AKTUALNO VPRAŠANJE Na Občinskem ljudskem odboru v Kranju smo se te dni pozanimali, kako je upravni odbor Sklada za kreditiranje stanovanjskih hiš razdelil kredite posameznim prosilcem in zakaj je to napravil z dvomesečno zamudo. Dobili smo naslednje pojasnilo: Kreditov nismo mogli dodeliti Interesentom prej zaradi tega, ker so bila vsa sredstva blokirana. Sele zdaj se je pokazalo, da je njihov dotok dovolj velik in da sklad lahko razdelimo. Zasebnim graditeljem smo letos dodelili 11 milijonov 13.000 dinarjev. Prvenstveno smo upoštevali fazo gradnje, lokacijo hiše, stanovanjske razmere prosilca in delno tudi nje- govo sodelovanje v NOB oziroma sedanje družbeno udejstvovanje. Prošnje smo ugodili 26 prosilcem, vseh interesentov pa je bilo nekaj nad 100, ki so prosili za okoli 60 milijonov dinarjev posojila. Za družbeno gradnjo je bilo letos na razpolago 40 milijonov dinarjev. Od tega je dobil Zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo 21 milijonov/ 15 milijonov pa -Tiskanina« za dograditev vrstnih hiš v Stražlšču. Ostanek je namenjen za pokritje manjših del. Stanovanjske skupnosti bodo dobile 2 milijona dinarjev, brž ko bodo predložile potrebne elaborate. Stanovanjske zadruge kreditov letos ne morejo dobiti, ker še nimajo urejene lokacije. Na Jesenicah so razdelili za zidavo stanovanjskih hiš Individualnim graditeljem 10 milijonov dinarjev kreditov. Prošnje so ugodili približno 40 prosilcem. Posojilo so dobili predvsem tisti, ki Imajo že največ zgrajeno in so zaprosili za čim manjšo vsoto. Kredit so prejeli že sredi leta. Tudi podjetja so dobila za gradnjo stanovanj precej sredstev, in sicer: Železarna 105 milijonov, železniško transportno podjetje 26 milijonov, Podjetje za vzdrževanje prog 10 milijonov, Trgovsko podjetje Zarja 12 milijonov, Gradbeno podjetje -Sava« Jesenice 10 milijonov, hišni sveti 5 milijonov dinarjev. -ey AKTUALNO VPRAŠANJE PROIZVODNJA NARAŠČA GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. ST. 67 — CENA DIN 10.— Kranj, 30. avgusta 1957 Parlamentarne {počitnice so tudi v Kranju, saj Je bržčas di na to, da je brila torkova seja pravzaprav tiha in prav nič vz predvsem o prvi točki dnevnega izvršitvi proizvodnega plana ski'h dzdelkov podjetij iz kranjs pravijaitl in marsikaj pripomniti Vse industrijske panoge razen kovtoske, papirne, grafične ter industrije gradbenega materiala so izpolnile svoje proizvodne obveznosti za prvo polletje. Medtem ko na Zavodu »a planiranje menijo, da bo industrija gradbenega materiala, papirna ter grafična industrija lahko polletni zaostanek nadoknadila v drugem polletju, pa je najbolj zaskrbljujoče stanje v kovinski industriji. Po izjavah vodilnih uslužbencev in strokovnjakov podjetij kovinske industrije lahko sodimo, da ta gospodarska panoga v celoti letošnjega družbenega plana, tako po količini kot po vrednosti, ne bo dosegla. Najbolj pereče je stanje v podjetjih »Kovinar« Kranj, »TIO« Lesce, ter »SKIP« iz Škofje Loke. Ta podjetja so bila šele pred kratkim reorganizirana in se še niso v celoti znašla na tržlšou. Zaradi tega je Okrajni ljudski odbor na seji sklenil, naj svet za industrijo to obrt OLO podrobno proučiti pro- naredile svoje. Čutiti jih je bilo dopustnISko obdobje vplivalo tu- Okrajnega ljudskega odbora nemlrljiva, dasiravno bi se dalo reda — o poročilu o polletni industrije ter izvoza industrij-kega okraja — marsikaj raz- izvodno ter finančno stanje v teh .podjetjih In na prihodnji sejti Okrajnega ljudskega odbora predlaga ustrezna ukrepe, ki naj bi pripomogli k saniranju gospodarskega poslovanja. So pa še drugi problemi. Tudi Železarna Jesenice v drugem polletju no bo dosegla planirane količinske proizvodnje, ker se je v juliju zlomilo glavno stojalo proge v valjarni 2400. Menijo sicer, da bodo okvaro lahko popravili do 10. septembra, toda izgubljene proizvodnje ne bo moč nadoknaditi. Železarna bo izdelala približno 2500 ton manj debele pločevine ter 80 do 100 ton širokih hladno valjanih trakov. Pred volitoami v občinske ljudske odbore Do volitev ni več daleč zato morajo organizacije SZDL s temeljitimi priprarami pričeti čimprej Po odloku republiškega Izvršnega sveta bodo na območju LR Slovenije volitve v nove občinske ljudske odbore od 20. do vključno 27. oktobra letos. 20. oktobra bodo volitve v občinske zbore, 26. oktobra v zbore proizvajalcev v industrijski, 27. oktobra Pa v kmetijski skupini. Z novim zakolom se ustanavlja namreč tudi pri občinskih ljudskih odborih zbor proizvajalcev kot organ neposredne udeležbe proizvajalcev v upravljanju občine. Do volitev torej ni več daleč, posebno še, če upoštevamo, da je rok za vlaganje kandidatur 29. september oziroma 6. oktober. Kandidiranje pa Je nedvomno najvažnejši akt v pripravah na volitve. Zbori volivcev za predlaganje kandidatov bodo morali biti torej v drugi polovici septembra in nas od njih lotijo le še trije tedni. Organizacije Socialistične zveze nimajo časa na pre-OJtajanje, če hočejo res -dobro pripraviti predvolilne sestanke in zagotoviti zadostno udeležbo volivcev. Predvolilni sestanki ne bodo smeli biti sa-ino priložnost za formalno kandidiranje posameznikov, marveč bodo morali biti forum, na katerem se bodo volivci temeljito — s širšega obzorja p! pomenili o naši dosedanji poti in naši poti naprej. Tako tudi izbira kandidatov ne bo samo formalna. Izbralo se bo pač take ljudi, ki bodo po mnenju veČine volivcev najbolj ustrezno izpolnjevali naloge, ki jih bodo občinski ljudski odbori v prihodnje imeli. Občinski ljudski odbori so se že doslej — dve leti po uvedbi novega komunalnega sistema — uveljavili kot osnovna ekonomsko - družbena celica naše državne ureditve. Čeprav se ta sistem še ni ustalil, so vendarle doseženi že ugodni rezultati. Posebno se je močno razmahnil in izpopolnil sistem družbenega upravljanja. Izboljšalo se je delo samoupravnih organov, svetov pri ljudskih odborih, pa tudi delo upravnega aparata. Zveza med občinskimi ljudskimi odbori in neposrednimi proizvajalci se je okrepila in so se že jasneje začeli kazati obrisi bodoče občinske skupnosti proizvajalcev, ki jih ne bodo več delili tovarniški zidovi. Bolj in bolj se pazi na demokratičnost in zakonitost v poslovanju ljudskih odborov. Nove občine so se tudi teritorialno ustalile in v zadnjem času ob nekaterih upravno-terltorialnih spremembah v Sloveniji na Gorenjskem ni prišlo do nikakršnih pobud, naj bi se spremenile meje občin. Novi občinski ljudski odbori bodo morali še hitreje in uspešneje razvijati pobudo v teh smereh. Imeli pa jodo razen tega še težko nalogo, da v okviru splošnega perspektivnega plana pripravijo perspektivni plan razvoja za svoja območja," in sicer predvsem s stališča izboljševanja življenja delovnega človeka. To so jasne naloge novih občinskih odbornikov. Tiste, ki bodo le-te sposobni uresničiti, je treba kandidirati na zborih volivcev. Priprave na letošnje volitve občinskih ljudskih odborov potekajo v sorazmerno ugodnejem zunanje in no-tranje-političnem vzdušju kot kdajkoli doslej. Na mednarodnem področju se kljub nekaterim zapletom vendarle kažejo jasni znaki konsolidacije. Ob tej ugotovitvi vsekakor ne moremo mimo vloge, ki jo je pri tem odigrala zunanja politika Jugoslavije. Njeni napori, da bi se ohranil mir in zagotovilo enakopravno sodelovanje med vsemi državami, so očitni. V zadnjem Času je pomemben uspeh, ki ga je zabeležila jugoslovanska zunanja politika predvsem izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo na osnovi enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. V naši gospodarski dejavnosti lahko letos ugotovimo prav tako napredek, predvsem v boju za izboljšanje življenjskega standarda delovnega človeka. Prejšnja leta smo lahko ugotavljali, da se osnovne življenjske potrebščine dražijo mnogo hitreje, kot so se poviševale plače. Življenjski standard delovnega človeka se je nižal. Konec lanskega leta, predvsem pa letošnje leto, pomeni v tem pogledu bistveno prelomnico. Realen dvig življenjskega standarda delovnega človeka je v tem obdobju očiten. Po podatkih, ki veljajo za prvo polletje 1957. leta za vso Slovenijo, se je zaposlenost povečala za 4 %, proizvodnja za 14 %, plače prav tako za približno 14 odstotkov (v našem okraju celo za 28 %!), medtem ko so se cene na drobno povišale le za 3 %. Cene industrijskih proizvodov, so ostale na enaki ravni kot lani, medtem ko so se cene kmetijskim pridelkom zvišale za 7%, obrtniških storitev pa celo za 13%. Ob 28 % povišanju plač v okraju so se povprečno življenjski stroški družine povečali le za 4 %! Letos se je začel po vseh občinah znatno intenzivneje reševati tudi stanovanjski problem Vse občine finan-sirajo iz lastnih stanovanjskih skladov zidanje mnogih novih stanovanj. Investicijska izgradnja v Sloveniji Je letos za 41 % večja kot lani v istem obdobju, od tega pa večina odpade na stanovanjsko in komunalno gradnjo, katere nosilci so v glavnem občine. (Nadaljevanje na 2. str.) Tudi v lesni (industriji nI stanje kdo ve kako rožnato. Za planirano proizvodnjo zaostaja predvsem podjetje »Roleta« iz Kranja, ki jo moralo prenehati z izdelavo šolskega pohištva, za katero ji primanjkuje naročil. Tovarna finega pohištva iz Tržiča pa ni dosegla planirane višino proizvodnjo prav tako za-radti okvare stroja za brizganje politure. — V Tovarni lepenke v Tržiču niso mogli doseči predvidenega količinskega plana, ker jo zaradi nezadostnega dotoka vodo v posameznih mesecih primanjkovalo podjetju električne energije. Podjetje bo to pomanjkljivost odstranilo, ko se bo priključilo, predvidoma še oktobra, na omrežje DES. Industrija gradbenega materiala, ki je v celoti najbolj pod ravnijo planirane proizvodnje, ni mogla izpolniti svoijh obveznosti predvsem zaradi sezonskega zna&a'ja proizvodnje v opekarn iških podjetjih, ki ne razpolagajo z umetnimi sušilnicami. Podjetjo »Marmor«« Iz Hotavelj — pa še ni prejelo investicijskega posojila za nabavo mehanizacije v kamnolomu, s katero je računalo pri določitvti letošnjega proizvodnega plana. Kljub vsem težavam kranjskega okraja, sodijo odgovorni strokovnjaki pri Okrajnem ljudskem odboru, da bo letošnji družbeni načrt v celoti (izpolnjen in z ozirom na dinamiko proizvodnje v drugem polletju, celo presežen. Odborniki so se seznanili na omenjeni seji le z izpolnitvijo polletnega plana (industrijskih podjetjih, medtem ko pokazateljev za vse druge gospodar sike panoge, okrajni zavod za planiranje šo ni mogel abrati. Bo pa to storil do prihodnje seje Okrajnega ljudskega odbora, ko bodo razpravljali o izpolnitvi polletnega plana celotnega gospodarstva Gorenjske. L A. OBČUTEK JE VELIKO VREDEN Ko mleko pomolzejo, ga v sirarni »ajprej stehtajo (levo zgoraj). Potem *» zlijejo v kotel, kjer mleko segrevajo, da se sesiri (spodaj). Preden je 8,r gotov, mora iti še v solno kopel (desno zgoraj). — Reportažo o bohinj-"klh sirarjih in planšarjlh berite na T« strani. Franc Muznlk, doma s Primorskega, je že šest let carinik. Njegova »matična luka« so sicer Jesenice, vendar, če je kje potrebna pomoč, ga pokličejo tja, kamor je treba Sedaj je že 14 dni na Ljubelju. »Verjemite mi,« je dejal, »naša služba je precej naporna. Le vsake štLri dni sem po dve uri prost. In še takrat, če vidiš tovariša, da ima polne roke dela, ga ne moreš gledati, ne da bi mu pomagal.. .