0 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIV V LJUBLJANI, dne 22. avgusta 1957 Številka 30 $ V S K B I N A : Odloki ljudskih odborov: 172. Družbeni plan okraja Murska Sobota za leto 1937. 173. Odlok o spremembah In dopolnitvah družbenega plana okraja Murska Sobota za leto 1957. Odloki liudskih odborov 172. Na podilaigd 16. okma za^kaua o okrajoih ijiudsikiik odiborik '(Uradjiiii las-t LRiS, št. in. 3. odstavka 26. čk-ina statuta okraja, je okrajind ljudski odbor Murska Sobota na seji Okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. marca 1957 sprejel DRUŽBENI PLAN okraja Murska Sobota za leto 1957 Prvi ded OSNOVNE NALOGE IN NAMENI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 Osnovne smernice in naloge za razvoj gospodarstva v okraju so nakazane že z zveznim družbenim planom za celotno gospodarstvo FLRJ v letu 1957. Osnovna naloga družbenega plana je. da se nadaljuje Politika stabilizacije gospodarstva, da se krepi in naprej razvija začrtani komunalni sistem in delavsko samoupravljanje ter hitreje omogoči zvišanje produktivnosti dela. Uspehi v tem pogledu, da bodo edina podlaga z.a sistematično in solidno izboljševanje' življenjskih razmer delovnih Ijndi. Z družbenim planom za leto 1957 se predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje, tako materialnih dobrin, kakor proizvodov za osebno porabo za 10 %. Sama razdelitev narodnega dohodka je že na-kaz&na z. zveznim družbenim planom tako, da teži '"•a povečanjem osebne porabe in življenjskega standarda. Tako bo potrebno poleg splošnega porasta proizvodnje, si prizadevati za naraščanjem produktiv-nosti, ki naj se poveča z boljšo organizacijo dela v Podjetjih in z boljšim gospodarjenjem nasploh. V zveznem družbenem planu so že deloma pred-videne ekonomsko-politične izpopolnitve našega gospodarskega sistema, ki bo dal pogoje, oziroma razširil možnost ustvarjalnega gospodarjenja kolektivov 'o komun. Nadaljnje izpopolnjevanje sistema bo šlo zato v smeri razvijanja materialne baze delavskega samoupravljanja in komunalmih skupnosti in v smeri Ustvarjanja stimnlativnejših pogojev v sistemu nagrajevanja. Tako se predvidevajo že v letošnjem letu uekatere dopolnitve sedanjega sistema glede na deli-tev celotnega dohodka gospodarskih organizacij. Glede na povečanje plačnih skladov in hkrati s Povečanjem kupne moči prebivalstva, si je treba pri- zadevati, da se poveča proizvodnja, predvsem blaga za široko porabo. V ta namen je treba, da neposredni proizvajalci sami iščejo možnosti za prilagoditev svoje ■ proizvodnje osnovnim postavkam plana ter dzpreme-njenim zahtevam tržišča. 1 Nadalje je treba posvetiti večjo pažnjo splošnemu varčevanju, tako pri izn leta 1956, se bo povečal v primeri z letom 1956 za 18 %. Na tako povečam je družbenega proizvoda vpliva v okraju predvsem povečanje industrijske proizvodnje in prometa v trgovini. V drugih panogah delavnosti se bo družbeni proizvod povečal v manjši meri, le v gozdarstvu se predvideva znižanje zaradi omejevanja izkoriščanja gozdov. Tako se bo v merilu okraja formiral za leto 1957 skupni družbeni proizvod v znesku 8,573.271 .(MX) din. V primerjavi s prejšnjim Letom se celotni družbeni proizvod povečuje takole: v 000 din Indeks « Panoga , 1955 1956 1957 56 :55 57 :55 57 :56 Industrija 2,037.674 1,936.338 2,908215 95 143 130 kmetijstvo 3,375.486 3,631.795 3,887.824 108 115 107 Gozdarstvo 128.287 135.961 114.650 106 94 85 Gradbeništvo 86.053 54.942 61.735 64 72 112 Trgovina. 247.376 251.602 282.001 102 114 112 Gostinstvo 270.451 278.280 281X576 103 107 104 Obrt 484.4/512 500.106 554.904 103 114 111 Kmetijske zadruge 208.336 235.000 274.364 M3 132 117 Skupaj Družbeni proizvod 6,838.115 7,024.022 8,373.271 103 121 tl 8 na 1 prebivalca (v dinj 31.425 52.760 51.748 103 120 117 2 Narodni dohodek žla leto 1937 se predvideva povečanje skupnega narodnega dohodka na 6.679,655.000 din ali za 15 % več od ustvarjenega dohodka v letu 1956. V naslednjem prikazujemo gibanje narodnega dohodka po letih: v 000 din Ranoga 1955 1956 Industrija 1,097.716 963.797 Kmetijstvo 3,239.717 3,496.113 Gozdarstvo 128.08? 135.961 Gradbeništvo 81.365 49.674 Trgovina 231.046 235.611 Gostinstvo 246.997 254.698 Obrt 456.955 459.118 Kmetijske zadruge 190.178 215.100 Skupaj ND Narodni dohodek 5,672.061 5,810.072 na 1 prebivalca (v dtiu) 42.685 43.560 2. poglavje Industrija 1 ✓ Predvideni razvoj industrijske proizvodnje v letu 1957 sloni v glavnem že na doseženi proizvodnji letu 1956, nadalje na uporabi novih kapacitet (nahajališč nafte v Filovcih), na rekonstrukcijah sedanjih kapacitet in na boljši organizaciji dela ter na povečani produktivnosti dela. V manjši meri se bo tudi obseg proizvodnje povečal zaradi boljše preskrbe z domačimi in uvože- Indeks 56 : 55 57 : 55 57 : 56 1,477.046 88 134 153 5.743.700 108 116 107 114.650 106 90 84 56.1013. 62 69 113 264.802 102 114 112 265.928 103 108 104 504.168 101 111 110 253.256 113 133 118 6,679.655 102 118 115 49.820 102 117 114 nimi surovinami in zaradi povečanja kupne moči pri nekmečkem prebi valstvu, ki bo deloma pospešila odkup industrijskih izdelkov za široko porabo. 