bodo drugo leto še igrali v A2 ligi. • V.S. UREJA: Vilma Stanovnik r Danes bo v Tržiču X. tek Boruta Berganta VEČ KOT 250 TEKAČEV Tržič, 18. aprila - V Tržiču je vse nared za današnjo veliko športno prireditev • X. memorialni tek Boruta Berganta, VI. odprto prvenstvo slovenske vojske Gorenjske in II. odprto prvenstvo osnovnih šol Slovenije v štafetnem teku po ulicah Tržiča, ki se bo začela ob 15.45 uri s slovesno otvoritvijo. Celotna prireditev, za katero je poseben organizacijski odbor pritegnil k sodelovanju številne pokrovitelje, med katerimi omenjamo le Zavarovalnico Triglav, Občino Tržič, Ministrstvo za obrambo, TGT Tržič, Integral Tržič, Avto M, d.o.o. - servis vozil Ford, Trgovina Čopič - Aleš Scidl, Projekt Tržič, d.o.o., Restavracija Raj in Komunalno podjetje Tržič, se bo odvijala na obračališču za avtobuse v Tržiču, kjer bo start in cilj vseh tekov, tekmovalci pa bodo tekli po Cankarjevi cesti, Trgu svobode, Partizanski in Cerkveni ulici. V tekmovalnem pogledu se bo prireditev, ki je letos jubilejna, začela ob 16. uri, ko se bodo na pot podali najboljši tekači v štafetnem teku dečkov slovenskih osnovnih šol, ki bodo tekli 3 x 1000 metrov, ob 16.20 uri bodo štartale štafete deklic na 3 x 600 metrov, glavni tek pa bo ob 16.35 uri, ko bodo skupaj startali tekačice (ki so razdeljene v 3 starostne kategorije) in tekači (ki bodo tekmovali v 5 starostnih skupinah) in se spopadli s tržiško progo, ki bo za ženske dolga 5, za moške pa 10 kilometrov. Tek na 10 km šteje tudi kot memorialni tek Boruta Berganta, pred desetimi leti tragično preminulega alpinista, ki je bii tudi velik prijatelj teka. Na prireditvi bodo tekli tudi številni pripadniki slovenske vojske, ki bodo obenem tekmovali tudi na VI. odprtem prvenstvu Gorenjske in sicer v enotni kategoriji v posamični konkurenci, v ekipni konkurenci pa ločeno na ekipe vojakov na služenju vojaškega roka, častnike in rezervno sestavo. Organizacijski odbor se je na prireditev temeljito pripravil. Pri izvedbi prireditve bo neposredno sodelovalo več kot 60 Tržičanov, ki bodo skušali poskrbeti, da bi se številni tekmovalci kar najbolje počutili v Tržiču. Sicer pa v Tržiču pričakujejo več kot 250 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi številne znane atlete ter odlične rekreativce. Za vse najboljše so pripravili tudi denarne nagrade, nekaj praktičnih nagrad pa bodo z žrebom razdelili med vse prijavljene udeležence, razen otroške štafete, kjer bodo najboljši tudi prejeli praktične nagrade. Glede na to, da bodo vse rezultate računalniško obdelali, je potrebno, da se vsi udeleženci prijavijo najpozneje danes (torek, 18. aprila) do 12. ure na naslovu Športna Zveza Tržič ali po telefonu/faxu (064)53-084. Prijavnina znaša 500,00 SIT. Organizatorji ob koncu vabijo vse Tržičane in okoličane, da si prireditev ogledajo v čim večjem številu, obenem pa jih prosijo, da se v času dopolnih zapor prometa med 16. in 17. 30 uro držijo navodil delavcev policije in redarjev. Med posameznimi starti bo nekajminutni odmor za sprostitev prometa, med najdaljšim tekom, ki traja nekaj manj kot eno uro pa bo promet popolnoma zaprt. • Janez Kikel MRAVLJE JUTRI V KRANJU Kranj, 18. aprila - Kranjski ultramaratonec Dušan Mravlje, ki se je včeraj ob 11. uri v Murski Soboti podal na mobitelov tek po Sloveniji in ga danes nadaljuje prek Maribora in Celja, bo jutri popoldne ob 16. uri pritekel v Kamnik, ob 18.15 uri pa bo predvidoma tretjo etapo končal v Kranju. Na Slovenskem trgu se bo že ob 16. uri začela Športno - zabavna prireditev, v programu pa bodo poleg Dušana Mravljeta sodelovali: Bojan Križaj, Janez Vodičar, klub ŠRG Narodni dom iz