« Pogovor v carinskem bloku je pač moral nanesti tudi na letošnjo turistično sezono. V začetku so bila mnenja o uspelosti letošnje turistične sezone dokaj deljena Franc Muzniik meni o njej takole: »V začetku Je sicer res slabo kazalo, toda v avgustu je bil naval tujcev tako velik,, da mislim, da bomo letos dosegli rekordno število tujcev. Tudi najuspelejsa sezona leta 1955 se ne bo mogla kosati z letošnjo.« Za (Muznika pravijo, da tava neverjeten občutek, s katerim ugotovi, ali namerava oseba, ki je na carinskem pregledu, tihotapiti ali ne. »Ne vem, toda fce po obrazu spoznam tihotapca. Priznam, pri tem je tudi nekaj sreče...« Tihotapstvo se je po statistiki naših carinskih blokov dokaj zmanjšalo. Muzniik trdi, da v prvi vrsti zaradi truda carinikov, ki so odkrivali take ljudi. Le-ti so prtšJH, do spoznanja, da se v Jugoslavijo ne splača več tihotapiti, mimo tega pa je že moč tudi pri nas dobiti vrsto blaga za širšo potrošnjo, Ud Je bilo pred leti za naše ljudi že interesantno, sedaj pa ga je moč že kupiti v trgovinah. To je seveda razveseljivo ... Toda ... »V štirinajstih dneh, kar sem na Ljubelju, sem ugotovil, oziroma našel, če tako želite, v avtomobilskem sedežu nekega Avstrijca radio aparat, pri nekem drugem razstavljen sesalec za prah. Nek turist pa je irrj.slil, da bo lahko v žepih pretihotapil več delov za ročne ure. — Toda ušteli so se. — Največ tihotapijo inozemci zato, da bi svoj dopust na morju kar najlagodneje in najceneje preživeli ...« 1 Končala sva, kajti pred stavbo je stala še vrsta inozemskih avtomobilov, ki Jih je bilo treba pregledati ... Ti m H SVITU A V torek, 27. avgusta je prispela v Beograd de-egacija vlade Mongolske ljudske republike s predsednikom ministrskega sveta Jumzaginom Ceden-balom na čelu. Delegacija mongolske vlade, ki je prispela k nam na povabilo naše vlade, bo ostala pri nas 5 dni. Razen predsednika vlade Cedenbala so v delegaciji podpredsednik ministrskega sveta in zunanji minister Sodnomin Avarzed, sekretar Ljudske revolucionarne partije Mongolije Doržin Sam-dan in podpredsednik državne planske komisije Sangdarin Ceven. Ob prihodu na zemunsko letaliče je predsednik Cedenbal pred mikrofonom beograjskega radia v imenu mongolskega naroda in v imenu njegove vlade sporočil tople pozdrave in najboljše želje narodom in vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Državniške goste iz Mongolije je opoldne v Belem dvoru sprejel naš predsednik republike. Razgovor ob prvem srečanju jugoslovanskih in mongolskih voditeljev je potekel v prijateljskem duhu in medsebojnem razumevanje. Med svojim obiskom v Jugoslaviji je delegacija obiskala Ljubljano, Reko in Zagreb. A Gostje iz Mongolije so prispeli v Ljubljano v sredo. Ob tej priliki so obiskali Litostroj, kjer so si ogledali glavne objekte naše največ, tovarne vodnih turbin. Po krajšem in zaradi dežja le bežnem ogledu, so se gostje odpeljali v palačo Izvršnega sveta, kjer je bilo slovesno kosilo. Gostje so se popoldne odpeljali na Reko in si tamkaj ogledali ladjedelnico -3. maj«, nato pa Opatijo. Včeraj pa so preko Karlovca krenili v Zagreb in nato v Beograd. A Na povabilo jugoslovanske vlade bo 4. septembra prispel v Jugoslavijo na obisk britanski zunanji minister Selwyn Lloyd. V naši državi bo ostal 4 dni. Ta obisk bo nova priložnost za razgovore in izmenjavo mnenj predstavnikov obeh držav. A V četrtek je prispel v Split glavni komandant britanskega sredozemskega ladjevja admiral Ralph Edvvards na uradni obisk h komandantu naše vojne mornarice Matu Jerkoviču. Ralph Edvvards je prispel na križarki »Birmingham«, ki jo bosta spremljala rušilec »Solebay« ter jahta komandanta sredozemskega ladjevja »Surprise«. A Predstavništvo omanskega imama je v torek objavilo, da britanski reakcijski bombniki še nadalje bombardirajo kraja Berin in Tanuf. Med civilnim prebivalstvom je mnogo žrtev. Omanski uporniki bodo kljub temu nadaljevali boj. A Na peščeni podmorski sipini vzhodno od New Sbrka je 28. avgusta nasedla perujska podmornica s 57 člani posadke. Vsi poskusi, da bi potegnili podmornico s sipine, so ostali brezuspeni. Iz podmornice so sporočili, da ni poškodovana in da ni ranjencev. Reševalna dela se uspešno' nadaljujejo. A Uprava Sueškega prekopa se je dogovorila z jugoslovanskim podjetjem »Brodospas« iz Splita o odstranitvi ovir v portsaidski luki, ki so se tu nakopičile pri čiščenju Sueškega prekopa. Jugoslovansko podjetje je z delom, ki bo trajalo 3 mesece, že začelo. A Ameriški - senat je v torek ž 59 proti 28 glasovom sprejel osnutek zakona o pomoči tujini v znesku malone 37 milijard dolarjev. Senat je razen tega povečal za vojaško pomoč namenjeni znesek od 1,25 na 1,75 milijarde dolarjev. A V Damasku so uradno objavili, da sta predsednik Sovjetske vlade Nikolaj Bulganin in prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev sprejela vabilo, naj pred koncem tega leta obiščeta Sirijo. LJUDJE IN DOGODKI Od fevdalizma k socializmu IZDAJA ■ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV V naši sredi spet sprejemamo goste. Tokrat iz daljne, toda nam vendarle bližnjo dežele. Mongolsko ljudsko republiko loči na tisočo kilometrov od Jugoslavije, druži jo pa vrsta skupnih naporov k istemu cilju: graditvi socializma. Visoki gosti iz daljno Mongolije so zato v petih dneh prijateljskega o-biska v Jugoslaviji dobrodošli gostjo naših narodov. »Mongolska ljudska republika jo neodvisna država delovnih ljudi (živinorejcev, delavcev in inteligence), ki so uničili imperialistično in fevdalno zatiranje in zagotavljajo nekapitalistično po4 v razvoju dežele za prehod k socializmu.« Tako pravi ustava MLR, ki so jo sprejeli 30. junijr, 1940. Med vsemi deželami, ki korakajo proti socializmu, ima Zunanja Mongolija nedvomno naj-posebnejše in najtežje pogoje. Ni jo dežele, ki bi se odločila zr, socialistično ureditev s tako nizko gospodarsko, kulturno, socialno in politično ravnijo. Mongolija je biln pred revolucijo izredno revna dežela, ljudstvo pr. jo bilo docela v oblasti fevdalcev in nazadnjaške duhovščine. Prebivalci so so preživljali lo r; živinorejo in to v najbolj nazadnjaških razmerah. Večinomr, so bili nomadi in so živeli v šotorih, ki so jih nenehno selili. Toda šo tisto bore malo, kar so pridelali, so morali zvečino oddajati v obliki neštetih dajatev svojim cerkvenim in posvetnim glavarjem. Dovolj je, čo povemo, da je polovic?, prebivalstva imela le 12% vso živine, medtem ko je peščica fevdalcev imela četrtino, cerkvena oblast in samostani pa nad tretjino. V vsej Mongoliji jo bilo pred revolucijo manj ko pol milijona prebivalcev, od tega p?, je živelo v samostanih 120.000 lam (du-hovnikov-menihov), kar jo pomenilo nad 40% vseh moških. TI se niso ukvarjali z nobenim proizvajalnim delom, ampak so živeli zajedalsko življenje na račun siromašnih nomadskih živinorejcev. Čeprav je bilo 99% prebivalstva nepismenega in ni bilo praktično nikakršnih šol, pa jo bilo zato v pred revolucionarnem obdobju v Mongoliji nad 1000 raznih hramov in 747 samostanov. Religija ni samo živela na račun Ljudstva, ampak jo tudi zavirala njegov napredek in ga držala v zaostalosti. Ne samo, da jo bila cerkev nasprotnik pismenosti in razvoja kulture, marveč je celo učila, da so no smo kopati premog in rudnine, ker jo »velik božji greh« odkrivati zemeljska bogastva. K vsemu temu so pripravile svoj delen tudi izredno surove naravno okoliščine. Ostro celinsko podnebje jo pravi bič za deželo. Poletje, ki traja le malo časa, jo vroče, zima pa izredno hladna, z malo snega, toda dosti ledu in z mrazom tudi do 50°C. Vso leto pihajo močni, suhi vetrovi in peščeni viharji. Srednja nadmorska višina jo 1500 m. Nikjer na svetu pa se večni led no spusti tako nizko kot v Mongoliji. Klimatske razmere se do danci sicer niso dosti spremenile, obličje dežele pa je po revoluciji vendarle dobilo novo podobo. 6. julija 1921 je Mongolska Ljudska vojska pod poveljstvom Suh - Batora, narodnega heroja Mongolije, in ob pomoči oddelkov Rdeče armade zavzela Urgu, današnji Ulan Bator, prestolnico MLR. Ustanovili so stalno narodno vlado, Mongolija pa jo kljub temu šo tri leta ostala ustavna monarhija. 13. junija 1924 so razglasili Mongolsko ljudsko republiko, konec istega leta pa so izvolili skupščino — Veliki ljudski Hural. Odtlej pa do danes se je število prebivalstva skoraj podvojilo. Pretežni del stanovništva je opustil nomadski način življenja in se stalno naselil. Ljudska vlada pa je začela z vrsto reform razbijati globoko zasidrani fevdalni družbeni red. L. 1929 so odredili konfiskacijo živino in posestev fevdalcev, toda do popolne likvidacije fevdalizma jo prišlo šelo leta 1940. Razvoj dežele je delno zavirala tudi stalna nevarnost pred japonskim napadom z mandžurske meje. MLP. jo morala od 1. 1930 do 1945 stalno imeti v pripravljenosti okrog 100.000 vojakov na meji. Sele L 1947 so začeli bolj sistematično urejati gospodarske razmere in odpravljati stoletno zaostalost. Tedaj so sprejeli prvi petletni gospodarski načrt. Uspelo jim jo podvojiti število živine, glavnegr. vira bogastva dežele. Izgradili so nekaj predelovalno industrije. K razvoju MLP. jo dosti prispevala tudi izgraditev transmongolsko železnice, ki veže Peking z Moskvo. Skoraj docela so odpravili nepismenost, MLP. pa so ponaša z nekaj stotinami šol in lastno univerzo. Dežela šest in pol krat večja od Jugoslavijo jo vendar videti ko* neznaten otoček med dvema orjakoma: SZ in Kitajsko. Toda njeni uspehi ji pomagajo uveljavljati neodvisnost in prispevajo k njenemu napredku v graditvi socializma. MLP. jo kljub svoji neodvisnosti šo vedno žrtev spletk nekaterih velikih sil ln Je zato ena od redkih dežel na svetu, ki šo niso članico OZN. Jugoslavija, dosledna načela univerzalnosti svetovno organizacije, so jo zato vedno zavzemala za sprejem MLP v članstvo ZN. Sedanjr, pel mongolskih državnikov po Jugoslaviji, DR Nemčiji, Bolgariji,, Romuniji, Madžarski, ČSR, Albaniji in navezava rednih diplomatskih stikov tudi a Indijo, Burmo in Indonezijo bo prav gotovo prispeval;-, k širši mednarodni uveljavitvi mlado azijsko republiko in ji bo zagotovila okrepljeno sodelovanje z drugimi deželami. MARTIN TOMA2IČ kratko, vendar zanimivo KRVODAJALCI SO MU RESILI ŽIVLJENJE Pred dnevi je bil v bolnišnici za pljučne bolezni na Golniku operiran kmet Vidrin iz Kne-žaika. Pri operaciji bi izgubil življenje, če bolnišnica ne bi v kratkem času zbrala 5 litrov krvi ustrezne krvne skupine, kolikor je je bilo potrebno za rešitev njegovega življenja. Ker je dmela bolnišnica seznam krvodajalcev, so v večernih urah in ponoči poiskali krvodajalce, toi so se radi odzvali in darovali bolniku svojo kri. Bolndtk se že bolje počuti in upajo, da bo ozdravel. -an LOV ZA SREČO Velika tombola je v nedeljo .privabila v Radomlje okrog -de*-set tisoč obiskovalcev, ki so se potrpežljivo tri ure sončili na sejmišču v upanju, da se jim bo nasmehnila