2 Skupni družbeni proizvod naj bi se povečal, ki j® izračunan po istih cenah, od leta 1936 na leto 195' za 50 %. Na tako povečanje družbenega proizvoda v industriji je vplivala visoko planirana proizvodnja nafte, za katero je podjetje predvidelo novo izrab0 nahajališč v filovskem polju. Po posameznih strokah industrije se predvideva tole povečanje družbenega proizvoda v odstotkih: 56 :55 57 : 55 57 :56 Proizvodnja in predelava premoga 132 148 112 Proizvodnja in predelava nafte 91 157 172 Proizvodnja nekovinskih rudnin 100 105 105 Kovinska industrija 106 98 92 Industrija gradbenega materiala 105 116 110 Tekstilna industrija 84 95 113 Industrija usnja 106 132 T24 Živilska industrija 112 122 109 Grafična industrija 150 191 127 Industrija skupaj 95 143 150 3 'Izhajajoč iz uspehov lanskega leta, pa tiudi prejšnjih let in na |Mxtkigi analiz možnosti proizvodnje ter razprav z vsemu prizadetimi gospodarsikiniii organizacijami se pričakuje, da se bo industrijska proizvodnja v letu 1957 v splošnem povečala za 32 %, upoštevajoč izpolnitev plana pri proizvodnji nafte. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje s« pričakuje tale povečanje fizičnega obsega proizvodnje: 56 :55 57 : 55 57 :56 Proiizvodiuja in predelava premoga 125 127 '102 Proizvodnja in predelava nafte 98 180 182 Proizvodnja nekovinskih rudnin 95 97 IOI Kovinska industrija 96 94 98 Industrija gradbenega materiala MO 117 107 Tekstilna industrija 94 •112 119 Industrija usnja ' 119 135 113 Živilska industrija 103 M6 112 Grafična industrija 232 267 115 Industrija skupaj 100 132 132 4 Pni proizvodnji in predelavi premoga se povečuje fizične obseg proizvodnje za 2 %, medtem ko se povečuje število zaposlenih prav tako za 2 %. Predvideno povečanje proizvodnje torej sloni le na povečanju števila zaposlenih in bo potrebno v tej stroki še povečati proizvodnjo na račun produktivnosti dela, ki še v^dno ni zadovoljiva. Povečanje proizvodnje nafte in drugih proizvodov te stroke sloni v glavnem na izrabi novih naftnih slojev na filovskem območju, kjer co v teku večja raziskovainja in na podlagi obratovanja nove degazo-linaže v Lendavi. Tako se predvideva povečanje proizvodnje nafte in drugih proizvodov za 82 % več, kot je bilo realizirane proizvodnje v letu 1956, ki ,pa je kila za 2 % nižja od leta 1955. število zaposlenih se Povečuje za 13%. Podjetje Proizvodnje kremenčevega peska v Puconcih povečuje plam proizvodnje za 1 % pri enakem številu zaposlenih zaradi povečanja produktivnosti deda. Sama proizvodnja pa je tudi odvisna od vremenskih prilik v spomladanskem' in jesenskem času. ki pozitivno ali negativno vplivajo na proizvodnjo, V stroki kovinske industrije se znižuje plan proizvodili, j e za 2 % od leta 1956. Znižanje plana proizvodnje se predvideva v podjetju Žica Ljutomer, ki znižuje proizvodnjo za 10% od-realizacij e leta 1956 in sicer zaradi znižanja števila zaposlenih. Podjetje je planiralo tudi nižjo proizvodnjo zaradi nesposobnosti odgovornih ljudi pri plasiranju končnih izdelkov na trgu, prav tako nesposobnosti podjetja, ki se ne trtidi, da bi preusmerilo proizvodnjo, predvsem na take izdelke, ki jih išče tržišče. Nasprotno pa ugotavljamo razvoj proizvodnje v isti stroki pri Panoniji Murska Sobota, ki planira za 4,5 % večjo proizvodnjo od leta 1956. To podjetje planira večjo proizvodnjo na račun zvišanja delovne sile za 2 %, na povečanje produktivnosti dela in preusmeritvi proizvodnje predmetov na široko porabo. V industriji gradbenega materiala 'je predvideno povečanje proizvodnje za 7 %, ki gre na račun povečanja kapacitet, razširitvi vrste novih izdelkov, boljše izrabe kapacitet in zaradi povečanja števila zaposlenih. Posamezne gospodarske organizacije povišujejo proizvodnjo v tehle odstotkih: Opekama Gor. Radgona Opekarna Križevci pri Ljutomeru Opekarna Lendava Opekarna Ljutomer Opekarna Puconci Skupaj industrija gradbenega materiala 56 : 55 57 : 55 ' 57 :56 110 129 117 102 105 103 126 119 100 125 145 118 m 116 105 110 117 107 Pri tem naj omenimo izpad proizvodnje zidne opeke pri opekarni Nemčavci, ki v letu 1957 več ne bo obratovala, ker je v likvidaciji. Zato je treba, da opeka miška podjetja povečajo vse napore, da presežejo planirano proizvodnjo, ker je povpraševanje po teh izdelkih veliko. V najkrajšem času se bo treba lotiti večjih rekonstrukcij, razširitve kapacitet, postaviti nove sušilne naprave in modernizirati stroje naprave ter opremo. Tudi izdelava opekarniškik izdelkov naj bo kvalitetnejša, zato je treba začeti izdelovati sodobnejše in cenejše opekarniške izdelke, ki jih potrebuje sodobno gradbeništvo. Tekstilna industrija povečuje proizvodnjo za 19 % in sicer proizvodnja dežnikov in sončnikov se povečuje za 1 % in proizvodnja konfekcije perila pa za 21 %. Povečanje konfekcije perila je pripisati dejstvu, da je bila lanska proizvodnja nižja od leta 1955 za 9,7 % zaradi pomanjkanja električne energije. Tako se je za leto 1957 planirala normalna proizvodnja, ker te ovire v proizvodnji letošnjega leta ne bo. Za zagotovitev redne