Ljubljane, kantavtor Bojan Rakovec, Avia band in Duo Ammas. Dušan bo svoj tokratni podvig, v katerem bo pretekel 471- kilometrsko pot v četrtek nadaljeval proti Ljubljani in Postojni, v petek ima cilj v Novi Gorici, v soboto v Lipici, končni cilj pa ima v nedeljo v Portorožu. • V. S. V SOBOTO NA TEK TRMASTIH! Visoko pri Kranju, 17. aprila - Klub trmastih bo to soboto, 22. aprila, organizator 5. teka trmastih, ki bo potekal na 3,7, U in 21 kilometrov dolgi progi s startom in ciljem v športnem parku Rapa na Visokem pri Kranju. Zanimiva rekreacijska prireditev se je v minulih letih že dodobra uveljavila, organizatorji pa bodo tudi letos poskrbeli, da bodo na svoj račun prišli tako otroci kot najstarejši rekreativci. Tako je 3-kilometrska proga, ki poteka v okolici športnega parka namenjena otroškemu teku, katerega start bo v soboto ob 13. uri. Proga na 7 kilometrov poteka do Brda, Suhe in Visokega, 11-kilometrska proga poteka okoli Brda, proga na 21 kilometrov pa dva kroga okoli Brda. Proge na 7, 11 in 21 kilometrov veljajo za program Kaveljcev in korenin, start za ta tek pa bo ob 14. uri. Organizatorji bodo prijave sprejemali dve uri pred startom, štartnina pa je 600 SIT. Za otroški tek štartnine ni. Otroci bodo tekli v dveh kategorijah za oba spola, enotni bosta moška in ženska kategorija na 7 kilometrov, na 11- in 21-kilometrski progi pa bo več kategorij. Prvi trije po kategorijah bodo prejeli medalje, vsak tekmovalec pa majico potiskano s sponzorji. Nagradni sklad je 80 tisoč tolarjev, ob prireditvi pa bo tudi srečelov, katerega glavna nagrada je gorsko kolo, ki ga poklanja Žagar Valy - trgovina in servis koles in ga bodo izžrebali med udeleženci teka na 7, 11 in 21 kilometrov. Vsi tekmovalci na prireditvi bodo zavarovani pri Adriaticu. • V.S. MEMORIAL JOŽETA ROZMANA Lom pod Storžičem, 18. aprila - Športno društvo Lom pod Storžičcm pripravlja v nedeljo, 23. aprila 1995, z začetkom ob 11. uri tekmovanje alpinistov, gorskih reševalcev in planincev ter ostalih prijateljev alpskega smučanja tradicionalni Mem-orial Jožeta Rozmana, v spomin na tragično preminulega slovenskega alpinista, domačina Jožeta Rozmana. Tekmovanje bo potekalo na smučišču na planini Javornik, prijaviti pa se je potrebno do 10. ure na dan tekmovanja v planšarski koči na Javorniku, pred tem pa na naslovu Športno društvo Lom, Lom 18, tel. 55-040. • J. Kikel JOŽE KNIFIC - OSEMDESETLETNIK VSE ŽIVLJENJE ŠPORTNIK V teh dneh praznuje Jože Knific, jeseniški Pepi, znani slovenski športnik, smučarski prvak in trener, nogometaš in atlet, čil in zdrav, častitljivih 80 let. Čeprav mu življenje v številni skromni družinici ni bilo z rožicami postlano, je ostal veder in vesel, zdravega humorja in še danes rad vzame v roko kitaro in z domačimi zabrenka kakšno domačo -gorenjsko. Zibelka mu je stekla na Jesenicah, sredi 1. svetovne vojne, 13. aprila 1915. Po končani osnovni šoli ni bilo denarja za nadaljevanje in kot šestnajstletnik seje zaposlil v žičanu jeseniške Železarne, bil nekaj let brezposeln in se pred leti kot delovodja upokojil. Šport ga je privlačil od otroških let. V coklah se je drsal, na dogah smučal, se z vrstniki podil za žogo in kot vsi Jeseničani hodil v hribe. Kljub krhki in suhljati postavi je že kot mladinec pokazal velik športni talent. Vpisali so ga v ŠD Bratstvo, kjer je igral nogomet in tekel na srednje proge, največ uspeha pa je, že po borbenem značaju in kot trmoglav Jeseničan, dosegel v smučarskih tekih in kombinaciji (tek in skoki). Spominjamo se ga kot odličnega gibljivega srednjega krilca, ki je z odlično telesno pripravljenostjo obvladoval dve tretjini nogometnega igrišča. Pepi je bil znan po