sreča. Glavni dobitek — motor »Roller 260« — je šel v Kamnik. Zadel ga je delavec Tovarne usnja Tone Vinkovič. Posebno se je sreča nasmehnila mesarju iz Radomelj, Ivanu Piršu — Rastku, ki je dobil na dve tomboli radio aparat in kravo s teličkom. Del dobička tombole jo namenjen gradnji novega vodovoda v Radomljah. Lovci na srečo bodo imeli priliko 8. septembra na Duplici znova poskusiti srečo. ZADOVOLJNI SO SE VRNILI Abiturienti kamniške gimnazije so šli pod vodstvom ravnatelja in razredničarke na ekskurzijo po Jugoslaviji. Iz Beograda so se peljali z ladjo skozi Derdaip. Obiskali so Niš, Skop-Ije, Bitolj, Ohrid in se skozi črno goro in Dubrovnik vrnili domov, navdušeni nad lepotami naše domovine. Z. KAT SODIT O O PRIPRAVAH NA VIL KONGRES ZKJ Ivo Saksida, sekretar komiteja ZKS v Železarni Jesenice: »Delo tovarniške organizacije ZK poteka že vse leto v smislu priprav na kongres. V članstvo smo vključili letos precej mladih ljudi, ki smo jim prejšnje čase posvečali vse premalo pozornosti. Do sedaj smo sprejeli na novo okoli 75 mladincev in mladink, do kongresa pa jih bomo sprejeli še kakih 30. Ti sprejemi so bili svečano pripravljeni. Set vedno pa imam občutek, da smo pri vključevanju mladine v vrste Zveze komunistov preveč okoreli. Upam, da bo to sčasoma prešlo. Konec meseca avgusta bomo imeli v podjetju konferenco ZK. Referat člani že prebirajo in študirajo, da ga bodo na konferenci lahko dopolnili z lastnimi pripombami. Organizacija Zveze komunistov v naši tovarni vseskozi tesno sodeluje s sindikatom. Nadalje si prizadevamo, da bi bilo v organih delavskega upravljanja več mladine, ter da bi bila le-ta kar najbolje seznanjena z vsemi tovarniškimi problemi. Po en član komiteja LMS je zaradi tega vedno navzoč na sejah upravnega odbora.« Andrej Vari, sekretar tovarniškega komiteja ZKS »Iskra« Kranj: »Delegate za občinsko konferenco ZK smo izvolili Že pred meseci. Na novo smo letos sprejeli v organizacijo okoli 30 mladincev in mladink, skušali pa jih bomo vključiti še več. Se to jesen bomo za mlade komuniste priredili v tovarni poseben seminar, na katerem jih bomo seznanili z dolžnostmi in pravicami članov, s komunalno ureditvijo, s pomenom delavskega in družbenega upravljanja in podobno. Trenutno se pripravljamo na volitve v zbore proizvajalcev. Naš cilj je, naj bi bili med kandidati predvsem delavci in mladinci. Precej tudi razpravljamo o ustanovitvi delavske šole, za katero je v naši tovarni veliko zanimanje.« Martin Košir, sekretar Občinskega komiteja ZKS Kranj: »Organizacije ZK so se z veliko odgovornostjo in resnostjo lotile nalog v zvezi s pripravami na VII. kongres ZKJ. Predkongresne volilne konference so bile uspešne. Pokazale so, da so se Člani znašli v novih oblikah politične dejavnosti ter da so komunisti odigrali odločilno vlogo pri izboljševanju organizacije proizvodnje, pri utrjevanju komunalnega sistema in krepitvi organov delavskega in družbenega upravljanja.« -ey KLJUB MRAZU IN SNEGU DOBER PRIDELEK PŠENICE Kmetijafko jpođestvo Hrasttje •pri Kranju jo letos posejalo na 8.ha površino plantahofersko in kadolsko semensko pšenico. Pridelek je kljub spomladanskemu mrazu in snegu zelo dober, saj so pridelali plantaho-fer pšenico 25 meterskih centov na ha, kadolske pa 23 meterskih centov na ha, medtem ko so pridelali lani povprečno lo 18 meterskih centov na ha. Pripomniti je, da jo bil njihov letošnji (pridelek pšenice tudi priznan v prvi razred A/l kot najboljši pridelek semenske pšenice v letošnjem letu na Gorenjskem. Pšenica je v tako visokem razredu zaradi tega, ker je bila izredno lepa in čista _an NEPREVD3NO JE PREHITEVAL V ponedeljek, 26. t. m. ob 21.45. uri se jo pripetila prometna nesreča na cesti I. reda na Zlatem polju. Motoris1; Martin Ocepek iz Nasovč so je zaletel v vprežni voz Jerneja Ručigaja dz Cirč, pri neprevidnem prehitevanju. Škodo na vozu cenijo na približno 10.000 dinarjev. CESTA NI DIRKALIŠČE Dno 27. avigusta ob 14.20. uri jo motorist Djurić Čedomir vozil z Lambretto iz Hrušice proti Mojstrani s precejšnjo hitrostjo. Na ovinku ga jo vrglo v jarek, po katerem je vozil še kakih 13 metrov. Na motorju je bil tudi Jožo Peternelj iz Mojstrane. Obadva sta bila poškodovama in odpeljali so ju v jeseniško bolnišnico. Do nesrečo je prišlo predvsem zaradi hitro vožnje. POŽAR NA KOROŠKI BELI Pretekli torelk dopoldne je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju Ivano Noč na Koroški Beli. Pogorelo je lesno strešje skednja, 20000 kg sena in 500 kg slame. Po mnenju komisije je požar nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Po približni ocenitvi je škode za 1,200.000 dinarjev. Lastnica ni bila zavarovana. OBISK FRANCOSKEGA ZUPANA V KRANJU Preteklo sredo je obiskal občino Kranj župan francoskega mesta La Ciota in podpredsednik generalnega sveta okrožja Bouches - d'U Rhone g. Jean Graille. Prišel je z namenom, da po sklepu njihovega občinskega sveta vzpostavi neposredne stike med mestom La Ciota in Kranjem. La Ciota je pristaniško mesto na francoski sredozemski obali; Je približno tako veliko kot Kranj ter znamo po vellfki ladjedelnici, ki izdeluje veliko petrolejsko ladje. Potem, ko bo o tem predlogu sklepal še Občinski ljudski odbor Kranj, bo mogočo povezavo obeh mest postopoma uresničiti. KAMNIK SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE Kamniški občinski odbor se pripravlja na volitve. Na zadnji seji so proučevala določbe novega zakona o volitvah ter o delu iin vlogi občinskiilh zborov proizvajalcev. Razpravljali so tudi o spremembah ln dopolnitvi občinskega statuta An določili komisijo za volilne imenike. Namesto dosedanjih 41, bosta občinski zbor in zbor proizvajalcev občine Kamnik štela 51 članov, od tega 29 članov občinskega zbora in 22 članov zbora proizvajalcev. Z. PROSLAVA DNEVA KRVODAJALCEV NA GOLNIKU V (nedeljo popoldan je bila v sindikalnem domu bolnišnice za pljučne bolezni na Golniku proslava dneva krvodajalcev, ki jo je organizirala uprava bolnišnico skupno z organizacijo Rdečega križa Golnik. Na proslavo jo prišlo do 80 povabljenih krvodajalcev isn organizatorjev RK, ki so imeli do sedaj največ zaslug pri organizaciji krvodajalstva. Zbranim sta govorila pomočnik direktorja bolnišnice B. Fortič in dr. Branko Stangl o pomenu krvodajalstva in pomoči, ki jo s tem nudijo bolnišnici pri ozdravljenju bolnikov. Oba govornika sta se povabljencem zahvalila v imenu bolnikov za darovano kri. Omenila sta, da jo v letošnjem letu na Golniku darovalo kri 1200 prostovoljcev. _an OB SMRTI KARLE BULOVEC-MRAK Pretekli teden je umrla slovenska kiparka in slikarka Karla Bulovec-Mrak. Rojena je bila leta 1895 na Bledu. Sprva jo je močno zanimal učiteljski poklic, vendar se jo pozneje odločila za umetnost. Po prvem pouku pri Fer-du Veselu je nadaljevala s študijem na Umetnostni Akademiji v Pragi, kjer jo diplomirala 1922. leta. V svoji ožji domovini — v Radovljici in Kranju — je Bulo včeva razstavljala lani. Značilno za njena dela je moč.no prepričljiv realizem s prizvokom impresionizma v površinski obdelavi. To pa bi bila slila skopa slogovna opredelitev njenih mnogoštevilnih del. — Umetnici, ikli je jk> svojem umetniškem snovanju ena najmar-kantnejših osebnosti, pripada v naši, likovni' zgodovini svojsko mesto. DO VOLITEV NI VEČ DALEČ (Nadaljevanje s 1. strani) Zaradi vse večje ponudbe na tržišču in zaradi popestritve proizvodnje za široko potrošnjo, dvig življenjske ravni ni sicer tako zelo očiten. Ponudba vzpodbuja vse večje potrebe. To pa ni razlog "za zlonamerna natolcevanja, marveč je samo pozitivno dejstvo, ki predstavlja lahko močno vzpodbudo k povečanju storilnosti, seveda ob pogojih stimulativno urejenega plačnega sistema. Naše politične organizacije imajo dovolj gradiva, da v pripravah na volitve, z razlaganjem naših dosedanjih uspehov in perspektive nadaljnjega razvoja, vzbudijo pri volivcih živo zanimanje za volitve in zagotovijo veliko udeležbo na predvolilnih zborih. Le tako bodo volitve res dosegle svoj namen, da bodo kritičen pregled doslej prehojene poti osnovnih organov ljudske oblasti, volivci pa bodo dali novim odbornikom tudi dovolj konstruktivnih pobud za njihovo nadaljnje delo. -ik *r»nj, 80. avgusta 1957 **uts Gorenjske 3 Konec julija je preteklo leto dni ustanovitve transfuzijske postaje na Golniku. V začetku je bila zaradi nezadostnega števila darovalcev krvi količina odvzete krvi premajhna za potrebe domače bolnišnice. Kriva je bila pomanjkljiva organ, pri zbiranju darovalcev krvi ter tudi nezadostna poučenost prebivalstva o važnosti človeške krvi za zdravljenje hudih bolnikov. Po nekaj mesecih dela se je stanje popravilo, za kar ima največ zaslug malo število požrtvovalnih odbornikov RK v okoliških vaseh Golnika, v Tržiču in Kranju. V enem letu je dalo preko tisoč darovalcev več kot 250 litrov krvi. Kot tisoča darovalka je bila vpisana tovarišica Justina Komac, uslužbenka v tržlškl predilnici. Najštevilnejši darovalci krvi na postaji so bili delavci iz tržiških tovarn in deloma iz kranjskih. Veliko razumevanje so pokazali tudi prebivalci okoliških vasi. Posebej moramo omeniti številne darovalce krvi iz Šenčurja, Suhe in Britofa. Zadostne količine konzervirane krvi so omogočile hitro okrevanje hudih bolnikov po operacijah, ki bi sicer brez tega posega bili izgubljeni. Niso redki primeri, da bolniki Po najmanjših operacijah že po enem tednu zapuste kirurški oddelek popolnoma sveži in na zunaj neizpremenjeni. Drugače je bilo to Pred leti, ko transfuzija krvi še ni bila tako udomačena metoda zdravljenja ter so bili takrat najtežji kirurški posegi nemogoči. Posebno važno je to, da danes skoraj ne opazimo več neljubih in včasih tudi nevar- nih posledic transfuzij. Eden od razlogov je sigurno spočitost krvi, kar pomeni, da kri po odvzemu ni bila potresena na dolgem transportu in se je tako najbolje ohranila. Iz-premembe temperature, prevozi, vse to zmanjšuje vrednost konzervirane krvi, čeprav se temu včasih ni moč popolnoma izogniti. V bodočnosti moramo računati samo s povečano porabo človeške krvi v bolnišnicah in ne obratno. Vsi poizkusi znanstvenikov v svetu, da bi izdelali umetno tekočino, ki bi lahko v celoti zamenjala človeško kri, niso, in mirno lahko trdimo, ne bodo uspeli. Sestava te čudovite tekočine je tako zamotana, da jo more ustvarjati samo živ organizem. Vedno večja poraba nujno terja še večje število darovalcev krvi v bodočnosti. Zato je računati s tem, da bo moral vsak zdrav, odrasel državljan vsaj enkrat ali celo dvakrat dati svojo kri v starosti od 18—60 leta. Vsakdo mora računati z možnostjo, da se ponesreči ali zboli ter da bo nujno potreboval kri za svoje zdravljenje. Pogostokrat se dogodi, da bolniki iščejo na tej postaji imena darovalcev, katerih kri je njim pomagala do srečnega ozdravljenja ter se jim hočejo posamično zahvaliti. Zato se na tem mestu v imenu vseh naših bolnikov iskreno zahvaljujemo tovarišem in tovariši-cam iz Tržiča, Kranja in vseh okoliških vasi, ki so dali kri na naši postaji in s tem rešili življenje našim najtežjim bolnikom. TRANSFUZIJSKA POSTAJA GOLNIK Odlomki iz kranjske STANOVANJSKE