proizvodnje si je podjetje pravočasno priskrbelo agregat, ki nadomestuje izpade v proizvodnji električne energije. Pričakuje se, da bo proizvodnja še prekoračena, deloma na račun povečanja delovne sile. Pri Industriji usnja se predvideva večja proizvodnja za 13 %. To povečanje bo omogočila boljša preskrba s surovinami iz uvoza in rekonstrukcija obrata, ki bo v bližnji bodočnosti vidno povečal pro- izivodajo, seveida v ikolitkor So izv-edexia mneajetui rekonitnuukcija po iaveeticijekeim programu podjetja. V živilski iudiustriiji se predvideva povečanje proizvodnje za 12 % in sicer po posameznik podjeitjdk te stroke talkole: Milin in oljarna Apače 101 Električni vailjčni mliin Lendava 117 Mlinsko podjetje Murska Sobota 141 Tovarna mesnik izdelkov Murska Sobota 105 Tovarna mlečnega prakiu Murska Sobota 106 Skpaj žd'viilska industrija 112 V posameznik podjetjuk živilske indiustrije se vidno povečuje proizvodnja, in sicer iz tekle razlogov: Pri Električniem valjčnem mlinu v Lendavi so bila izvedena lani večja popravila in bo to vplivalo na povečanje, ker lani ,podjetje zaradi tega ni obratovalo. 'V Mlinskem podjetja v Murski Soboti je bila prav tako izvedena večja rekonstrukcija mlinskega obrata v Bakovcib, ki bo vidno vplivala na povečanje proizvodnje. V drugik podjetjik živilske industrije se povečuje proizvodnja na račun povečanja zaposlenik, boljše uporabe kapacitet in redne dobave surovin. Grafična industrija planira višjo proizvodnjo za 15 %, ki se povečuje na podlagi povečanja števila zaposlenih in zaradi večjih naročil ter uporabe kapacitet v polni meri. Da bo dosežen predvideni plan industrijske pro-izvodtuje bodo morali organi delavskega samoupravljanja usmeriti napore predvsem na: a) na redno vzdrževanje kapacitet in njih maksimalno izrabo; b) na manjše rekonstrukcije in racionalizacije s hitrim proizvodnim učinkom; c) na večjo storilnost in boljšo organizacijo dela ter boljšo porabo surovin; č) na nadaljnji dvig strokovne sposobnosti delavcev in uslužbencev in d) na pravilno nagrajevanje, ki bo omogočilo, da se bodo posamezniki v podjetjih čimbolj trudili za razvoj proizvodnje in produktivnosti dela. Poleg tega pa bo treba odpraviti neke pomanjkljivosti, ki bi že sedaj omogočale povečanje produktivnosti dela in remtabilnejše poslovanje. Te pomanjkljivosti so: a) nezadostna in večkrat nepravilna uporaba normnega sistema; ' b) nepravilno izvajanje in počasno uvajanje premijskih pravilnikov; c) pomanjkljiva kategorizacija delovnik mest in č) nezadostna skrb za izdelavo programov za rekonstrukcije in odstranjevanje zagat, zaradi česar ni mogoča udeležba na razpisanih natečajih ali pa se . lastna sredstva uporabljajo nesmotrno. Nadalje bodo morali organi delavskega samoupravljanja skupno z odgovornimi činitelji OLO in Obč. LO \ letu 195" a) znižati materialne stroške v povprečju za 2 %, b) povečati obseg proizvodnje v povprečju na enega zaposlenega za najmanj 5 % nasproti lanskemu letu in c) pripraviti perspektivne plane za razvoj gospodarske organizacije, upoštevajoč pri tem smernice za dolgoročni razvoj gospodarstva na podlagi dosedanjih obravnav. Ti perspektivni plani naj bodo podlaga za izvajanje investicijske politike. 3. poglavje Kmetijstvo Ob upoštevanju vpliva letine 1956, ki se bo delno občutil še v letu 1957, kakor tudi ekonomske, tehnične in zadružne organizacijske ukrepe, predvidevamo, da se bo kmetijska proizvodnja v letu 1957 povečala za 4 % v primeri s sorazmerno dobro letino 1955. Indeks povečanja na leto 1956 bo pa v letu 1957 za 9 % višji. V primerjavi z oceno in realizacijo zadnjik dveh let, bo proizvodnja po posameznik strokah tale': 5 6 :55 57 :55 5 7 :56 Poljedelstvo 91 103 115 Sad j arstvo 450 117 25 V inog r adništ vo 42 102 240 Živinoreja 101 103 106 Skupaj 95 104 109 V letu 1957 pričakujemo v kmetijstvu za 4 % večjo proizvodnjo, kot v letu 1955 in za 9 % 'večjo od 1. 1956. Na to bo vplivala predvsem večja proizvodnja žit, krmnih rastlin in vrtnin, posebno krompirja, ki daje iz leta v leto večje pridelke in zavzema večje površine. Nedvomno so v poljedelstvu še znatne neizkoriščene možnosti za povečanje pridelkov. To nam dokazujejo vzorno urejena gospodarstva socialističnega sektorja. Kolobar njivskih posevkov ne ustreza. Treba je povečati površino krmnih rastlin na račun žita, kar bi dalo živini več In boljšo krmo, njivam pa več humusa. Ce primerjamo kolobar njivskih posevkov nasproti republiškemu, zveznemu in avstrijskemu kolobarju, vidimo tole: OLO LRS FLRJ Avstrija Njive in vrtovi 100 100 100 100 Žita 55,6 40,1 39,6 52,5 Koruza . 