izrednih prostih strelih z 20 in več metrov, kar je še posebej v spominu rivalom igralcem NK Korotana iz Kranja. V eni od zadnjih zim pred okupacijo je Gorenjska sokolska župa imela smučarsko prvenstvo v Bohinju. Na jeseniški postaji so se nam pridružili jeseniški tekmovalci, toda Pepi j a ni bilo od nikoder! Ko je vlak že potegnil, je pritekel in mi smo mu pomahali v slovo. Čez dobre tri ure se je Znani jeseniški smučarski tekači - reprezentanti, državni prvaki in olimpijci (z leve): Franc Smolej (86 let), Jože Knific (80), Tone Pogačnik (76), Tone Razinger (73). zamudnik pravočasno pojavil na startu. Na Jesenicah si je nataknil smuči in po cesti pritekel v Bohinj, se oddahnil, popil čaj, štartal in zmagal. Tak je bil Pepi! Na atletskih tekmovanjih je jubilant najboljše rezultate dosegel na srednjih progah. Pred vojno je bilo na Gorenjskem zelo popularna balkanska štafeta 800 x 400 x 200 x 100 metrov. Knific je tekel 800 in po njegovi zaslugi so Jeseničani velikokrat zmagali. Tik pred 2. svetovno vojno je tekmoval v partulji jugoslovanske vojske, ki jo je vodil podporočnik Jože Švi-gelj, na svetovnem vojaškem prvenstvu v Cortini d'Ampez-zo - 6. mesto. Med vojno je uspešno igral v Koroško - Gorenjski ligi in kot enega najboljših nogometašev so ga uvrstili v reprezentanco Gau Kaerenten. Leta 1944 je odšle v partizane, v Prešernovo brigado, postal minerec, NflNJE Začela se je letošnja balinarska liga TRACANI PREMAGALI BALINČEK Kranj, 17. aprila - Minulo soboto so se začeli letošnji ligaški obračuni v super in prvi balinarski ligi. Edini gorenjski superligaš, ekipa Trate Mini Casionja Sara, je v derbiju prvega kroga doma gostila Balinček in zasluženo zmagala z rezultatom 17:5. Ostali izidi v super ligi: Brdo - Železničar 11:11, Skala Titanic - Salumis SGP 20:2, Trasport - Avtostroj Šiška 12:10, Polje - Hrast Music club 12:10. V 1. krogu I. lige pa so bili doseženi rezultati: Jesenice - Sitograf Sloga 8:8, Planine - Prestranek 10:6, Huje - Primskovo 14:2, Sovič -Jadran pata 8:8, Virtus - Feroles Radovljica 8:8. • V.S. PRAZNIČNA TEKMOVANJA Tržič, 18. aprila - Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič bo v sodelovanju s posameznimi klubi oziroma društvi pripravila več tekmovanj, s katerimi bo počastila praznik dela in dan upora. Jutri, v sredo, 19. aprila, se bo v Domu krajanov v Lomu med 12. in 18. uro v izvedbi ŠD Lom odvijali tekmovanje ekip in posameznikov v streljanju z zračno puško. Ekipe moških in žensk morajo šteti najmanj tri člane. Prijavnina znaša 600,00 sit za ekipe in 200,00 sit za posameznike, prijave pa bodo sprejemali na kraju tekmovanja. Prav tako jutri ob 17. uri bo v prostorih Balinarskega kluba na Ravnah 9 prvenstvo posameznikov v hitropoteznem šahu v izvedbi ŠD Tržič. Od jutri, 19. aprila, od 16. ure dalje pa bo na balinišču na Ravnah potekalo tudi balinarsko tekmovanje dvojic (lahko tudi mešane). Prijave do 19. 4. do 15. ure, ko bo na balinišču opravljeno žrebanje. Izvajalec turnirja je Balinarski klub Tržič, prijavnina pa znaša 500,00 sit. V četrtek, 20. aprila, pa se bo na kegljišču pod avtobusno postajo v Tržiču v organizaciji KK Liubelj začelo odvijati tekmovanje štiričlanskih moških in ženskih ekip v kegljanju v disciplini 50 lučajev mešano. Zadnji rok za prijavo je danes, v torek, 18. aprila 1995, na kegljišču, kjer bo objavljen tudi razpored nastopov posameznih ekip. V četrtek, 20. aprila, ob 16. uri pa bodo člani NTK Križe v sovji dvorani v Križah pripravili posamično prvenstvo v namiznem tenisu za moške in ženske. Prijave bodo sprejemali do začetka turnirja, prijavnina pa znaša 300,00 sit. Razglasitev rezultatov vseh petih tekmovanj bo 1. maja na Brezjah pri Tržiču na tradicionalnem prvomajskem srečanju. Vsa tekmovanja veljajo tudi za točke v delavskih športnih igrah 1995, zato Tržičani in v Tržiču zaposleni delavci ter upokojenci ter obrtniki vabljeni k čim večji udeležbi. • J. Kikel nato pa je igral trobento v vojaški godbi 9. korpusa. Ko je bila v Cerknem 20. in 21. 