PROBLEMATIKE Metoda dela delavskega sveta v ISKRI IZDATNEJŠE SODELOVANJE KOLEKTIVA Na kongresu delavskih svetov v Beogradu je bilo v ospredju razprave med drugim to, kako okrepiti stike med kolektivi in organi delavskega samoupravljanja ter povečati sodelovanje kolektiva v upravljanju. Takšno sodelovanje vsekakor bistveno lahko izpopolni delo samoupravnih organov, razširi demokratičnost in spodrezuje tla raznim birokratskim težnjam. Za zdaj v marsikaterem podjetju takšno sodelovanje še ni razvito. Razmeroma dober primer takega sodelovanja — čeprav šele v začetni obliki — pa je v kranjski tovarni »Iskra«. V tej tovarni skušajo te stike in sodelovanje okrepiti predvsem s sestanki pred in po sejah delavskega sveta. Pred vsakim zasedanjem delavskega sveta skličejo sestanke po sindikalnih pododborih. Na teh sestankih razpravlja kolektiv o gradivu za zasedanje. Seveda pa ni lahka naloga, gradivo pravočasno pripraviti, saj ga v nekaterih drugih podjetjih še vedno ne pripravijo niti za člane delavskega sveta. V »Iskri-« hočejo doseči to, da bi delavski svet dejansko sproti prejemal od kolektiva načelne smernice in pobude za urejanje poglavitnih problemov. Tak način varuje organe delavskega samoupravljanja pred birokratičnimi zavijanji s prave poti. Hkrati je koristen ta način tudi zato, ker uživajo potem sklepi delavskega sveta autoriteto celotnega ali vsaj večine kolektiva in jih je zato moč učinkovitejše uresničevati. Resda za zdaj v »Iskri« delavski svet na teh sestankih še ne dobiva pomembnejših predlogov, vendar je to šele začetek. Pomembno pa je že samo to, da je kolektiv seznanjen z defc>m delavskega sveta in da lahko na njegove sklepe pravočasno vpliva; zato odpade lahko že marsikatera kritika in ne- godovanje. Razen na teh sestankih obvešča delavski svet kolektiv o svojem delu tudi s poročili v tovarniškem listu in z objavljanjem sklepov na razglasnih deskah. Redno vsakega pol leta poroča kolektivu o delu tudi predsednik de-avskega sveta. Referendum pa, ki ga niso še uporabili niti v enem gorenjskem podjetju, je tudi v »Iskri-« še neuporabljena oblika dela. Predlanskim je imel delavski svet v »Iskri« 4 komisije, ki so jih sestavljali razen članov delavskega sveta tudi strokovni uslužbenci. Lani pa so osnovali 6 stalnih komisij delavskega sveta: gospodarsko, investicijsko, kadrovsko, plačno in komisiji za organizacijska vprašanja samoupravljanja ter za prošnje in pritožbe. V teh komisijah so zdaj samo člani delavskega sveta. Tako dela zdaj 37 izmed 85 članov delavskega sveta v komisijah, kar je pozitivno zato, ker ti člani bolj kontinuirano lahko spremljajo problematiko, medtem ko bi se sicer z njo seznanjali v glavnem le na zasedanjih delavskega sveta. Spričo takšnega svojega sestava komisije ne delajo pod vplivom strokovnega aparata. V poročilih s kongresa delavskih svetov smo brali, da se je tudi večina delegatov na tem kongresu izjavila proti »mešanemu-« sestavu komisij. Vprašanje pa je vendarle, ali ne bi kazalo vključiti v te komisije razen članov delavskih svetov tudi druge člane kolektiva, seveda nikakor ne predvsem iz strokovnega aparata. Težimo namreč za tem, da bi krog ljudi, ki bi neposredno sodelovali v samoupravljanju, čim bolj povečali. Prav v komisijah pa bi se lahko — ob vodstvu izkušenejših tovarišev — privajali nalogam samoupravnih organov novi kadri upravljavcev, zlasti iz vrst mladih ljudi, ki bi ob naslednjih volitvah lahko okrepili sestav delavskih svetov. • z. Stanovanjska komisija pri Občinskem ljud-■fcem odboru v Kranju je pred dnevi končala *voje delo. Sestavila je seznam upravičenih pri-*akovalcev za stanovanja in ga predložila Sve-za stanovanjske zadeve v potrditev. Pregle-*ala je prošnje 1700 prosilcev za stanovanja in 0vrstila v seznam 141 najbolj perečih prime-r°v. Pri izbiri prosilcev, ki bodo dobili stano-^ftja, so predvsem taki, ki so zaradi stanovanjskih razmer socialno ogroženi; nadalje je kopija upoštevala, kje so zaposleni itd. „Na seznamu je vpisanih 6 prosilcev za trojna stanovanja, 49 za dvosobna, 58 za enosob-fta stanovanja, 17 za garsoniere in 11 prosilcev 29 sobe. Od vseh prosilcev je 71 delavcev, 5 in- aUdov, 14 upokojencev, 48 nameščencev in J Vsebniki. Komisijo je vodilo predvsem načelo, ustreči *|stlm prosilcem za stanovanja, za katere je *jplžna skrbeti občina. Toda na seznamu vpisa-*Jh je tudi 12 prosilcev, zaposlenih v tovarni *jskra-H, 7 v tovarni »Tiskanina-«, 12 v tovarni ■/ftteks-«, 3 v tovarni »Sava-« in 22 prosilcev iz ^Znih manjših podjetij. 2 ustanovitvijo kreditnega sklada za grad-3° stanovanjskih hiš imajo podjetja, ustanove 11 druge gospodarsko - politične organizacije ^ake možposti za gradnjo stanovanj kot občin-ki ljudski odbor. Prav zaradi tega je sklenil Vet za stanovanjske zadeve, da naj v prihod-skrbe za stanovanja svojih delavcev in službencev sama podjetja in ustanove. S tem e ObLO sicer nI odrekel skrbi za staranja, kajti kljub temu bo še moral dati sta-°vanja precejšnjemu številu prosilcev. Ti so j užbencl ObLO» prosvetni in zdravstveni de-. Vci, invalidi in upokojenci ter vrsta drugih de-n"K°eV m uslu2Dencev> ki so zaposleni v različna manjših uslužnostnih obratih, ki niso kremno sposobni, da bi samostojno gradili staranja. v" Kranju bo dobilo stanovanja precej več osilcev kot pa jih je vpisanih na občinskem ^namu. Podjetja in ustanove grade tudi lastna -'anovanja, Upravni odbori, delavski sveti mo-aJo v ta namen sestaviti lastne liste pričako-alcev. Nekaj teh predlogov je stanovanjska Prava že prejela, medtem ko od tovarne »Ti-tehnina'K' Sradl trenutno največ stanovanj, jet- Seznamov se niso dobili. Brž ko bodo pod-tja dala sezname, jih bo stanovanjska uprava prav tako izobesila. stanovanjska uprava se bori tudi s težavami, ^^-Mjjlede dodeljevanja in zamenjav stanovanj. V LJUBLJANI SE BODO SESLI VINSKI STROKOVNJAKI VSEGA SVETA septembra bodo začeli 37. plenarno zaseda-Pr h ^ea-narodnega urada za vino. Tedaj bodo roč'i organizacijska in finančna poročila, po-vin Predsednika ter več referatov o problemih pr^gradništva in vinarstva (o proizvodnih in v bajnih cenah vina, o položaju vinogradništva y Svetu, o borbi proti vinogradniškim krizam svetu, o gnojenju vinogradov in o racionali-te 131 vinogradništva, o kužni degeneraciji tr-v' 0 vskladenju in poenostavljenju metod za na^tavljanje strokovnih statistik, o koordi-ttied preiskav novih zaščitnih sredstev, o izdaji rod narodnega strokovnega leksikona, o medna-2<žmi?m, amPel°grafskem registru, o svetovnem p„ . Jevidu vinske trte in vina, o izdaji seznama •tv i in institutov za vinogradništvo in vinar- 0 Skupno bo nad 50 referatov. Se vedno so nekateri prosilci, ki se nasilno in protizakonito vseljujejo v stanovanja. Tak način reševanja stanovanjske stiske pa ima za posledico prisilno izselitev stranke, ki se je protizakonito vselila. Takih ukrepov tudi v prihodnje ne bo moč opustiti, ker bi v nasprotnem primeru prišlo v Kranju, kjer je stanovanjska stiska sicer izredno velika, še do številnejših samovoljnih vselitev. Kazni, ki jih je izrekel sodnik za prekrške takim strankam, naj bodo opozorilo vsem tistim, ki še gojijo take namene. To naj velja tudi za lastnike hiš - zasebnike, ki ne upoštevajo odločb 17. člena Uredbe o razdeljevanju In odpovedi stanovanj. Lastniki zasebnih hiš namreč samovoljno in bržkone tudi proti nagradam sprejemajo v stanovanja stranke, ki niso vpisane na seznamu upravičenih pri-čakovalcev. Posledica tudi takšnih vselitev je spet prisilna izselitev stranke. Izgovor lastnikov, da druge stranke pač ne mara, ne more biti razlog, da tudi v prihodnje ne bi tako ukrepali. Vsak lastnik ima dbvolj možnosti, da med desetimi pričakovalci izbere stranko, ki jo želi. Novi objekt 07 tovarne »Iskra-« med gradnjo r ŽELEZARNA JESENICE BO NAJELA KREDIT ZA GRADNJO STANOVANJ IN REKONSTRUKCIJO ELEKTRODNEGA ODDELKA V ponedeljek, 26. t. m. je bilo v Železarni Jesenice četrto redno zasedanj o delavskega sveta. Na dnevnem redu. je bilo najprej poročilo o zaključnem računu za leto 1956, ki so ga navzoči po kratki razpravi sprejeli. Zatem po obravnavali delitev celotnega dobička iz skladov za leto 1957, polletni obračun proizvodnje in prodaje, poročilo o redu in disciplini in še nekaj drugih zadev. Delavski svet je sklenil, naj od celotnega dobička, ki ostane podjetju, rezervirajo 25% za premije vodilnim uslužbencem in organizatorjem proizvodnje, za premije na prihranke in .podobno. Ostali del dobička bodo razdelili delavcem; v septembru (bo vsak prejel znesek v višini ene mesečno plače. Ta dobiček lahko deli Železarna predvsem na račun večje proizvodnosti, ki se je v primerjavi z lanskim letom povečala za okoli 5%. Na seji so izglasovali tudi predlog za najetje dodatnih kreditov za gradnjo stanovanj. Pod-jetjo bo moralo muijmo zaposliti vsaj še 500 delavoev, vendar jim mora prej izagotoviti stanovanja. Delavski svet je sprejel tudi sklep o najetju kredita pri Jugoslovanska investicijski banki, ki ga nameravajo uporabiti za rekonstrukcijo elektrod- nega oddelka. Podjetje potrebuje za to 41 milijonov dinarjev, od tega 26 milijonov dinarjev za uvoženo opremo, ostalo pa za domaČo opremo oddelka. Dela se bodo lotili takoj, da bo rekonstrukcija dokončana že v letu 1958. Trg za oplaščene elektrode je spričo vedno večjega povpraševanja po njih zagotovljen doma in v tujini. NEBOTIČNIKI TUDI NA JESENICAH V Železarni Jesenice zadnje čase razmišljajo o tem, kako bi v čim krajšem času zagotovili za svojo delavce čim več stanovanj. Na zasedanju delavskega sveta v ponedeljek, 26. avgusta, so razpravljali o predlogu za gradnjo stolpnih hiš. Delavski svet se je odločil, da bo najel potreben kredit. Temelje za tri nebotičnike na Plavžu bodo začeli kopati še letos. Stanovanja v stolpnih hišah (bodo cenejša in udobnejša kot so bila v sedanjih blokih. V vsakem nebotičniku jih bo 40, to jo po 4 v vsakem nadstropju. Stanovanja bo ogrevala centralna kurjava; v stavbi 'bo tudi dvigalo. Predvidevajo, da bodo (nebotfčniiiki na Plavžu zgrajeni leta 1959. TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC V VOGLJAH Aktiv imladiih kadru ž. Kmetijske zadruge Voklo deluje že več kot leto dni. Doslej še ni pokazal večjega uspeha, razen v skupnem delu s kmetijsko zadrugo. Nekaj mladih zadružnikov je končalo kmetijsko šolo v Poljčah. V zadnjem Času pa je tudi dei!» aktiva nekoliko napredovalo. Žo nekaj časa se pripravljajo na tekmovanje koscev in grabljic, ki bo v nedeljo popoldan v Vogljah. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo večje število koscev in graibljic iz domačega kraja, kakor tudi sosednji aktivi mladih zadružnikov. Iz vasi bodo skupno odšli na tekmovalni prostor, kjer bo sprejem tekmovalcev in gostov. Po končanem tekmo varit; u 'bodo 'najboljše nagradni, nato pa bo sledila kmečka malica, -an V SOTESKI KOKRE GRADE NOV MOST Soteski Kokre v Kranju se obeta nov most, preko katerega bodo v bližnji prihodnosti, ko bodo zaradi nujnih popravil zaprli viseči most, uravnavali osebni promet med Hujami in mestom. Prehod z enega na drugii breg,.sicer ne bo posebno prikladen, kajti novi most leži prav na dnu soteske. Ker je to trenutno najboljša rešitev povezavo obeh bregov, so bodo morali ikoristniki viseče brvi poslej posluževati novega mostu, pa čeprav »bo pot z brega na breg daljša_in napornejša. Konstrukcija mosta s tremi železobetonskimi nosilci je zelo solidna in bo zlahka kljubovala narasli vodi ob neurjih. Če ne bo prišlo do nepredvidenih za- prek, bo most izročen svojemu namenu v prvih dneh septembra. S. JESENIČANOM ZAGOTOVLJEN CINEMASCOP Upravi Kinematograf, podjetja na Jesenicah jo končno uspelo dohiti kredit za preureditev kino dvorano »Kina - Radio« na Jesenicah, v cinemaseope. Devet milijonov kredita jim je odo-'brida podružnica Komunalne banko na Jesenicah, podjetje pa bo iz lastnih sredstev prispevalo lVa milijona dinarjev. Začetnih del so se žo lotila in kaže, da bodo gotovi do 1. novembra. Ako pa so bodo dela iz kakršnega razloga zakasnila, bo otvoritev cineimasoopa na Jesenicah 29. novembra. Po liizjavt; ,tov. Strunubla, ki bo vodiil dela, bodo kino predstave na sporedu vse do otvoritve preurejenega kina. Ker bo dvorana opremljena z novimi stoli, se jo uprava kino podjetja odločila oddati sedanje sedeže prosvetnim domovom v občini, in sicer prosvetni dvorani na Breznici in novo zgrajenemu prosvetnenvu domu na Hrusti ci. U- GASILSKE VAJE NA VISOKEM V nedeljo popoldan je gasilsko društvo na Visokem organiziralo gasilske vaje, ki so se jjAi poleg domačih gasilcev udeležila tudi sosednja društva. Vaja je dobro uspela, -an ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoa bolnikov telefon 04. Od privatnikov malih oglasov no objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od osebe. Naročniki imajo 20% popusta. licem gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe. Plača dobra. Zora Levičnik, Huje 39 — Kranj. Na izbiro imam 2 kravi, ki bosta teKU začetka septembra, naprodaj, Velesovo 31. Preklicujem neresnične besede, ki sem jih Izrekla o Firi-škovcu Antonu, Zabnica 36, češ da ima kostno J etiko. Francka Trbanc, Zabnica. Preklicujem žaljivke, izrečene o Janezu Zepiču, Sratkovo in se mu zahvaljiujem, da jo odstopil od tožbe. Kristel ZaleteL Podpisani preklicujem govorice, ki sem jih izrekel o Francu Travnu, kurjaču pri »Svila-lilt« Kamnik kot neresnične ter se mu zathvaljujem, da je odstopil od tožbe. Edvin Jerman. Preklicujem blok 31958, ki je bil izdan v komisijski trgovini Kranj dne 11. 10. 1956. »VESPO« brezhibno prodam — Drago Fuchs, Kranj, Kokri-ca 119. Najdeno kolo se dobi na gradilištu »Projekt« — OLO Kranj. Prodam torbar ski čevljarski stroj »Singer« ali zamenjam za čevlje. Naslov: , Fujan Janez Hraše 5, Smledndk. Travnik 3 ha v Tenetlšah prodam. Naslov v oglasnem oddelku. Kupim samostojno dvosobno stanovanje v Kranjju. Ponudbe oddati na oglasni oddelek pod »Vseljivo julija 1958«. Prodam zazidljivo parcelo 1800 kvadratnih metrov, Klane 42. Poizve se Soklič, Bled, Grad 224. Poceni prodam ročno slamo-reznico, lažji kmečki voz, točilno mizo za pivo. Naslov v upravi lista. Prodam v Kranju zazidljivo parcelo po ugodni ceni. Naslov. Jenkova 4, Kranj. Prodam plug obračalnik v dobrem stanju, pnikladen za manjšo kmete. Ahačič, Velesovo 7. Prodam moško športno kolo, odlično ohranjeno. — Huje 7. Sprejmem vajenko, po možnosti nudim hrano in stanovanje. Mali Ivan, »Krojaštvo«, Letence 4, p. Golnik. Komunalno podjetje »Ceste in kanalizacija« Kranj obvešča vse prebivalce mesta Kranja, da bo vdseča brv preko Kokre zaprta za vsalk promet zaradi nujnega popravila. Predvidoma bo brv zaprta od 4. do 14. septembra 1957. Ves osebni promet bo v tem času preusmerjen čez Fo-kovo brv pod Tovarno mila. Upokojenci podružnice v Kranju prirede v torek, dne 10. septembra 1957 enodnevni avtobusni izlet v Slovensko Primorje. Prijave sprejemamo do vključno 2. septembra Vsa pojasnila dobite v društveni pisarni. — Odbor. Pri Občinskem sindikalnem svetu v Kranju, Sejmišče 4 naj se zglasijo vsi oni, ki so pripravljeni prodajati tombolske kartice s 5% provizijo. Osemletka Stane Žagar (novoustanovljena iz oddelkov osnovne šole Planina in osnovne šole Kranj — v prostorih I. gimnazije) Osemletka Lucijam Seljak — (bivša osnovna šola Stražišče) Osemletka Ivan Cankar — Živijo rezervacije pri Avtoprometu! A V okolici Erjavčeve koče na Vršiču imajo krave, ki sproti predelajo mleko v prah. Kajne, kaj takega pa še niste slišali. Tudi jaz ne. — Ko sem preteklo nedeljo povprašal v tej planinski postojanki po mleku, so mi kljub temu, da se v neposredni bližini pase nič koliko pravih krav, takšnih, ki imajo pod trebuhom pravcate cisterne za mleko, hotela postreči z mlekom v prahu. A Zdaj bom pa še Radovi j čane oplajbal. — če bi imel jaz kaj besede pri Mestnem kinu v Radovljici, prav gotovo ne bi spuščal otrok k predstavam ob 18. uri. Posebno ne ob primerih, kadar vrte filme, ki za otroke niso posebno primerni. Primer takšnega filma je »Cigan baron«, pri katerem so otroci v prednjih vrstah 'komaj .pričakovali, kdaj bo prišlo na platnu do poljubovanja. O tem, kakšne glasove so pri teh intimnih prizorih spuščala mlada grla, rajši ne bom pripovedoval. .. A Če že po vsem svetu volijo in časte lepotne kraljice, zakaj hi potlej Radovljlčani zaostajali. Sklenili so, da bodo tudi sami izvolili »Mis Radovljica«. Do sem je šlo vse v redu. Ko pa je žirija začela izmed petih lepotic, ki eo se udeležile lepotnega tekmovanja, izbirati kraljico, so Pa klecnill. Klecnili so pred neko Italijanko, kti je, čeprav se od njena lepoto ni nikomur zanoh-talo, obljubila lepo nagrado žiriji, če bo izvoljena. Epilog je bil takšen: Italijanka Je postala lepotna kraljica, darilo, ki ga Je prejela kot nagrado, pa je pretopila v zdiravo valuto — žlahtno kapljico, s katero je žirijo hvaležno napoj ila. A V planinski postojanki v Tamarju so je pa tole zgodilo. Vsa ležišča so bila zasedena. Stiska pa jo postala šo hujša, ko Jc pod noč prispela do koče tričlanska družina: oče, mati in hči. Mater in hčer so še nekalko spravili v eno posteljo, ata je pa obtičal na suhem. Pa je ubogi možakar toliko časa vrtal, da Je nekje le izvrtal posteljo. Ko Je pozneje stopil v sobo, je našel v postelji, neko deklico, ki je spala spanje utrujenega in pravičnega turista. Možakar se je razburil kot le kaj. Poklical je upravnika doma in se pritožil, češ da je bila postelja vendar njemu namenjena. Pa ga je i*' na'dljivi upravnik lepo potro-štal: »Tak, nikar se po nepotrebnem ne razburjajte. Kar * punci zlezite v posteljo, pa J* Tako in tako smo predvidevali, da bomo v vsako posteljo spravili po dva turista.« — Toliko povem, da za posteljo ogoljufani turist nI hotel ndč vedeti za to sicer mikavno prigovarja" nje. Pa tudi tega ne vem, kako je prenočil. VAS BODIC AR SLIKARSKI NEOREALIZEM V NOVI IZDAJI Iz razgovora s slikarjem Marjanom Dovjakom Številni ljubitelji likovne umetnosti, ki so si ogledali v Mestnem muzeju ▼ Kranju razstavo olj in risb akademskega slikarja Marjana Dovjaka iz Ljubljane, so vsekakor bogatejši za •Ječanje z ustvarjalnostjo umetnika, P pripada mlajši generaciji naših likovnikov. Razstavljena dela predstavljajo dozorelo obliko slikarskega izraba, ki se odraža zlasti v izvirnosti ■»otlvov in v ustvarjalcev! osebnostni *°tl. — Del tistega, česar ne more Povedati njegova ustvarjalnost in pa ostalo, ki je sicer utajeno v njegovih *elih, pa je za laika nedostopno, bom skušal posredovati z razgovorom s Likarjem. Kakšni nagibi so vas privedli do odločitve, da razstavljate v Kranju? . »Predvsem prijazno vabilo Kluba likovnih delavcev Gorenjske in popularnost, ki si jo je pridobil Klub z *»res kvalitetnimi razstavami upodabljajočih umetnosti v Mestnem muzeju.« Kje ste doslej razstavljali? »V pretežni meri sem se udeleževal kolektivnih razstav, in sicer leta 1954 v Jakopičevem paviljonu in naslednje leto v Moderni galeriji v Ljubljani. Z dvema slikama sem se udeležil Biena-1* v Benetkah in z eno sliko medrepubliške razstave v Sarajevu. Samostojno razstavo pa sem imel lani v Jakopičevem paviljonu.« Kakšnih tehnik se poslužujete? »V pretežni meri gojim olja, gvaš W akvarel. Jeseni se nameravam posvetiti tudi grafiki, pa čeprav me le-prav zavoljo mnogih tehničnih prijemov, lahko bi rekel, nekakšnega obrtništva, posebno ne privlači. — Najljubše mi je slikanje v olju, ker *e le-to prilagaja mojemu izraznemu kotenju.« Kakšni motivi s« vam najljubši? »Na kratko povedano: vsi, ki so vsebinsko dovolj učinkoviti in v katerih je čutiti utrip vsakdanjega življenja. Najznačilneje za moje ustvarjanje je ■kapljanje človeka in pokrajine v celoto s socialnim poudarkom in prizvokom človečanstva. Ali določneje povedano: prizadevam si upodobiti vpliv •odobnega, hrupnega življenja na človekova čustvovanja in občutja. Notranja vsebina je tisto, kar vrednoti človekovo notranjost in življenje — prav zategadelj nočem človeka - robota.« Kaj menite • svojem izpovedno -*s*aznem stremljenju? •Precej dolgo sem životaril v ne- ■arjan Dovjak: GRADITELJI (olje) kakšnem post-impreslonlzmu, čigar poudarek je bil predvsem v trenutnih občutjih. Seveda pa me je duševno zorenje iztrgalo iz te smeri in me hkrati prisililo k razmišljanju in k iskanju novih izraznih poti. Slednjič so me moja prizadevanja privedla do načela — in tega se tudi močno oklepam — da je treba življenje najprej premagati, šele potem ga je moč dojeti. Določneje povedano: nepotvorjeno formo življenja z vsemi odtenki je treba analizirati in ga kritično presoditi iz vseh zornih kotov. Barvnim in formalnim čarom pa se pri tem ne pustim zapeljati, kajti ti so za moje ustvarjanje in umetniško izpoved sekundarnega pomena. Prizadevam si prodreti v bistvo motiva — in to je tudi moj edini smoter. Na vaše vmesno vprašanje le toliko: abstraktna umetnost me prav v tem mojem hotenju ne more zadovoljiti, kajti v abstraktnem slikarstvu gre zlasti za kompozicijsko in barvno ugodje. Vsa moja hotenja pa so ostro usmerjena v poenostavljanje motiva oziroma forme. Vse odvisne elemente in lepotne efekte, ki za sliko niso bistvene važnosti, eliminiram. Suverena izpoved umetnika mora biti premočrtna — razumljiva. Lahko bi rekli: moja dela imajo nekakšen prizvok slikarskega neorealizma v novi izdaji.« Kaj hočete povedati ljudem in kaj je glavni smoter vašega ustvarjanja? »Za človeka grel je moje načelo. Upodobiti hočem torej človeka z dobrimi in slabimi lastnostmi — ne zaradi zunanje podobe, temveč zavoljo notranje vsebine. Zlasti sem naklonjen človeku, ki živi v težkih socialnih prilikah. Pri tem gledam na življenje kritično, brez olepšav in zlohotnih pri-tikanj, nočem zapirati oči in zatiskati ušes pred resnico, borim se za svoje osebno mišljenje. Skratka, iskren sem, in to — menim — me približuje publiki.