13,0 14,8 33,2 4,1 Skupaj 69,4 54,9 72,8 56,6 Industrijske rastline 1,3 1,8 4,9 3,7 Krompir, vrtnine 14,5 21,5 6,1 12,3 Krmne rastline 14,8 20,8 7,2 27,4 Praga neobdelano — 1,0 9,0 — tz kolobarja je razvidno, da imamo v našem okraju v primeri z republiškim in aytrijskim povprečjem preveč žitaric, nasprotno pa zelo malo krmnih rastlin, kar posebno občuti živinoreja. V sadjarstvu je bila v letu 1956 dobra sadna letina. Zaradi izmenične rodnosti, ki jo povzroča neredno in nezadostno oskrbovanje sadovnjakov, je računati v letu 1957 z mnogo manjšim pridelkoui. Obnova sodobnih nasadov, pri katerih je pridelek obilnejši, kvalitetnejši in stalen je v poslednjih letih vsaj deloma napredovala. Ko bodo ti nasadi začeli roditi, bo pridelek mnogo vidnejši. V letu 1957 se računa na komaj 25 % pridelka, ki ga je dalo sadno drevje lani. V letu 1957 pričakujemo v vinogradništvu povprečno letino, dočim je dosegel pridelek v letu 1956 komaj 42 % od povprečhe letine 1955. Slabe letine je kriva močna zimska pozeba. Rodni les sploh ni odgnal, če pa je odgnal so nastavki pokazali zelo malo grozdja. Razen tega je bila v letu 1956 toča. katere posledice bodo občutne še v lotu 1957. Ob upoštevanju lanskib eilementarnib nezgod, bo vitnogradnišba proizvodnja v lotu 1957 večja od povprečno dobre ietioe 1955 za 2 %. Od letine 1956 pa za 140 %. Treba bo prave vinogradniške lege še naprej smotrno obnavljati, nevinogradniške lege, kjer prevladujejo samorodnice, J>a zasaditi s sadnim drevjem. V živinoreji, ki kvantitativno, predvsem pa kvalitativno iz leta v leto narašča, bo dosežen še nadaljnji napredek. Uvoz plemenjakov in zamenjava slabše plemenske živine za živimo boljših proizvodnih spo-sobnoeti in čim večja uporaba močnih krmil ter vskladitev cen med krmili in živalskimi proizvodi, bo dvignila proizvodnjo v primeri z letom 1956 za 3 %. Za povečanje proizvodnje so predvideni obsežnejši kmetijsko-tehničnd ukrepi. Kmetijske zadruge pa morajo pravočasno zagotoviti potreben reprodukcijski material, zlasti gnojila, zaščitna sredstva in dobra semena. 'V poljedelstvu je treba razširiti setev zdravega, čistega in sortnega semena. V ta namen je posejano na območju okraja čez 330 ha kvalitetne pšenice. Razen tega ima jo posestva socialističnega sektorja precejšnje površine pod pšenico in ržjo dobrih Priznanih sort. Treba bole najti način zamenjave med priznanim in merkantilnim semenom. V bodoče so določene za naš okraj tri sorte pšenice Ul, kadolška in banketi. V tem letu je važna tudi zamenjava koruznega semena. Posebno priporočljiva je sorta beltinska trdinka. Man jše količine tega semena bodo prišle letos v promet. Izmenjava krompirja za seme je ne-obhodno potrebna, posebno tam, kjer gojijo še vedno stare, bolne, izrojene sorte. Zadnja leta se je zelo dobro obnesla sorta merkur, ki jo je posebno priporočljivo razmnoževati. Strniščni posevki, .predvsem ajda dajejo iz leta v leto slabše donose. Treba bo nujno preiti na novo* kulturo, to je na krmni ohrovt in podzemno kolerabo. Obe rastlini sta dali zadnja leta zelo dobre pridelke. Ker na splošno zemlji zelo primanjkuje apna, je treba preiti k pospešeni kalcifikaciji zemljišč. Velike važnosti za povečanje pridelkov v rast-Knsijvi proizvodnji obstojajo še v pravočasni in skladni uporabi gnojil. V spodnji tabeli je prikaz uporabe Snojil v okraju po posameznih letih v tonah: 19139 1952 1955 1956 1957 1460 2fifi0 9050 »015 10.000 Odstotek .porabe gnojil po posameznih letih je: 16 32 1O0 89 111 Na 1 ha obdelovalne zemlje smo porabila po po-^mezn.ih letih količine gnojil v kg: 17 33 105 99 125 Kljub temu, da so cene gnojilom v letu 1956 nekoliko narasle, bo njihova uporaba zaradi precejšnjega dviga cen žitaric v letu 1956 še vedno rentabilna. Z dograditvijo kanala Ledava—Mura bo rešeno bbplave 12.000 ha površin. Prav tako je letos v pro-Sr&mu začetek del na osuševanju ščavniške doline. Povečanje produktivnosti površin bo mogoče do-SeČi tudi z varstvom rastlin in pravočasnim zatira-niem bolezni in škodljivcev. Z'ato je važno, da se Pravilno in pravočasno organizira zatiranje snetilji-v°sti pri žitih in zatiranje krompirjeve plesni. Večjo Pažnjo je treba posvetiti zatiranju koloradskega hro- šča, ki se je v zadnjih letih zelo razmnožili. Zelo nevaren škodljivec je tudi murvin prelec, ki je razširjen v okolici Ledave, Treba je pod vzeti vse mere, tla se ta škodljivec ne bo razmnoževal im širil naprej. Potrebno je 'temeljito zimsko škropljenje sadnega drevja proti ameriškemu kaparju in postopoma preiti tudi na letno škropljenje sadnega drevja, ‘lo Pa za' radi tega, ker se javljajo v poletnem času škodljivca m bolezni, ki jih v zimskem času nimamo v popolnem razvoju (škrLup, momidija, glogov belin, gobar, prelec, prstebičar, kaparji, listne uši in rdeči pajek). Kjer ni dovolj prevoznih in motornih škropilnic, naj jih kmetijske zadruge pravočasno nabavijo. V letu 1937 pričakujemo širšo uporabo tehničnih pripomočkov, z zagotovitvijo večjega števila kmetijskih strojev in potrebnega orodja. To bodo kmetijske zadruge lahko nabavile, deloma iz domače proizvodnje, deloma pa iz uvoza. S tem bo omogočeno zadružnim s trojni im odsekom, da bodo lahko s storitvama uspešneje pomagali zasebnemu sektorju. Potrebno je traktorje, ki obstojajo pri kmetijskih zadrugah razbremeniti cestnega prometa, nabaviti za nje priključke in j.ih rabiti izključno za kmetijska dela. Vsa večja posestva socialističnega sektorja so že večinoma sodobno mehanizirana. Največja napaka, da kmetijske zadruge niso dovolj mehanizirane je v tem, da niso mobilizirale finančnih sredstev zadružnikov za razširitev zadružnega strojnega parka, zato sloni danes nabava v glavnem na investicijskih posojilih, katerih anuitete bremenijo strojne storitve. Za nadaljnje povečanje živinorejske proizvodnje bo treba prvenstveno izboljšati kakovost proizvodov. S tem v zvezi je treba izboljšati krmne osnove in pravilneje krmiti, razširiti osemenjevalne mreže in obsežne je zajeti tr/Jne prsežke živine in živalskih proizvodov. 