1. 1945 "bela olimpijada", se je Knific z grenkobo spominja "... niso mi dali smuči, ker so se bali konkurence in zato nisem tekmoval v korpusni patrulji, ker sem po odločitvi dirigenta bil "nenadomestljiv"... Jože Knific je najboljši mednarodni rezultat dosegel na predtekmovanju v St. Mor-itzu, 6. mesto na 50 km in 21. mesto na 18 km, na ZOI 1948 v St. Moritzu pa je kot najboljši Jugoslovan dosegel 14. mesto, kar je še danes po 47 letih najboljša uvrstitev Slovenca v smučarskih tekih na ZOI. Seveda,pa je imel kot vsak človek vesele dogodke in tudi spodrsljaje. Ko se je na Jesenicah razbuhtel hokej, se je zgodilo, da je zbolel vratar. "Pepi, ti si vsestranski športnik, imaš dober refleks, pa kot otrok si tudi drsal!" ... so mu rekli. Oblekli so ga v golmans-ki dres. In ko se je z igralci priplazil na led, se je podpiral z golmansko palico, da ni padel. Kmalu so gledalci opazili, da nima pojma o drsanju. Dvorana se je krohotala nad Pepijevimi vragolijami. Pa še tako slabo ni bilo, jeseničnai so izgubili samo s 7:3. Ko je Knific prenehal tekmovati, je položil trenerski izpit in bil zvezni trener mladincev in članov. Bil je strog in dosleden in zli jeziki govorijo, da večkrat ni sprejemal mladostnih vragolij. Ko so mladinci na treningu nekaj ušpičili, je s treninga po kazni poslal domov Žirovničana Andreja Janca "... kot nediscipliniranega in neperspektivnega tekmovalca...!?" Tedaj, pač ni imel srečne roke. Šestnajstletni Jane, ves predan smučarskemu teku, jo je "pobrisal" čez mejo, se vključil med avstrijske tekače in kot za šalo premagoval naše najboljše re-prezentante Seljaka, Bavčeta, kerštajna in druge. Andrej Jane je bil nato večkratni avstrijski državni prvak in eden najboljših smučarjev -tekačev v Srednji Evropi. Dolga leta je bil Jože Kniflic kot klubski trener in športni delavec še prisoten v jeseniškem športu in družbenopolitičnem življenju. Znan je po tem, da je deloval brez dlake na jeziku, kar mnogim ni bilo všeč. Toda, danes so nesporazumi že pozabljeni, Pepi se rad srečuje s svojimi športnimi prijatelji, s soborci, pa tudi na smučarskih druženjih ga ne manjka. Prehojena življenjska in dolga športna pot je bila lepa, bogata, zanimiva in uspešna. • Miloš Rutar MUFLONOV SMUK Križe, 15. aprila - Prizadevni delavci Planinskega društva Križe so po nekaj suhih zimah letos spet lahko pripravili tekmovanje v smučanju, tako imenovani XII. muflonov smuk. Poleg veleslaloma so v tekmovanje vključili še dve zabavni ign in sicer metanje kep v tarčo in smuko skozi ovire. Na ta način je tekmovanje postalo zanimivo tudi za številne gledalce, ki so se zbrali ob tekmovališču. Nastopilo je 38 tekmovalcev in tekmovalk. Najboljši med njimi so bili: deklice do 11 let -Ada Perko, dečki od 12 -15 let - Janez Kern, ženske od 16 - 30 let - Saša Kejžar, ženske nad 30 let - Boža Torkar, Dragi Poženel, Amalija Meglic, moški od 16-30 let - Drago MegHČ. Marjan Kodorovič, Franc Perko, Franc Pagon; moški nad 45 let - Janko Meglic, Jože Marin, Franc Smolej. Za vse najboljše so pripravili medalje v obliki muflonove glave, ki kraljuje tudi na Kriški gori. Vsi udeleženci tekmovanja pa so prejeli majico muflonovega smuka. • J. Kikel APRILSKI HITROPOTEZNI TURNIR Tržič, 18. aprila • Tržiški šahisti so se tudi aprila zbrali na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju. V