« S. S. »DIMNI SIGNAL« je v zvrsti kavbojk Se kar dober film. Dogaja so v eai največjih prirodnih znamenitosti na svetu, v več sto kilometrov dolgem in na nekaterih mestih tudi nad tisoč metrov globokem kanjonu (soteski) reke Colorado. Poleg dokaj li-vlrne zgodbe so barvni posnetki kanjona Colorada poglavitna odlika tega filma. glin »NASILJE« V ameriškem filmu v črno-beli tehniki »Nasilje« trčimo ob psihološki problem človeka, čigar preteklost bremene dejanja, ki niso v skladu niti % etičnimi niti * moralnimi načeli in ki izzovejo pozneje vrsto psihičnih in zunanjih konfliktov. Zgodbe, ki načenjajo takšna vprašanja, so ponavadi trd oreh za vso ekipo, ki dela na realizaciji filma, od scenarista preko režiserja, pa do igralcev in se pogosto izrode v nekakšne, po sili skonstruirane, včasih sentimentalne psevdo - psihološke filme. — 8 filmom »Nasilje« so imeli ustvarjalci precej sreče, pa čeprav film ne presega povprečja. Tudi po obrtniški plati je film še kar užiten. Mestoma je zgodba zaradi razvlečenih prizorov ohlapna, vendar pa te vrzeli zapolnjuje dobra igra Igralskega ansambla. »NAPREJ, UJEC VILI« jo ameriška barvna komedija (ob pravilnem prevodu bi ae naslov glasil »Vrnitev Oktobra«, nikakor pa no »Naprej ujka Vili«), ki nima drugega namena kot zabavati. To se filmu tudi v polni meri posreči. O kakšnih posebnih, zlasti pa umetniških vrednotah, pa ne moremo govoriti. Kot v vseh podobnih primerih, tako tudi v tem primeru nimamo obrtniški plati kaj očitati. Barve, režija, igra — vse je posrečeno, o ostalih vrednotah filma pa presodit« sami. aa Haia luoiks tfodU poŠTNO IF7FCF MANFtED CEORGES: ■ >^ W ■ ■ ^1 L- Mm Mm Mm V* Mm Sele po tednu dni se je znašlo v poštnem prikrite obupanosti, da je Erna pretreslo. Ob- rovo zadnje pismo jo je zadelo v sredino no- predalu Gretino pismo — jedek, kratek, odgovor, ki odklanja, vendar pripušča občudovalcu možnost, da se more še enkrat oglasiti. No, in danes zjutraj je dospelo drugo Pismo, toplejše, vroče, izvirnejše in mogočnejše v čustvih. Spominjal se je svojih prvih resničnih pisem na Greto in ker je vedel, da jo je zadel v njeni najgloblji notranjosti, stal je sredi ceste in začel znova z branjem vrstic. Strmel je. Srce mu je bilo od razburjenja, da je slišal njegov utrip, in začuden je zrl v znano pisavo na papirju. Saj to piše ženska, ki je očitno živela življenje razočaranja, ne da bi se izdala in priznala, in tudi sedaj samo narahlo naznači. In za tem razočaranjem nad življenjem je tičalo veliko pri- je bil prepričan, da Greta ne bo molčala in čakovanje, zatajeno in bolj hrepeneče, kot si da jo je prepričal o svoji, ali bolje o odkritosrčni nagnjenosti Hjalmarovi do nje. Vse to je razmislil Erno na kratki vožnji s parni-kom do tovarne in smehljaje obesil v pisarni klobuk na obešalnik. Prepričan je bil, da je storil dobro delo in ta zavest ga je dvigala. Ko se je po delu vrnil domov h kosilu, mu je Erno mogel zamišljati. Bil je nesrečen, hu- tranjosti. Zdaj da veruje v resničnost njegovih čustev, kajti kdor ume tako brati njeno notranjost in njena pisma, ne more slediti trenutnemu razpoloženju ob slučajnem srečanju. Z ^-neverjetno točnostjo je Hjalmar zadel njeno razpoloženje in razmere v njenem zakonu. Nato je sledilo nekaj odstavkov žalostne ostrosti, s katero je opisala svoje odnose do moža, in končno vprašanje, zakaj Hjalmar ne navede svojega naslova, če mu do nesrečen, zdaj ko je, nič hudega sluteč, je res do snidenja z njo. Podpisala se je pr- posegel tako globoko v skrivnost svoje žene. Čutil je, da je izdan, da je prevaran, ogoljufan v najglobljih čustvih, v najintimnejših odtenkih svoje notranjosti, obenem pa se mu je zdelo, da je obdan s temo, ki mu brani, vič »Vaša Greta Emova«. Ko je Erno zapuščal poštno poslopje, so se zibale stopnice pod njegovimi nogami in moral se je nasloniti na steber, sicer bi bil omahnil. Končno se mu je posrečilo priti v malo kavarno in obsedel je dekle povedalo, da je žena odšla v mesto da bi našel pot v svetlobo. In vendar jo je je pri samotni mizi pred kozarčkom konjaka. In naročila, naj jo Erno ne čaka s kosilom, ker ne ve, kdaj se bo vrnila. Z začudenjem je sedel k jedi, pokosil in sedel na verando, moral najti, ravno zdaj, za vsako ceno. Odhitel je z vso nestrpno naglico v pisarno, sedel za stroj in pisal... Ničesar ni prikri- la prečita časopise in popije kavo. Nato pa val v tem pismu Hjalmar Egge. Priznal ji je se je počasi napotil v mesto, ne da bi se sre- Sele živahnejše gibanje in klicanje natakarjev ga je zbudilo in opozorilo, da se je zve-Čerilo in da je promet v kavarni postal živahnejši. Plačal je in odšel. Na poti proti čal z Greto — vsaj zatrjeval si je tako — temveč kar tako, ker ni vedel kaj početi doma. Sestal se je v kavarni s prijatelji, poklepetal, pa se nenavadno kmalu dvignil in obrnil korake proti domu. Nenadoma je na cesti zapazil Greto, ko je ravno stopila k poštnemu nabiralniku, da bi vrgla vanj pismo. Zdelo se mu je, da se je zdrznila, ko Sa je zagledala, potem pa se ^je naredila, kot da ga ne vidi, vrgla je naglo pismo v nabiralnik, in pred njim odhitela proti domu. Pustil jo je in počasi koračil k vili. Greta se je svojo veliko, globoko ljubezen, obenem pa vili je obstal: »Konec!« Vse misli so se mu obžaloval njeno razrvano življenje ob neljub- zgostile v eno samo besedico: Konec! ljenem možu. Pisal- je bolj črno, kot je sprva nameraval, pisal kot more pomilovati le mož svojo ljubljenko, ki globoko ljubi. Raz- Kaj bo iz tega? To misel je nosil Erno v sebi naslednje dni. Na poslednje Gretino pismo vendar ne more več odgovoriti kot diral je vse njene globine, vse prikrite bole- Hjalmar! Ali naj prizna svojo prevaro? Ali čine je vzbudil in izkopal, dotaknil se otrok, ki kljub ljubezni ovirajo človeka, da se ne more predati čustvom, kakor mu veleva srce. Cim dlje je pisal Erno, tem bolj žalosten je postajal. Ljubezen, jeza in užaljeno samoljub- naj vzame domnevnega tekmeca resno in -odkrije« v njeni pisalni mizi njegova pisma? Ali pa naj zatre Gretino srečo z razočaranjem nad neodgovorjenim pismom? Ni se mogel odločiti. Preden se je zavedel, je, vsa različna čustva so se borila v njem in je minilo teden dni. Tu pa je nenadoma re- pismo je vedno bolj dobivalo pristen prizvok, izgovorila z nujnimi opravki, tožila, da jo in ko je zaključil, je malo manjkalo, da ni boli glava in kmalu legla. Nasmehnil se je, vendar se ni mogel otresti občutka teže in žalosti. Dvoje drobnih pojavov ga je vendarle pripravilo do tega, da se je nasmehnil, ^ošta, ki je ležala sicer vedno lepo urejena na pladnju, je bila danes nerodno razmetana in cvetlice v vazi na kaminu so bile ovehe-ie. brez vode. Z grenkim, okusom v ustih je drugo jutro obotavljaje se vprašal na pošti po Bilo je Gretino. namesto Hjalmara s tresočo roko podpisal pravo ime. Komaj je čakal na naslednji dan. Pisma ni bilo. Drugi dan tudi ne. Tretji dan nič. Na tihem se je jezil sam nad seboj, da je prismojen in grd. Četrtega dne je stopil na pošto le še iz navade in da ne bi zamudil prilike. Poštna uslužbenka mu ponudi pismo. Pismu za H. E. V pismu, ki mu ga je izročila uradnica, mu Greta odgovarja. Se vedno re Ko ga je odprl in prečital prve vrste, so se kla nekega večera Greta: »Ti, Maks, rada bi govorila s teboj.« Okrenil se je in zapazil na njenem obrazu toliko mešanico veselja, razburjenja in zadrege, da je vedel, da ga čaka nekaj nenavadnega. »Prosim,« je dejal in sedel s povešeno glavo k mizi. Postavila se je za pisalno mizo in dejala: »Nekaj resnega je, Maks. Spoznala sem moža.« Ernove roke so se pod mizo krčevito strnile. Zdaj prehaja njegova goljufija v katastrofo! Trenutno se je odločil, da bo Greti vse povedal. Tu pa je že nadaljevala: »Hjalmar Egge mu je ime. mu zašibile noge in moral Je sesti. Takoj od Človek je, ki bi tudi tebi ugajal.« Erno jo je servirano, toda ta rezerviranost je bila pre- začetka Pojasni Greta, zakaj se Je odgovor za- skrivoma pogledal: »Ugajal? Kako? Kaj ga Pojena kljub razumnosti in dostojanstva s tako močnim podtonom obupanosti, slabo kasnil. Hotela Je še enkrat dodobra premisliti poznaš? Odkod ga poznaš?« Kljub težavam LEPI USPEHI V bohinjskem kotu je kulturno-prosvetno delo močno razgibano, kar velja v polni meri tudi za Cešnjico. Da je temu tako, gre zasluga vaščamom, ki zelo cenijo napore članov prosvetnega društva. Težišče vsega dela je predvsem na dramski sekcij L V letošnji sezoni so uprizonili sedem del, kar je dokaz, da igralcev in požrtvovalnosti ne manjka. Kulturnb-proevetnega društva pravzaprav nimajo, pač pa delujejo v ikulturnem odseku PGD Cešnjica. Potrebe pa narekujejo dn o tem je bil« že govora, da bi ustanovili kulturno-umetniško društvo. Tudi ostale sekcije imajo dobre delovne pogoje, vendar jim manjka organizator, kri. bi smotrno usmerjal njihova hotenja. Vsekakor je najuspešnejša dramska sekcija, ki vsako leto ■vključuje v svoje vrste tudi doraščajočo mladino. Glavno breme dramskega dela pa še vedno nosijo starejši igralo! Zanimivo je, da je pri igri »Razbojniki« igral glavno vlogo Valentin Dobravec, kmet iz Cešnjice. To je hkrati njegov TI. odrski lik, ki ga je doslej oblikoval. To pa nd osamlj-en primer — njemu podobnih je še ve*. Kaj pa režija? rPudi za to je preskrbljeno. Kot režiser je [prav 'uspešen |58-detni Franc Urban, prav tako kmet iz Cešnjice. V minuli sezond so uprizorili Miška Kranjca dramo (»Pot do zločina«, Olge Sch*tnpflugove »Okence«, Scheriokovo »Konec poti« in še nekaj veseloiger. Razen tega so v Cešnjici gostovale igralske skupine iz Gorij, Blejske Dobrave, Srednje vasi v Bohinju in Iz Bohinjske Bistrice. Dvorana je bila vselej tesno zasedena. Kljub temu, da se društvo bori z mnogimi, zlasM z denarnimi težavami, so bule igro podane bolj ali manj uspešno. Tudi prepotrebno dvorano so obnov i M. Leseni gasilski dom so obnovili in kdor pozna pogoje, v katerih eo dom obnavljali, bo pač izrekel požrtvovalnim graditeljem vse priznanje. Glavna in skorajda edina opora pri gradnji so bile pridne roke starejših vaščanov, zlasti pa (mladine. Da imajo sedaj svoj dom, je edino plačilo, 'ki so sli ga želeli. Vsekakor pa bo njihovo plodno delo olajšano v novi sezoni, ki je pred durmi. A. J. Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU vse in je zato odlašala z odgovorom. Hjalma- (Nadaljevanje prihodnjič) J Marjan Dovjak: POČITEK (olje) V na pol kmečki na pol delavski vasi, skoraj uro hoda od mesta, imajo Hrastovi svojo hišico. Obdaja jo majhen vrt, na katerem pridelujejo najpotrebnejšo zelenjavo, del vrta pa je porasel s travo. To je najbolj priljubljeno igrišče za osemletno Alenko in petletnega Janeza. Letos sta obadva otroka dobila V družbo malo Mirico, ki jo je njuna mati vzela v rejo. Deklica gre zdaj v četrto leto. Ima samo mamo, da skrbi zanjo. Toda, ker hodi na delo v tovarno, in ker nima primernega stanovanja, hčerke ne more imeti pri sebi. Ob nedeljah pa se vedno oglasi pri Hrastovih. Mirica tedaj kar pozabi na igro s svoji- CENE TUDI NA STOJNICE Precej časa že redno dvakrat v tednu zahajam na kranjski živilski trg. Ko pred stojnicami povprašujem za cene, dobim sicer včasih prijazen odgovor, ne-aredkokdaj pa moram celo dvakrat ali trikrat ponoviti vprašanje, pa šs tedaj trni prodajalka le PROSIMO ODGOVOR V Kranju jo že dva meseca slišati pritožbe, da v lekarni In drogeriji nimajo higienskih mesečnih vložkov. V tem primeru pa ne gre za malomarno poslovanje in prav takšen odnos do kupcev, temveč je temu kriva Tovarna sanitetnega materiala Vir pri Domžalah, ki jo oba'de-tajlista v Kranju zaman prosita za dobavo higienskih vložkov. Zanimivo bi bilo torej slišati pravi razlog, zaradi katerega se tovarna večkratnim naročilom do sedaj še ni odzvala. a težavo nekaj z »mrmra v odgovor. Marsikatera gospodinja se je že pritožila zaradi tega. Sicer res ni prijetno vsako minuto ponavljati prodajalcem posameznih cen, vendar bi se dala zadeva kaj preprosto urediti tako, da bi bili zadovoljni prodajalci in kupci. Vsakdo, ki prinese živila na trg, bi lahko na majhnem listku priložil zraven ceno. Koliko povpraševanja dn nejevoljnih odgovorov bi bilo s tem prihranjenih. Komur bi bila roba in cena všeč, bi se odločil za nakup, komur pa rie, bi lahko zbiral še na drugih stojnicah. Ta predlog pravzaprav ni nič novega. Tudi | trgovine imajo cene v izložbah ali na drugih vidnih mestih, kjer si jih lahko vsakdo ogleda. Na jeseniškem živilskem trgu imajo to lepo urejeno in kupci lahko z listkov preberejo cene vseh živil, ki so naprodaj. Gospodinja Sli 21DEHAR ma prijateljema. Mami ve povedati vedno kaj novega. Se posebno pa «e Mirica vsakokrat ob materinem obisku razveseli čokolade ali bonbonov, M jih dobi od nje. napolnjen z vodo, da si bo skuhala žgance. **°bri bodo, zaliti s svežim, dehtečim planinskim ^^kom. Z užitkom jih bo pojedla. Jutri sfi bo sku-polento, pojutrišnjim testenine in potem spet "fc^ce, polento... »Kako je, Cilka? Kako živite?« j »Oohro, hvala...« Namuznila se je in nezaup-Jjvo pc-gledala neznanca, ki sta prišla od kdove *°d in sedaj sprašujeta njo, Cilko, kako ji je, kako Tega je še manj vajena kot počitka ... Sest "tesecev dekla v dolini, šest mesecev je planšarica * Planini. Vse, kar ima, je delo in to trdo delo. — rub ni za vsakega enako mehak in sladak... *Koliiko plače prejemaš za svoje delo, Cilka?« — »Štiri tisoč dinarjev.« »Samo?« ***a šo hrano in stanovanje .. .« Cilki ni bilo prav nič nerodno, meno pa je bilo ^ ker sem čutil, da sem jo spravil v zadrego. »Hočete šalico svežo pomolzenega mleka?« »Prosim! — Prosim!« »Obema hkrati ne morem ponuditi, ker imam le ^o skodelico.« jjipejna sva bila in mleko sva v dušku popila. ^°^r° nama je storilo. CUktaa planšarska koča je bedno opremljena. Ležišče je trdo, no to še ni najhuje. Kuha Ver. 881113 na srednjeveškem ognjišču, oči ima ^Oornej- solzne od dima. Cumnata je tesna, temna ^*JePffiijazna. V neki drugi bajtici pa sva videla r*^em drugačno sliko. Vhod je sicer, tako kot pri eh-> vse prej kot pripraven; vendar v njej je bila dekf' poffrn:Jena z lepim, čistim ovojnilm papirjem; v^e~Planšarica, ki je stanovala v njej, spi ponoči ^spalni srajci; deska, narejena za polico, je tudi pečena s papirjem .'. . v jt ° &va govorila s sdrarjem Arhom o razmerah, Pri«?**1***1 *ive dandanes planšairji, sva nekako oba »1/ ^ ^° Podo^ega zaključka; položaj ni skoraj * drugačen, kot pa je bil pred desetletji. Mocrda čudno zveni, vendar je res. Drži sdcer, da bi bilo pretirano (zahtevati v kočah električne grelce, tormoforje, električno štedilnike ali celo frižiderje, toda ... Na Konjščici ni luči. Časopisov no dobe, radia nimajo. Planšarjti so odrezani od dogodkov po svetu. Zavoljo njih bi lahko, denimo, morje preplavilo vso zemljo od Reke do bohinjske soteske, da oni za to ne bi niti vedeli. — Saj ne gre končno za to, da ba dobili visak dam dnevno časopisje, vendar bi jim jih lahko kdo vsaj včasih prinesel! Bi bil mar prevelik izdatek,, recimo, če bi zadruga kupila planšar jem radio na baterije? — Ob večernih uran bi. lahko skupaj posedli, zvedeli, kaj se dogaja po svetu in še kakšno razdrli. Zapeli bi... Talko pa — ko zvečer pomclzejo krave, se raz krope po svojih kočah in tam živi vsak po svoje, vsak zase, čeprav jih je vsega skupaj za dobro družinico. . . Vsaka planšarica ima svoj trop. Krave so od različnih lastnikov. Od treh, štirih kmetov. Planšarica je za tisti čas, ko pase v planinah, njihova uslužbenka. Kaže, da zavisi njihovo življenje in razmere v planinah le od dobre volje kmetov; koliko jtih plačujejo, kakšno opremo jim dajo s seboj v planino, kakšno hrano jim pošiljajo... TJvidevnejši in manj izkoriščevalsko usmerjeni lastnika krav omogočijo planšarici znosno in človeka vredno življenje. Toda taikih še vedno ni dovolj. Nekateri planžarji za tisti čas, ko so v planinah, niso niti socialno zavarovani, čeprav bi imeli vso pravico do tega. Ne morem se znebiti občutka, da so nekateri še vedno mnenja, da se za plamšairja kot človeka ni prav nič spremenilo oziroma, da ne zasluži boljših življenjskih razmer, kot nekoč. Življenje v planinah je trdo, neizprosno, polno zatajevanja in odrekanja. Za mehkužce tu ni mesta: — V dolini je drugače. Ob sobotah in nedeljah se lahfco zavrtiš... Planšarice pa so tudi mlade in nenaravno bi bilo, če si tega ne bi želele.. . Mnogi sicer ne občutijo tako močno nostalgije za dolino, za novicami, za širjenjem svojega obzorja. Ampak tudi za njih bi bilo treba poskrbeti, vzgajati jih v tej smeri. Saj vendar ni vseeno, ali bodo planžarji tudi razgledani!, ljudje ali ne. Žive v naši skupnosti in imajo pravico do tega, pa najsi bo to nekaterim kmetom prav ali ne. Zdi se, da se mnogi boje razglednejšiih in samozavestnejših planšarjev tudi zavoljo tega, ker jih potem ne bi mogli več odpraviti za vsakodnevno sedemnajst-urno delo le s ^štirimi tisočaki. Cilka ima fanta v dolini. Morda bo nocoj prišel? — Skrivoma? — V tesni bajtici bo tudi zanj dovolj prostora. In z jutranjim svitom ibo odšel, izgubil se bo med gostimi boroveti... »Te bom dočakala nocoj, moj dragi?« šepečejo tiho njene ustnice, iko stoji prod vhodom v svojo bajto in se nemo ozira proti dolli-ni, kjer je on ... Potem bo tako toplo ... Jože Grm, planšar, ima tudt? družino v dolini. Zvečer, ko je oddajal mleko, je na vprašanje, če mu jo kaj dolgčas, odvrnil: »Jutri zvečer grem doli, zjutraj pa nazaj. Veste, lepo je tiii iz teh rovt k otrokom, k ženi, vsaj dvakrat na mesec. Pa bo veselje don.j.. Nato spet nazaj v planino, med trope krav, ki so včasih čeki bolj pametne kot iJ|l',"]H--j. Mili" ^ k, '0 BOHINJSKI SIRAR Z BASENGO ljudje. Ne hudujte se, če je ta ugotovitev morda koga prizadela. Pripovedovali so nama, da krave tako dobro poznajo glas zvonca svoje 'vodnice, čeprav ga jae in morebiti še marsikdo drugi, ne bi tako kmara razločil od drugih, če se, denimo, krava izgubi ali pa se oddalji od tropa, se brž vzpne na kakšno vzpetino in pozorno posluša. Ker zvončkljanjo odmeva daleč naokoli, ujamo glas v uho in potem odide v tisto smer. Zvečer se vsi tropi zbero pred svojimi stajami kjer jih pomolzejo, nato gredo krave k počitku do jutra, ko jih spet pomolzejo... Zvečer in tudi zjutraj navsezgodaj sem sedel v sirarni, edinem novem »poslopju«, krt so ga zgradili na Konjščictl šele lani. Tu je vse čisto in urejeno. Prihajali so Cilka, Franca, Jože in drugi, odprt ani 2 vrči, polnimi dehteoega mleka Iz dneva v dan se ponavljajo isti prizori. Arh stoji za tehtnico, na kateri jo obešeno veliko vedro, kamor zlivajo mleko. Tu mleko stehta, zapiše, koliko ga je od posameznega gospodarja in nato preliva v posebne posode. V sirarni jo pravzaprav rojstni kraj bohinjskega sira, ki je znan daleč naokoli Verjetno sem to misel preveč na glas povedal kajti Arh me je slišal in takoj ponosno pripomnil- :iLKA JE PRISTAVILA KOTEL NA OGNJIŠČE, DA SI BO SKUHALA ŽGANCE »Da, daleč naokoli znanega sira. ..« — Potem je za hip zastal, 'kot bi ne hotel dokončati stavka Zazrl so jo vame. Tudi sam sem ga nepremično gledal. Bržčas je iz mojih oči prebral skrivnost, o kateri jo morebiti mislil, da zanjo no vem. »Sir res ni več tisto kakovosti, kot jo bil včasih ...« »In zakaj ne?« »Eh, vojna... — Saj veste, po vojni smo bili zadovoljni z vsem. So sreča, če smo kaj dobili. No. in to je najibrže vplivalo tudi na nas sirarje, ki smo se te lagodnosti nekako privadili .. . Tudi stari rod sirarjev počasi izumira, mlajši, ki so se opri« jelii sirarstva, pa še ne znajo tako dobro delati sira, kot smo ga mi včasih. — Kaj hočete, to je tudi razumljivo. Pri izdelavi našega sira, je potrebna razen znanja tudi dobra mera izkušenj. Znanje ni vedno vso ... Sirarstvo se je začelo v bohinjskem kotu že leta 1889. Prva sirarna jo bila v Stari Fužini. Od takrat do danes pa je postalo izdelovanje sira že trada-oija bohinjskega kota. Mleko, ki ga pomolzejo, mora imeti ravno pravšno tolščobo, zato mu jo, če je ima preveč odvzamejo, kajti sir »ementalec«, mora bitn vedno enako masten. Ko zvečer in zjutraj pobero mleko, ga zlijejo v širni kotel, kjer ga do primerne toplote segrejejo (32—35 C). Tako se mleko sesiri. Potem začno to širno maso »obdelovaiti«; najprej jo zrežejo s tako imenovano harfo in spet puste za določen čas. Mleko potem s »trnačem« (mešailnikom) premešajo. To maso, tako premešano, puste, da se posuši. Poseben prt navij ej o na »šino«, nato vzamejo maso iz kotla in jo spravijo v za to pripravljeni obod, ki ga je moč regulirati. Lahko je večji ali pa tudi manjši. Na Konjščici delajo sire, težke 15 do 38 kilogramov. Ko je ta sirasta masa v obodu, jo zgnetejo in stiskajo ter dajo pod prešo, kjer je dan in noč. Sir, ki je že dobil svojo obliko, roma nato v solno klet, kjer se mudi dan ali dva, nato ga vržejo v solno kopel. Bohinjski sirarji pravijo tej kopeli »slanamurja«. Tu se sir »kopa« do treh dni. Ko ga dvignejo iz kopeli, ostaine v solni kleti Še do štirinajst dni. Vendar to še- ni tisti sir, ki ga tako radi mallLcamo... Shraniti ga morajo nato še v kipelno klet, kjer dozoreva, to pomeni, da se nekoliko vzboči. Sirarna na Konjščici je lepo urejena. Toda vsega Še nimajo. Njihova kipelna klet je združena s solno. tPravijo, da bodo sedaj sirarstvu posvetile zadruge v Bohinju nekoliko več pozornosti, kot doslej, saj so naši obče gospodarski interesi usmerjeni sedaj v prvi vrsti na pospeševanje kmetijstva, kamor sodi tudi živinoreja. Marsikaj bo treba še urediti, da bo bolje, saj danes nismo več tako nezahtevni kot takoj po vojni. »Mar ne, tovariš Arh?« »Seveda ne. In tudi ne bi bilo prav, če bi bili. Morali so bomo pbmujati in delati nekoliko bolj Po zahtevah potrošnikov. Od same slave ne bo nič. če bomo nekoliko bolje opremili naše sirarne, bomo lahko izdelovali tudi poltrde sire, jogurte, maslo v večjih količinah in. . « Meglice so se razpršile, sonce se je začelo ponujati skozi tu in tam goste oblake... 9. septembra, točno po šestdesetih dneh, jo bodo planšarji s svojimi tropi krav mahnili niže, na planino Uskovnico. Za njimi bodo z vozom odpeljali šestdeset okroglih, težkih kolobarjev sira ... »Nasvidenje, Konjščica, do drugega letal« »Nas videnj o prijatelj Arh, Cilka, Franca, Jože...