'V letu 1951 je bilo osemenjenih 10.553 krav, z razširitvijo osemenjevalne mreže bo v letu 1957 osemenjenih blizu 15.000 krav. Za nadaljnji razvoj živinoreje je treba nabaviti oziroma zamenjati 120 plemenskih bikov. Prav tako nujen je nakup oziroma zamenjava plemenskih merjascev. Tuberkulozne živali so veliko zlo za živalsko in ljudsko zdravje. Zato je nujno, da se tuberkulozne krave čimprej izločijo iz reje. Za nadaljnji razvoj živinoreje je nujno treba izboljšati pašnike pri Leda vi in Skakovcih. To delo naj bi prevzele kmetijske zadruge. Za razvoj štajerske kokoši je nujno, da kmetijske zadruge nabavijo za svoje proizvajalce valilna jajca ali pa enodnevne piščance. Okrajni investicijski sklad za kmetijstvo bo v letu 1957 znašali 72 milijonov din. Zagotovljen je za kreditiranje investicij kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev in bo dodeljen na podlagi izdelanih programov in rentabilitetnih računov, predvsem za izboljšanje lokalnega tržišča. Sklad za pospeševanje kmetijstva bo znašal v letu 1957 44 milijonov din. Izdelati bo treba dolgoročni program investicij v kmetijstvu ter v ta namen računati s sredstvi iz splošnega investicijskega sklada namenjenega za kmetijstvo, kakor tildi z drugimi sredstvi okraja in občin, državnih posestev ter kmeti jakih zadrug. Program naj se izdela v sodelovanju s kmetijskimi gospodarstvi občinskih ljudskih odborov ter zadružnih organizacij. To delo naj se financira iz kmetijskega sklada v okviru del regionalnega plana Okraja. V letu 1957 se s lem planom odreja odločno ukrepanje za ekonomsko utrditev kmetijskih posestev, in sicer s tem: da se pripravijo ureditveni načrti za kmetijska gospodarstva ter izdelajo natančna proizvodni programi ; da se začne z učinkovito arondacijo posestev z vsemi možnostma zamenjav, odkupov, prodaje itd.; da se za sanacijo nekaterih kmetijskih gospodarstev p odvzame jo učinkoviti ukrepi, kot so podaljšanje rokov odplačevanja investicijskih kreditov v okrajne sklade, prepustitev zemljarine v lastne sklade, dajanje dolgoročnih kreditov; državna posestva morajo posvetiti vso skrb dvigu živinoreje in analizirati stanje rentabilnosti svinje-reje in živinoreje; splošnim kmetijskim zadrugam, okrajni zadružni zvezi ter poslovnim zvezam, kot tudi LO se odreja v letu 1957 še odločnejše vplivanje na pospeševanje kmetijske proizvodnje in to v vlogi ekonomskega organizatorja in investitorja na družbeni osnovi svojih članov. V ta namen naj se pod'vzamejo tilie ukrepi: Splošne kmetijske zadruge naj letos prelomijo s tradicijo malloštevilčnega članstva s tem, da povečajo svoje članstvo v povprečju na 80 % kmečkih proizvajalcev ter v ta namen vodijo ustrezno politiko ristoroa članstvu, organizirajo dosleden odkup vseh kmetijskih pridelkov, organizirajo krajše tečaje o kmetijskih proizvodnih problemih. Zadružne proizvajalne zveze naj usmerjajo kmete zadružnike predvsem na intenzivno poljedelstvo na svoji zemlji in jih vežejo pogodbeno, neposredno na kmetijske zadruge z odkupom pridelkov. Samo s predavanji brez konkretnega zadolževanja v proizvodnji kmetijstva ne bo napredka. V kmetijskih zadrugah naj se iz lastnih in družbenih skladov krepijo skupna proizvajalna sredstva, pospešuje proizvodnja za trg (kreditiranje proizvodnje s tem, da nabavlja semena, agrotehnična sredstva zadružnikom na kredit s pogodbo obvezne oddaje pridelkov); uvajati je treba prakso, da zadruge preko zadružne poslovne zveze neposredno same, brez posebnega posredovalca oskrbujejo tržišča izven okraja. Zato je treba okrepiti prevozni park, sezidati primerna skladišča in razvijati predelovalno delavnost. V ta namen bo treba letos vložiti več sredstev kot doslej. Podpreti je treba zadružnike kmetovalce v proizvodnji s tem, da izboljšujejo svoja gospodarstva s sredstvi iz bančnih kreditov in g krediti zadružnega denarnega zavoda, kamor naj KZ bolj kot doslej vlagajo svoje sklade, namenjene za pospeševanje proizvodnje. Pospeševati skupne obnove sadovnjakov, vinogradov. pašnikov in travnikov in dajati takšnim delom ugodne, dolgoročne kredite tudi iz sklada za pospeševanje kmetijstva ali iz občinskega investicijskega sklada. Proizvodni program KZ im proizvajalnih zadružnih zvez' naj usmerja kmetijsko proizvodnjo zadružnih proizvajalcev. Za izdelavo proizvodnih programov kmetijskih gospodarstev, krneli j sikih zadrug in zvez je treba angažirati DIT kmetijcev. Sklad za pospeševanje kmotijstva naj se usmerja samo v krepitev socialističnega sektorja in za one investicije, ki imajo obči družbeni karakter. Iz tega sklada je nemogoče dajati kredite, še manj pa subvencije zasebnim proizvajalcem, razen za