prostorih Balinarskega kluba na Ravnah se je za naslov najboljšega ta mesec merilo 14 ljubiteljev kraljevske igre. Tokrat je bil najuspešnejši Martin Aljančič, ki je zbral 11 točk, drugo mesto je osvojil Srečo Mrvar s pol točke zaostanka, tretji je bil prof. Edo Roblek, ki je zbral 7,5 točke, kolikor jih je zbral tudi Andrej Loc na 4. mestu. Milan Nolimal pa je bil s 7 točkami peti. Prihodnji rendi mesečni hitropotezni turnir bo v začetku meseca maja. • Janez Kikel KRANJSKI GIMNAZIJCI DRUGI Na ekipnem prvenstvu srednjih šol v šahu za šolsko leto 1994/95, ki je potekalo v soboto, 15. aprila 1995, v kavarni Astorija v Mariboru, je nastopilo 12 srednješolskih ekip, od teh kar 11 gimnazijskih. Ekipe so sestavljali po trije fantje in eno dekle. Po ogorčenem ooju je zmagala GIMNAZIJA POLJANE (v postavi PavasoviČ, Soln, Stojnic in Zupane) z 19 mateh točkami pred GIMNAZIJO KRANJ (Markun, Kovačič, DŽuzdanoviČ, Šorli) z 18 mateh točkami in pred II-GIMNAZIJO MARIBOR (Breznik, Željko, ŠoštariČ, Štumberger in Rečnik), ki je osvojila 17 mateh točk. Od gorenjskih predstavnikov je odlično igral Boštjan Markun, ki je z desetimi točkami od enajstih možnih dosegel najboljši rezultat na prvi deski. • Peter Kovačič Mali oglasi i® 223-444 ČETRTEK, 20. APRILA FINALE KARAOK za TV sprejemnik tehnične trgovine MARJAN, Vodopivčeva 17, Kranj APARATI STROJI Panasonic teiefaxi, telefoni, taj- Jjjj* in telefonske centrale, servis betonskih aparatov. O 632-595 6376 Ugodno prodam STROJ ZA VE-£ENJE - 8 glav s programi. »241- °94^ 7880 .frodam skoraj nov TELEFON PANASONIC. »45-109_8874 Prodam električni KAMIN 25x50x70 2000 W na koleščkih. «241-863, ^ečer 8877 Prodam STROJE za izdelavo teste-Pfl skupaj s sušilnico. Probna izd*-Jva in A testi narejeni. «881-687 ^Poldan, 880-005, zvečer 9003 Prodamo nov RAČUNALNIK 486 z Sarancijo in opravljamo popravila ^unalnikov. «45-863 9194 Prodam mobilni telefon Benefon ^S. «41-582_9247 Komisijska trgovina "BIN" išče goljeno tehnično blago! 0 224-254 — Prodam KOSILNICO BCS, bencin-Petrolej. «682-156 9361 Prodam KOSILNICO BCS. »695-^30. v torek_"ez Prodam FOTOAPARAT OLIMPUS OM 30 z zoom obj. 35-200 mm. Novak, Pod Slemenom 15, Križe 9370 Prodam PUHALNIK za seno GRIČ 1222^« 061/823-805_W7 Pfodam KALKULATOR Snarp ezzo ^oien programiranja 32 KB. Andraž 403-622 _9409 Prodam CB POSTAJO VValkie talkie opremo. Andraž, 403-622 9410 Prodam kuppersbusch ŠTEDILNIK s Pečico, dobro ohranjen, cena po govoru. «56-067 9426 3n*v?am nov nerabljen sesalec Diva y^0 za^jlobinsko čiščenje in PARO «66-870 Prodam dva elektro motorja za stroje. »43-097 9444 l^odam OBRAČALNIK za ročno ^jnico Rotax. O 47-554 9461 J^am bočno klinasto KOSILNICO ;?5yer 18 KM. « 47-554 9462 1« A3m varilni aparat Gorenje Varex 68q ^pn in hladilno napravo. «78-^: 9474 ei!l0?'eri' Prodam kobinirarno os JLr skobelnik in elektromotor 4 »422-319, od 8. do 13. ure Poceni prodam elek. motor. »802- —Ij 9489 ^°dam ZAGO za razrez hlodovine Zli0!!!"0- u9odno. «688-073 9496 V/^dam ČB TV diagonala 12 cm 220 v/<;4 v za 150 DEM. »332-241 9505 PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 850 - 2200 NEDELJA OD ll 00 - 22°^ GR. MATERIAL PARKET, furnirane obloge, opaž, ladijski pod, okna, vrata, strešna okna, podstrešne stopnice, keramične in granitogrez ploščice, vam nudi LEKERO, » 43-345 ali 224-620 Ugodno prodam OPAŽ I. kvalitete 7 cm »422-193 8709 Prodam suhe hrastove DESKE 30 in 50 mm. Prestor, Zg. Bela 70. O 45-248 9373 Prodam 2 m3 suhih smrekovih DESK 20 mm. »50-423 9428 Prodam 1500 kosov OPEKE Polet Novi Bečej 333. »66-279 9442 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM M0ŽmTPUaiA002D0UČEW Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRfIDE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE Prodam MOTOR APN 6, letnik 1988/ 89. »401-440 9340 Prodam novo GORSKO KOLO Alivio in novo treking KOLO Diamond, oba v garanciji, Snimano oprema, na obroke, 10.000 SIT ceneje. »66-655. zvečer 9355 LOKALI ŽELEZNIKI - poslovni prostor, 64 m2, ugodno, 35000 DEM, možnost kompenzacije. »225-283 ali 325- 364 8330 V Radovljici najamem poslovni prostor za trgovino. »77-816, od 16. do 21. ure saa? V centru Kranja oddamo v najem 100 m2 STANOVANJSKE POVRŠINE za mirno obrt, poslovni prostor. »332-061 9082 Oddam poslovni prostor 170 m2 s telefonom in večjim parkiriščem v bližnji okolici Kranja. »312-124 9377 V centru Jesenic na Gor. ODDAM LOKAL v izmeri 30 m2. Lokal je primeren za pisarno, advokaturo ali za zobozdravnika. Gostinska dejavnost izključena. »84-080, zvečer od 19. do 20. ure_9479 Smer BRNIK oddamo novo avtoser-visno delavnico 170 m2, pri občini luksuzne pisarne 100 m2, pri sodišču tri pisarne, v ŠENČURJU stan. poslovni objekt. APRON 331-366 Oddam 40 m2 primerno za poslovno dejavnost ali zobozdravstvo. »86- 028 9492 POZNANSTVA Simpatični moški, star 32 let, brez obveznosti, z manjšo kmetijo in dobro službo, želi spoznati žensko do 30 let. Otrok ni ovira. Da bi prišla ti k meni na moj dom ali jaz k tebi. O 064/66-913, Aleš. 9470 KOLESA Prodam dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO na 5 prestav. »718-391 8775 Prodam moped PONY EKSPRES. Zg. Bitnje 136, pri Puškami. »459 Prodam fantovsko in žensko KOLO. »46-260 9449 OTR. OPREMA Prodam otroški voziček in zibelko. »631-242 9343 Prodam kovinsko otroško GUGAL-NICO. »715-801 9440 optik DEBELJAK ZLATKO Trg svobode18, 64290 TRŽIČ tel./fax (064) 50-896 SLOVENIJA Cenjene stranke obveščam, da so znova tedenski pregledi vida v Optiki. Čakalne dobe ni. Garancija in kvaliteta od pregleda do izdelave očal. Informacije: tel. 064/50-896. KOMISIJSKA TRGOVINA "BIN" NAPRODAJ: - gorska kolesa (shirano oprema) rta 18 prestav - moška in ženska - po 22.000,00 SIT na dva obroka - rabljena tehnika IŠČEMO: rabljena kolesa, TV, vldeorekorderje, avtoradie, zvočnike, otroške avtose-deže, računalnike, nogometne čevlje, rollerje in drugo... TEL: 224-254 ODPRTO: 12. -19. ure, SOBOTA 8. • 13. ure OBLAČILA Prodam prvoobhajilno obleko za močnejšo postavo. »66-467 9341 Novo NERC JAKNO zelo ugodno prodam. »81-084 9356 Prodam dolgo belo obleko za prvo obhajilo. »58-119 9369 Prodam nov italijanski komplet, 100% viskoza, primeren za maturo. »631-285 9379 VERITAS - dobili smo nove modele poročnih oblačil: Pirm Bridal, Herve, Cqmbeline in Margis, pridite in si izposodite! VERITAS 224-158 9432 VERITAS - najcenejša izposoja POROČNIH OBLAČIL z vsemi dodatki, samo 10-15000 SIT. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, 224-158 9433 TV-YIDE0-AYDI0-HI.FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA CD PIONEER KARAOKE MINI STOLP 99.990 SIT PIONEER N-50 2X50W RMS GORENJE 51 TTX SONY VHS E -180 SONY UX-S60 48.990 SIT 630 SIT 290 SIT KXAT. jama KEF ■■t araniz SONY DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI - Fl KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL: 064/222-055 VRTAČ a,,. SERVIS INAVTOSALON Visoko 77 a, Visoko pri Kranju 64212 Teli Fax.: (064)43- 019,43- 072, 43-148 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUPI • NOVO NA SLOVENSKEM TRGU GOLF RABBIT - 21.990 DEM SPOMLADANSKO ZNIŽANJE REZERVNI PELI - NIŽJE CENE •TESTNE VOŽNJE! OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo. Portogruaro. kombi. 