« Ko sva odhajala, nama jo že daleč v dolini — ob bohinjskem jezeru — odmevalo v ušesih zvonč-kljanje kravjih zvoncev... IZTOK AUSEC Foto: FRANCE PERDAN KOLESARSKE DIRKE NA ' BRNIKIH V nedeljo so bile v iSp. Br-nikrih kolesarske dirke, ki jih je organiziralo tamkajšnje gasilsko društvo z namenom, da se tudi v tem kraju .poživi športna dejavnost. Tekmovali so s športnimi in turnimi kolesi, na 5 km dolgi progi. Skupno je tekmovalo 14 kolesarjev iz domače in okoliških vasi. Na startu to manjkali kolesarji iz Vodic, ki so se tega dne udeležili kolesarskih dirk v Ljubljani. Rezultati so bili dobri, saj je prvopla-sirani Štefe Jože na šport, kolesu prevozil progo v 6,42", drugi je bil Kos Marjan s 6,43",*• turnim kolesom pa prvi Vehovec Franc v 6,50", drugi pa Kern Franc s 6,5d". Prvoplasiranim tekmovalcem so po končanih dirkah razdelili denarne nagrade. _an VELIKA PLANINSKA PROSLAVA PRI ČEŠKI KOCl Pri Češki koči nad Jezerskim je v nedeljo praznovalo 10-let-nico obstoja Planinsko društvo Jezersko. Češka koča je bila ▼ prazničnem razpoloženju. Ta proslava jo bila združena z odkritjem plošče padlim partizanom-gornikom: Viktorju Krču, Ljubu Grabnerju in Dragu Maj-niku, zaslužnim planincem in športnikom z Jezerskega, kd so padli v iNOV. Na tej proslavi se je zbralo okoli 200 planincev iz domačega in drugih društev z Gorenjske, kakor tudi številni predstavniki oblasti in organizacij. Proslavo je otvoiil predsednik društva tov. Vale. O zgodovini planinstva na Jezerskem in delu društva pa je govoril znani alpinist in gorski reševalec Pavle Kemperle. Po tej,proslavi sb vsi zbrani odšli k otvoritvi spominske plošče nedaleč od koče. Istočasno so k spomeniku prišle tudi štiri patrolo 'Zveze borcev, Strelske družine, Telovadnega društva in pionirska z Jezerskega, ki so pred tem prehodile najpomembnejše poti padlih borcev. Pri spominski plošči sta o padlih tovariših govorila Jože Virnik in To»e Mušič. Desetina vojakov, pa je s častno salvo pozdravila spomin padlih tovarišev. V popoldanskih urah so zbrani planinci prehodili vse tamkajšnje stene in vrhove. -an |^VAv.v^;v•'"'V.v.v.vX,^••,«, VSAJ DRUGO LETO BOLJE Bohinj je turistični kraj. To čivkajo že vrabci na strehi! V ta prelepi del Gorenjske prihaja čedalje več turistov, domačih in tujih. In to motoriziranih turistov... Kaj bi se pripetilo lastniku avtomobila, ki bi mu zmanjkalo bencina? Res je, natočil ga bo lahko v provizorični bencinski črpalki v Bohinjski Bistrici. Toda iskati bi jo moral precej časa, ker ni na stavbi nobenega napisa. Vendar, to še ni najhuje. Gre v prvi vrsti za to, da prostori in celotna »oprema« te črpalke brez dvoma ne ustreza kulturnim in varnostnim predpisom. Zato bi bilo prav, ko bi tako podjetje, kot občinski ljudski odbor razmislili temeljiteje o tem in našli ustrezno rešitev, vsaj za prihodnje leto. Ta rešitev pa je v novi. sodobnejši bencinski črpalki, ki jo bo pač treba zgraditi. To zahteva vsak dan večji turistični promet... CLA COREMJSKL V obeh vigencih je vrelo delo. Lopute orjaških koles so se vrtele, voda je pršela na vse strani in udarci kladiv so mogočno preglasali šum spenjene vode. Skozi vrata je padal na dvorišče soj razžarjenih ognjišč. Aleš se je spomnil, kako mrtva sta bila vigenca ob očetovi smrti. Pognala ju je volja enega samega človeka, Zgončevega Dominika. Nehote je začutil do njega občudovanje. Zares, mogel bi ga občudovati, ko bi ne videl neprestano pred seboj prizora, ki mu je bil pravkar priča. Ob spominu na Ano, ki se je vedla tako brezumno, pa je začutil, da ima pred seboj en sam cilj: izriniti ,Dominika iz vigencev. Globoko v duši ga je bolelo, rad je imel Ano in :ni mogel razu -meti, kako da se je tako ido dna spremenila. Te spremembe je kriv Dominik in Aleš ga je zasovražil, preden ga |je videl. »Ali namerava {Ana Dominika vzeti?« je vprašal čez čas. »Kaj bo vzela! Dominik bo vzel Ano kakor jastreb karo, če se mu bo zdelo potrebno,« je pribil ',Miklavž. »Seveda, diši mu, da bi sedel v našo hišo. Mislim, da si jima pošteno zmešal štreno, ko si se vrnil. Ampak jaz —« Miklavžu so oči nenadoma zažarele, »jaz sem ponosen nate, da boš vedel!« Fant se je nasmehnil in vstal. »Vigenca bi rad pogledal.« Šla sta. Miklavž je stopil v spodnji vigenc in hitro povedal kovačem, da se je Aleš vrnil in da namerava ostati doma. Za nekaj minut je delo zastalo, vsi so prisluhnili novici. Ogledovali so si fanta, všeč jim je bil. Potem so kladiva spet zapela staro pesem. Iz zgornjega vigenca je prišel Dominik. Aleš ga je takoj prepoznal, bolj po tem, ker je bil tako zelo podoben staremu Zgoncu kot pa čem drugem, saj se Dominik v svoji delovni obleki ni v ničemer razlikoval od delavcev. Ko je kovač uzrl študenta, je stopil k njemu in mu nekoliko zviška pokimal v pozdrav. Aleš je vtaknil roke v žepe in ga motril, ne da bi se premaknil bliže ali da bi mu celo ponudil roko. Tako je moral Dominik iztegniti desnico. »Si prišel na počitnice?« Aleš mu je z nejevoljo segel v roko. »Prišel sem.« Dominik je takoj začutil, da ga bratranec gleda sovražno, toda prezrl je to in rekel samozavestno in s tistim občutkom premoči, ki je tičal v njem, ne da bi se tega sploh zavedal: »Potegnil si se pa. Vidim, da ti v mestu ni slabo. Sicer pa nam doma tudi ni ravno sile.« »To se vidi,« je hladno odvrnil Aleš. »Delamo, kar naprej delamo.« , »Saj.« Aleš se je prisiljeno nasmehnil. »In ker vam je doma tako dobro, sem se tudi jaz namenil ostati (pri svojem.« Dominik ga je osuplo pogledal. Bil je mnogo bolj preračunljiv kot Ana, ki je jy svoji ljubezni čisto pozabila na brata in njegove pravice, kljub temu pa ni nikoli pomislil, da bi fant utegnil zapustiti mesto in se oprijeti obrti. »Tako? Ali za zmeraj?« je zategnil. Aleš je vrgel glavo nazaj, — Dominik ni mogel prezreti, kako lepe kostanjeve kodre ima, pa (tudi sicer si je moral priznati, da je lep fant, — zviška je pogledal na mnogo nižjega bratranca in jnenil: »Zakaj pa ne? Saj je polovica moja!« »Saj, zakaj pa ne,« je zamomljal Dominik. »Samo tako sem mislil. Zmeraj so pravili, da boš gospod ali nekaj takega.« »A, tako so pravili?« Student se je zanič!jivo smehljal. »Morebiti si je kdo želel, ida bi me ne bilo več domov. Ampak jaz bi bil raje kovač.« Dominik si \je opomogel od osuplosti. Odmaknil se je za korak in rekel mrzlo: »Prav imaš, kar kovačije se primi. Seveda lažje ti bo stati pri nakovalu kot plačati dolgove.« »Se bo že našel kdo, ki mi bo pomagal,« je odvrnil Aleš. »Stric Filip, a?« Zaskrbljen pogled v nebo Polno perišče ujetega, a kljuk temu živahnega »sovražnika« Proti nenadnemu napadu ne pomaga nobeno sredstvo. »Vojaka« odprave Združenih narodov, ki v perzijskih puščavah bije »vojno-« s kobilicami, poskušata s posebnimi brizgalnami ustaviti nenaden nalet kobilic — vendar je v takem primeru treba močnejših »orožij« (slika desno) Kamor pridejo kobilice, ostane za njimi razdejanje. Ustaviti jih ne morejo, ne zidovi, ne vrata, če niso popolnoma nepro-dušno zaprta, kajti tudi majhne Špranje zadostuje kobilicam, da pridejo v stavbe in se lotijo živil. V vojni proti kobilicam sodelujejo tudi »letalske sile«, ki uničujejo sovražnika s potresanjem strupenih sredstev iz zraka. Mesto (Kranj so zadele številne nesreče. Proti koncu 14. stoletja so prejeli celjski grofje poleg Kamnika, Kostanjevice, Višnje gore in drugih gradov tudi Kranj s kriškim uradom vred v zastavo. Bili so zelo oblastni v mestu in je nevarnost za mestne svoboščine dosegla vrhunec, ko so .podedovali Celjani leta 1420 ortenbunško [posest. Herman Celjski se je po smrti zadnjega Ortenbuiržana polastil njihovega gradu v Kranju, čeprav bi morai pripasti nazaj Habsburžanom. Slabost Habs-buržanov je bila tolika, da so leta 1431 priznali Celjanom grad in s« tako te njimi pobotali . Položaj mesta Je postal kritičen, ko Jo celjsko (grofe leta 1436 cesar proti volji Habsbur-žanov povišal v državne kneze. Njihov poverjniik v Kranju vitez Kacljanar je s krepko roko tlačil meščane k tlom. NI se brigal za pravice mestnega sodnika niti za meje kranjskega deželskega sodišča. Nasprotno pa je podpiral podložnike p rimsko vskega urada ter jim dovoljeval sekati les v besniškem gozdu, ki je pripadal kranjskim meščanom. Ne dolgo potem so izbruhnili boji med obema strankama, ki so se deloma odigravali v kotlini Kranja. Leta 1439 je pridrl Jan Vitovec, vodja celjskih na- Jemniških čet, napadel Turnpod Novim gradom ter ga požgal. Ko sta se naslednje leto sprla brata Friderik in Albreht zaradi delitve dežel, je bil Celjan Ulrik II. majdelavnejši Albrehtov zaveznik. Njegove čete so leta 1442 v temni noči zavzelo Kranj in se utrdile v njem. V pouličnem boju so oplenile tudi župno cerkev ter odnesle tam shranjeno listine meščanov in plemičev z dežele. Morda so bile pni tej priliki uničene tudi listine starih meščanskih svoboščin. Toda oblast Celjanov in vojvode Albrehta je trajala kratko dobo. Dospela je močnejša najemniška vojska vojvode Friderika pod vodstvom Hartmana s Turna, naskočila in preplezala mestno obzidje ter zajela nasprotnikove četo s konji in opremo vred. Smrt zadnjega Celjana leta 1456 Je preprečila nastanek celjske države. Začela se je ljuta borba za dediščino. Vitovec so je pojavil zopet z vojsko na Gorenjskem in pustošil. Slabotni Friderik III. je skušal s pogajanji pridobiti plemstvo. V ta namen je bival tudi od 11. do 13. junija 1457 v Kranju. Sele po smrti kralja Ladji slava Posmrtndka, ki je bil glavna opora nasprotnikov, je bilo vprašanje celjske dediščine, z njo tudi gradu v Kranju, ki je odigral svojo veliko vlogo, rešeno v prid Frideriku III. W 55 »—t O tO > s o J sti w rt Skrinjo sta kmalu izkopala. Ni bila velika; bila jo okovana z železjem, zob časa pa jo je že precej načel. V njej je bilo tisoč dolarjev. 2« sta hotela zaklad ponovno zakopati, ko sta se domislila, od kod pravzaprav v hiši lopata in kramp, na katerem je bil, tako se je spomnil ti-Spanec, predno je začel kopati, šo ščepec sveže zemlje. »Ali si koga slišal, koga videl?« je dejal Joe. »Ne,« je dejal. »Bova raje odnesla skrinjico. Kaj veš, kdo bi jo nama lahko smuknil.« »Kam jo bova skrila?« — »Na številko dve, pod križem!« — »Dobro! Dovolj temno je že, da so lahko odpraviva.« — Joeju nI dalo miru: »Kdo neki je le prinesel orodje semkaj? Ali meniš, da bi mogel biti zgoraj?« — Dečkoma jo zastala sapa, kajti tolovaja sta se namenila po stopnicah. Stopnico so zaškripale, trhli les je počil in Joe Je padel na tla. Dečka sta imela sreo v grlo, tolovaja pa sta po tem nemspehz sklonila oditi. Ta dogodivščina, v kateri bi je lahko dečka skupila, so jim-, jo močno vtisnila v spomin. Toma so dogodki, tega dne še v sanjah preganjali. Zdelo se mu je, da je že imel bogati zaklad v rokah, pa se mu je pod prsti izpremenil v nič. Zjutraj se jo zbudil bolj izmučen kot predno jo legel spat. — Sanje so ga bile izmučile )n ni mogel verjeti, da bi se to lahko resnično zgodilo, kar sta prejšnji dan preživela s Huckom. Zato je sklenil prepričati so o tem, ali je bilo res ali ne. Pogoltnil jo zajtrk in šel Iskat Hucka. Hnck je sedel na robu plitvega čolna ob reki in brezbrižno bingljal z nogami po vodi. Tom je prišel do njega: »Pozdravljen, Iluck!« — »Pozdravljen!« —' Potem sta ugotovila, da sta prejšnji da* resnično preživela grozeče trenutke. Toma pa je le mučila tista »številka dve«, o kateri sta govorila tolovaja. »Veš kaj. Iluck, morda pa je to številka kake hiše?« — »Ne, Tom, no bo! Če pa je, ni v tem mestn. Tu so hiše sploh brez številk!« — Molk. — »Najbrže je to števil" kake sobe kje v gostilni!« — »Bova že to reč razvezi jala ...«