skupne obnove po enotnem načrtu, ki predvideva tudi skupno obdelavo. Za smotrno razvijanje ekonomske baze splošnih kmetijskih zadrug je treba pripraviti v tem letu dolgoročni investicijski program in za to uporabljati razpoložljiva sredstva okraja, občin in zadrug samih. Za letos naj se v ta namen v kmetijskem skladu okraja določijo minimalna sredstva. Občinski ljudski odbori praviloma prepustijo kmetijsikim zadrugam del dobička, ki bi se sicer stekal v občinski proračun, vendar s pogojem, da se ta del dobička uporabi le za pospeševanje kmetijstva. Splošne kmetijske zadruge so dolžne uporabiti del dobička, ki gre v korist njihovega investicijskega sklada po smernicah tega družbenega plana in to po predhodni pritrditvi investicijskih programov s strani okrajne zadružne zveze ter sporazumno s pristojnim občinskim ljudskim odborom. -t. poglavje Gozdarstvo V okraju Murska Sobota je po katastrskih podatkih "h.524 ha gozdov ali 27 % od celokupne površine okraja. Gozdov SLP je 10.345 ha ali 24 % vseh gozdov, zasebnih gozdov pa je 36; 179 ha ali 72 % vseh gozdov. 1 Lesna zaloga in izkoriščanje gozdov Po podatkih inventarizacije gozdov iz leta 1951 znaša v zasebnih gozdovih povprečna lesna zaloga na 1 ha 79 m*, to je komaj 40 % tiste zaloge, ki bi jo glede na naravne faktorje lahiko dosegli. Tako je prirastek na ha temu primerno nizek in znaša le 1,74m3. Po predlogu uprave za gozdarstvo se bo v letošnjem letu sekalo v zasebni h gozdovih 2,8 m3 lesa na ha. Ta količina lesa se seka tako visoko, da se seka poleg tega še 0,6 % zaloge. Tako se zaradi tega lesna zaloga stalno iz leta v leto zmanjšuje. Pri tem naj omenimo, da spadamo med okraje, ki najmočneje izkoriščajo gozdove, kljub temu, da smo glede lesne zaloge med najšibkejšimi okraji v LRS. Stanje v gozdovih SLP je mnogo boljše, ker tu sekamo pod .prirastkom tako, da se v teh gozdovih lesna gmota ne le ohranjuje, ampak tudi zvišuje. Ugodno stanje gozdov SLP bistveno ne vpliva na stanje gozdov v celoti in je še kljub temu kritično. Reševanje lega vprašanja zahteva naporov celotnega gospoda rstva. Tako bi bilo .potrebno za uravnovešenje porabe lesa uvajati hitro rastoče drevesne vrste, predvsem topole, na vseh za to razpoložljivih površinah, kar bi lahko v 25 do 30 letih bistveno povečalo donos gozdov in nadomestilo predvsem les za kurjavo. Varčevanje z lesom za kurjavo bo potrebno v bodoče nadomeščati tudi s premogom, plinom in elektriko. 2 Izkoriščan je gozdov V letu 1957 Po planu sečnje za leto 1957 se bo posekalo v gozdovih SLP 22.200 m3 lesa in v zasebnih gozdovih pa 50.100 m3 neto ali 65.000 m3 bruto mase. Sečnja lesa v gozdovih nedržavnega sektorja: Skupen neto posek lesa bo znašal 50.100 m3 in se bo od tega prodalo 3200m\ V količini za prodajo je vštet tudi jamski les, katerega posek bo znašal 2200 m3• Drnga količina posekanega lesa bo uporabljena za domačo porabo, in sicer 46.900 m3. Plan sečnje lesa v gozdovih SLP: Skupno se lx> posekalo v teh gozdovih 18.900 m3 neto mase in sicer od tega tehničnega lesa: a) za industrijsko potrošnjo 4900 m3, v tej količini je vštet tudi jamski les 400 m3, b) za neindustrijsko potrošnjo pa bo posekanega 3000 m3 lesa. Ostala količina lesa, in sicer 10.400 m3, se bo posekala za drva. 3 Dohodki gozd as tv a Dohodki iz gozdarstva se stekajo od cene lesa na panju iz gozdov SLP, prispevkov, ki jih plačujejo zasebniki od sečnje gozdov in od drugih dohodkov gozdarstva. Celila lesa na panju iz gozdov SLP se formira na podlagi povprečja in sicer za iglavce 5000 din za 1 m3 in za listavce 2000 din za 1 m3. Dohodki od zasebnih gozdov pa se formirajo na .podlagi predpisane tarife. Na podlagi teh cen in sečnih kvot ter sredstev preostalih iz leta 1956, se predvidevajo tile dohodki: Sredstva iz leta 1956 23,618.877 din Dohodki iz gozdov SLP 63,000.000 din Prispevki iz zasebnih gozdov 30,000.000 din Skupaj dohodki iz gospodarstva 116,6)8.877 din Razdelitev sredstev gozdarstva Dohodek gozdarstva se razdeli po določbah zveznega, republiškega in okrajnega družbenega plana takole: Okrajni gozdni sklad 27,014064 din Sredstva za redno vzdrževanje gozdov 57,749.538 din Odvod v proračun OLO 28,700.000 din 12 % omejitev OGS 3,134.208 din Delež republiškega gozdnega sklada 21,067.000 din Skupaj razdelitev izdatkov 116,618.877 din Sredstva okrajnega gozdnega sklada se bodo porabila za investicije v gozdarstvu, in sicer za gradnjo logarnic, cest, za nabavo osnovnih sredistev, za subvencije tujih investicij, ki posredno prispevajo k varčevanju z lesom. Nadalje se bodo uporabila sredstva za ureditev novih drevesnic, za dajanje štipendij in za investicijska posojila gozdnim gospodarskim organizacijam. Iz sredstev za redno vzdrževanje gozdov so predvidena tale dela: V gozdovih SLP «s bo zasadilo 670 sadik, počistilo 493 ha gozda, posekalo in spravilo v lastni režiji 5500 kubičnih metrov lesa in uredilo 17 km gozdnih poti in cest. 