1349-44? uis NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko torek in sobota. ©49-442 uia IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za SŠ in fakultete, »dopo. 061/125-60-52 ali popoldan 064/50-501 am Uspešno instruiram nemščino in matematiko. »311-353 8875 Uspešno instruiram matematiko in fiziko za vse stopnje. »43-131 9002 Izredno ugodna prodaja šolskih potrebščin, pošljemo vam cenik -pokličite! »45-863 sms Instruiram matematiko in strojniške predmete. »50-726 Igor 9342 Instruiram klavir in svnthesizer. »736-412 9394 Uspešno instruiram matematiko in angleščino za srednje šole. »311- 800 9490 Prodam ugankarski slovar za PC, 13000 gesel, »631-009 9507 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 2 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo! »621-779, po 15. Uri 6484 Kupim malo rabljen jogi, širine 80 cm. »241-863, zvečer »876 Kupim dobro ohranjen TRIP TRAP stolček. »215-701, zvečer 900& Kupim rabljen gostinski PULT z mizami in stoli. »733-584 9350 Kupim SILOREZNICO Eplle ali Sapiser. »421-491 9357 Kupim STIROPOR 5 cm in LEPILO Stironol A+B (40m2). »84-623 9368 Kupim GARAŽO na Planini pri kotlarni. »329-479 9438 Kupec polkrožnih hrastovih vrat, naj nujno pokliče. «715-800, 715-011 OSTALO Imate probleme z lasiščem! če se vam lasje cepijo, če vas srbi lasišče, ali vam lasje izpadajo. Rešitev vaših problemov je LASNA KOLEKCIJA ASAI. Naročila na » 064/211-373 6933 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje, 061/611-078 7271 Gostilna 'Pri Jožovcu*1 v Begunjah l> VSAK PETEK GLASBA z ansamblom ISKRA Od 19. ure dalje Tel.: 733-402 Starejši osebi ali družini smo pripravljeni nuditi pomomoč za oddajo stanovanja. Poskrbeli bomo, da se boste ugodno počutili. Šifra: RESNO 9346 Prodam sestavljeno LESENO OSTREŠJE s kritino. Tavčar, Čabrače Prodam rabljen PISALNI STROJ, ffi 41-804 9404 Prodam kotel za žganjekuho 1001, nov, 20 % ceneje. »731-057 9424 Prodam CB POSTAJO 40 kanalno z mobilno anteno. » 47-554 9453 Prodam A LESTVE, cena 3500 SIT. »51-458 9493 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR. Sr. vas 108, Šenčur 9174 Ugodno prodam veliko količino SENA. »725-585, popoldan 9337 Prodam KROMPIR za sajenje sante. »422-582_9351 Prodam KORUZO V ZRNJU in SENO, ugodno. Naslov v oglasnem oddelku. 9359 Prodam kvalitetno seno. »77-781, 725-372_9364 Prodam KROMPIR za krmo. Voglje, Letališka 2 93bb Prodam drobni KROMPIR in PLUG. Zg. Bitnje 44. Češnar 9396 Panasonic Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 m2. »730-031 9238 Prodajamo zazidljivo PARCELO V Cerkljanjski dobravi, velikosti 609 m2, cena 16000 DEM. »062/653-351,061/451-509 9392 Kupimo STAREJŠO HIŠO na Gorenjskem. » 691-555 ali 691-4449400 V GOZD MARTULJU prodamo novo hišo ali zamenjamo za 3 ss v Kranjski 3ori, na Pokljuki vikend brunarico, na esenicah Javornik pet sobno stan. z delavnico, vikend pod Starim vrhom. KUPIMO STAREJŠE HIŠE POTREBNE OBNOVE. APRON. 331-292 PRIREDITVE TRIO-duo ali sam s frajtonarico igra na ohcetih, obletnicah v lokalih. «731-015 9344 telefaksi za prnve poslovneže SERVISZORIGINALNIMIDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TT?00\/irslXK - SERVIS Uprava fcH.. 064 222 868 fu 064 222 667 LJUBLJANA. teJ/fa*.: 061 169 0 232 KRANJ. t»l/fox 064 722 150 KROMPIR sante za sajenje, prodam, češnjevek 9, Cerklje. 