'V zasebnih gozdovih se bo zasadilo 657.000 sadik in uredilo 45 km gozdnih poti. Uprava za gozdarstvo ima v oskrbi 5,79 ha gozdnih drevesnic. V letošnjem letu je predvidena ureditev 1 ha drevesnic, im sicer v Ljutomeru. Urejanje gozdov se bo v letu 1957 nadaljevalo in dokončala geodetska izmera gozdov v Apački kotlini. Uredili se bodo tudi gozdovi SLP. Iz teh sredstev se vzdržuje tudi javna gozdarska služba. 5. poglavje Gradbeništvo Obseg gradbenih del bo v letu 1957 povečam za H % v primeri z realizacijo leta 1956 in bo še vedno manjši kot je bil v letu 1955. 1955 1956 1957 Indeks obsega gradbenih del 100 60 66 Temu je pripisati še vseeno zmanjšani investicijski izgradnji od leta 1955, ki se bo v letu 1957 povečala zaradi -večje gradnje stanovanjskih objektov. To bo tudi povzročilo večje povpraševanje po izdelkih gradbene industrije in po gradbeno-obrtniških storitvah. Ker bodo ljudski odbori občin razpolagali z večjimi sredstvi stanovanjskega sklada, bo treba povečati stanovanjsko izgraditev v mestu in na deželi, V ta namen morajo ljudski odbori skrbeti za pravilno iz-'delanie urbanistične načrte za posamezne okoliše in mesta. Gradbena podjetja bi se morala opremiti z lahkimi gradbenimi stroji, predvsem za graditev stanovanjskih objektov, in s transportnimi sredstvi povečati produktivnost diela. Prav tako je treba mehanizirati gradbeno obrt, ki je bila doslej primitivna in zastarela. Za pocenitev v gradbeništvu je treba pritegniti k sodelovanju tudi projektantske organizacije, ki se naj pri izdelavi načrtov izogibajo dragih konstrukcij in izvedb ter že pri tem vplivajo na čim cenejšo gradnjo. Za zmanjšanje gradbenih stroškov je treba predvsem povečati proizvodnost dela v podjetjih, za najmanj 7 %. Odklanjati luksus, ki podražaje gradbene stroške, dosledno vztrajati, da se bodo pogoji, sprejeti na licitacijah izvajali. Gradbena inšpekcija naj zaostri mazdor nad dolom zasebnih gradbenikov, posebno šušmarjev, ki s sVojim slabim delom, neskladnim z načrtom delajo veliko škodo poedincem in družibi. 6. poglavje Trgovina Za leto 1957 se računa zaradi povečane proizvodnje nasploh in povečane kupne moči nekmečkega prebivalstva, da se bo povečal blagovni promet na drobno za 10 %. Pri trgovini na < le belo se pričakuje manjše povečanje promota zato, ker trgovina na drobno že delno nabavlja blago neposredno pri proizvajalcih in bo ta neposredna nabava blaga še bolj prišla do izraza v letošnjem letu Tako se predvideva povečanje blagovnega prometa v trgovini na debelo za 7 %. Gibanje blagovnega prometa po posameznih letih v tisočih din je bilo: Promet v trgovini 1954 1955 1956 1957 na drobno Promet v trgovini 2,780:000 3,574.000 3,663.187 4,029.505 na debelo Indeks prometa 2,172.000 2^371.000 2,283.396 2,445.200 na drobno Indeks prometa 100 128 130 145 . na debelo Verižni indeks prometa 100 109 105 112 na drobno Verižni indeks prometa 100 128 102 110 na debelo 100 109 96 107 Po reorganizacija trgovske mreže leta 1954 se število samostojnih trgovskih organizacij in njihovih poslovainiic stalno zmanjšuje. Primerjava števila samostojnih trgovskih organizacij in poslovalnic po letih je talka: Število samostojnih 1954 1955 1956 1957 trgovskih organizacij 178. 165 15® 145 Število poslovalnic Indeks števila samostojnih trgovskih 285 287 287 276 organizacij Indeks števila 1O0 93 84 80 poslovalnic K» 101 101 97 Prednji podatki so prikazani po stanju vsakega 1. januarja v letu. Predvideno povečanje prometa na drobno v letu 1957 in v nadaljnjih letih ho 'zahtevalo razširitev trgovinskega omrežja, katero število pa v našem okraju iz leta v leto pada. To znižanje se predvsem opaža na podeželju pri trgovinah splošnih kmetijskih zadrug. Dalje bo treba povečati zaloge in izbiro blaga v trgovinah. To je v polni meri omogočeno trgovskim organizacijam le, če se v dovoljni meri izkoristijo razpoložljiva kreditna sredstva, s katerimi si lahko povečajo izbiro in s tem v večji meri zadovoljijo potrošnike. Na področju prometa s kmetijskimi pridelki bo treba še bolj učvrstiti kmetijske zadruge, ki so že v lanskem letu odkupile % tržnih presežkov. V letošnjem letu bo vsekakor treba zboljšati organizacijo odkupa in njegovo popolno zajetje. Odkupljeni kmetijski pridelki naj se usmerjajo v najbližja potrošniška središča, na ta način je mogoče znižati odkupne stroške in s tem razliko med odkupno in prodajno ceno. V trgovini na drobno je bilo do sedaj glede uvajanja družbenega upravljanja malo napravljenega. Treba bo razširiti ustanavljam je potrošniških svetov, ki naj kontroliiojo delo trgovskih organizacij, .posebno pri pravilnem odmerjanju cen in na uporabo skladov trgovine. S pravilnim delovanjem ho mogoče odpraviti marsikatero pomunjkljivost. Investicijska sredstva za leto 1957 se -bodo formirala na enak način in bodo ostala na višini lanskega leta. Posvetiti bo treba več pažnje pravilnemu trošenju teh sredstev. Sredstva tega sklada naj se prvenstveno uporabljajo za objekte in opremo. Prav tako morajo ljudski odbori občin skrbeti za to, da se jim bo vplačani delež vračal za tiste namene, ki bodo koristili za izboljšanje postrežbe potrošnikom. Strokovni kader v trgovini bo treba še nadalje izpopolnjevati, da se bo strokovno še bolj usposobil in bo lahko prispeval k boljši preskrbi s potrošniškim blagom. 