9399 Jedilni KROMPIR 300 kg, prodam. O 45-291 9485 Prodam semenski KROMPIR in jedilni krompir Kenebek. » 731-125 POSESTI MANDAT - NEPREMIČNINE, vaš partner za oddajanje, najemanje in prodajo stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. »224-477 8701 Iščemo nepremičnine za tujega partnerja. »45-863 9193 KONJENIŠKI KLUB KRANJ najame hlev z zemljiščem v okolici Kranja.] Ponudb«: Konjeniški klub Kranj Bertondjeva 63 iel,:.221-886 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel.: 064/213-650 POJUTRIŠNJEM, V ČETRTEK, 20. aprila: koncert skupine MI LADO J KA YOUNEED V PETEK, 21. aprila: FASHION SHOW Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. RAZNO PRODAM MEŠANA DRVA ugodno prodam. »242-242 8946 Prodam dnevno SOBO (omara, fotelja), bojler 50 I, kromiran, ležeči. »715-382_9366 Prodam goveje MESO in suhe bukove BUTARE. » 45-504 9466 Ugodno prodam KAVČ, dva FOTELJA, termoak. PEČ 4 KW in elek. radiator na olje. Vizovišek Iva, Pre-ddvor 2, »45-362_ 9475 Oddam stanovanje , krompir za seme sante in bukova drva. »77-168_ 9497 Prodam BOČNO KOSILNICO za TV 821. « 692-932 zjutraj ali zvečer STAN. OPREMA Prodam SPALNICO, cena po dogovoru. »327-754 9454 Prodam novo masivno PISALNO MIZO - smreka. »422-319, po 15. Uri 9482 ŠPORT Prodam GLISER GT ELAN 402, z motorjem Chrvsler 20. Zg. Bitnje 136, pri Puškami. 9458 KOMPAS HOTEL BOHINJ Podjetje KOMPAS HOTEL BOHINJ, p.o. Ribčev Laz 45 64265 BOHINJSKO JEZERO objavlja prosta delovna mesta 1. KUHARJA oz. KUHARICE 2. NATAKARJA oz. NATAKARICE Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe smer strežba oz. kuhinja - znanje dveh tujih jezikov (natakar) - znanje enega tujega jezika (kuhar) - zaželene delovne izkušnje Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Kompas hotel Bohinj, p.o., Ribčev Laz 45, 64265 Bohinjsko jezero. Delovno razmerje z izbranima kandidatoma bomo sklenili po dogovoru. Ugodno prodam KAMP PRIKOLICO 380. »53-134 9495 STORITVE SERVIS IN TRGOVINA ŠIVALNIH STROJEV! »211-286 em MONTAŽA oken, vrat, vseh vrst lesnih oblog. LEKERO, » 43-345 ali 224-620 «437 Rolete, alu žaluzije, lamelne in plise zavese, montiramo in servisiramo. LEKERO, 0 43-345 ali 244-620 643« ŽIČNE MREŽE, ŽIČNE MREŽE-Izdelujem pletene in tkane žične mreže za ograditev vrtov, sejanje peska, ograditev pesjakov... Po dogovoru vam nudim tudi montažo mreže. FRLIC, Zevnikova 5 a, Kranj - Orehek, »332-100 6989 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese. Naročila na »213-218 7381 ČISTILNI SERVIS METOD - nudimo vam čiščenje poslovnih prostorov, tapisonov, sedežnih garnitur, stekla, čiščenje in premaz talnih oblog in zaščita marmorja. »326-969 en4 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne stroje, štedilnike! Se priporočamo. »331-450 8138 POPRAVLJAMO pralne stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje. » 332-053 8605 RESTAVRACIJA 324 -116 Izdelujemo klasično BETONSKO KRITINO s tradicijo, kvaliteto, iz naravnega materiala po ugodni ceni 39 SIT/kos. »691-700 seo7 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. »422-193 87io Nudim PREVOZE do 16 oseb. »686-019 8754 Za izdelavo in obnovo elektro inštalacij pokličite na tel.: 064/84-397 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, lamelne zavese ter rolete. Telefon in fax: 061/342-464, 0609/ 630-700, 061/342-703 (stanovanje) 8838__ Vodovodne instalacije priključek samo 25 DEM. »332-061 9083 Vodimo poslovno in privatno nemško korespondenco. 045-863 9192 KMEČKI STROJI kovinOtehna PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričevo 26, Tel.: 064/634-800 CANDY 50 LET 15 % popusta £a vse artikle plačane z gotovino PRIMER: ► POMIVALNI STOJ C 4800 = 72.465 ► PRALNI STROJ C451 = 48.755 ► SUŠILNI STROJ C 57= 58.042 ► HLADILNIK CTA H?= 45 J 85 iT* 5T»Vi;>AS J K**i|t VE OotH. ZA nAKUPNi VMoR tene samo oever ter« ?A. To X, TA *« MALO Po*egNo, 14 PoM«Su£, DA to L£ oSna^AM H7A ».T. p. LAmo 3AĐiO 97.3 F D KAR NA RADIU KRANJ NISTE SLIŠALI, LAHKO VIDITE NAD JELENOVIM KLANCEM NA ELEKTRONSKEM DISPLAYJU! DODATNA MODERNA PONUDBA REKLAMIRANJA! POKLIČITE: 221-186