7. poglavje Gostinstvo Promet gostinstva in turizma se bo še nadalje večal in se bo v letu 1957 povečal za 4 % ali za^9 % več kot leta 1995. Promet gostinstva po letih se giblje takole: Promet po tekočih cenah 1955 1956 1957 (v OOO din) 635.750 662.500 690.200 Indeks 100 104 109 Verižni indeks 100 104 104 Na zvišanje prometa v gostinstvu bo vplivala v manjši meri povečana kupna moč prebivalstva in manjše povečanje cen novemu pridelku vina. Glede na ugotovitve lanskega leta, da se je število gostov znižalo, bo treba cene za storitve domačim kakor tudi tujim turistom postaviti na primerno višino, ter jih pravočasno objaviti. Tudi pravočasna propaganda koristi večjemu dotoku turistov. V letu 1957 bo še nadalje treba izboljševati gostinske An turistične storitve, posvečati večjo pažnjo družbeni prebrana in kulturni postrežbi. Gostinske organizacije naj smotrneje uporabljajo svoje sklade za samostojno razpolaganje, ki bodo ostali v isti višini lanskega leta. S temi sredstvi naj si organizacije izboljšajo svojo opremo in lokale ter na ta način nudijo gostom kvalitetnejšo in solidno postrežbo. 8. .poglavje Obrt Za leto 1957 se predvideva povečanje obrtniške proizvodnje in storitev od leta 1956 za 3 %. Planirana obrtna proizvodnja in storitve bodo še vsekakor nižje od leta 1955 za 3 %. Temu je vzrok zmanjšanje števila obrtnih delavnic v zasebnem sektorju, ki se je znižalo v letu 1956 za 15 %. Stanje obrtniške proizvodnje bo treba dvigniti v skladu z ravnijo splošnega gospodarskega razvoja. Nujno bo treba ustanavljati nove storitvene obrtne delavnice, predvsem tam, kjer te manjkajo. Enako bo treba obnoviti zastarele obrate, ter s tem omogočiti racionalnejšo zaposlitev delovne sile. Sama preusmeritev investicij v korist družbenega standarda zahteva ]K)večanje in obnavljanje obrtnih delavnic gradbene stroke, ki jo še vedno .primanjkuje. Skrb za razvoj obrti je v celoti prepuščena ljudskim odborom, katerim se od leta 1955 naprej dajejo določena investicijska sredstva za ospeševanje obrtne delavnosti. Ta sredstva se tu pa tam iz opravičenih razlogov niso porabila v svoje namene. Vsekakor pa bo potrebno, da se ta sredstva, to je predvsem tista, ki se stekajo iz obrti socialističnega sektorja, v bodoče vlagajo nazaj za pospeševanje obrti? Poleg tega pa morajo tudi obrtna podjetja in obrati sami z lastnimi sredstvi prispevati svoj delež za izboljšanje obrtniške proizvodnje. V letu 1957 bo na razpolago vseh sredstev, to je sredstev obrtnih organizacij in sredstev ljudskih odborov, fcj se stekajo iz obrti okrog 50,000.000. S temi sredstvi, če se bodo racionalno izkoristila, se bo lahko v marsičem pospešila obrtniška delavnost in prispevalo k izboljšanju gospodarskega položa ja. Za povečanje obrtniške proizvodnje in storitev bo treba posvetiti tudi večjo skrb vzgoji obrtniškega kadra. V ta namen naj se pravilno izkoriščajo skladi za kadre, s katerimi naj bi se omogočila izpopolnitev obrtniških delavnic. V ta namen je treba skrbeti za vzgojo vajenskega kadra in se naj vajenci usmerjajo le v tista podjetja, ki izpolnjujejo potrebne strokovne in tehnične pogoje. Obrtništvo naj se tudi prizadeva bolje nagrajevati delavce tako, da bo to vplivalo na povečanje produktivnosti dela in s tem na povečanje obsega obrtniške delavnosti v socialističnem sektorju, hkrati pa tudi v zasebnem sektorju, ki se bo moral prilagoditi pogojem tržišča. Naloga ljudskih odborov je, da vskladijo družbene obveznosti zasebnega in socialističnega sektorja obrtništva, bar bo omogočalo pod enakimi pogoji skladen razvoj delavnosti obeh sektorjev. Za povečanje obrtniške aktivnosti v okraj« naj občinski ljudski odbori in obrtna zbornica postopajo Po teh načelih:' Večjo sknb kot doslej naj posvetijo razvoju socialistične obrti ter v ta namen izčrpajo investicijske sklade občinskih ljudskih odborov. Razširjajo naj obrtne obrale po principu, da iz malega raste veliko. Storitveno obrtno delavnost, kjer dela en mojster z vajencem ak sam, je treba niže obdavčiti, zato pa davčno bolj obremeniti obrt, ki uspeva kot konjunktura, u. pr. gradbena. Aktivneje je treba zatirati šušmarstvo v obrti. Obrtna zbornica naj pripravi dolgoročni program razvoja obrti. 9. poglavje Investicije Celotni obseg investicij v letu 1957 se bo nekoliko dvignil nad doseženo ravnijo iz leta 1936. Amortizacijski skladi podjetij bodo znatno višji od leta 1956, prav tako bodo nekoliko višja lokalna sredstva in sredstva gospodarskih organizacij. Kakšen pa bo obseg investicij iz splošnega investicijskega dn republiškega sklada še ni znano, ker še niso bila odobrena investicijska posojila. Tako bodo znašali lokalni investicijski skladi, to je okrajni z občinskimi vred 575,670.000 din. Sredstva gospodarskih organizacij bodo znašala 2i2|5,>74.000 din. Ta sredstva se bodo lahko v celoti uporabljala, razen Predpisanih omejitev. Okrajni in občinski investicijski skladi so materialna osnova za komunalno samoupravljanje. Ta sredstva se stekajo iz določenih gospodarskih panog in jih je treba prvenstveno uporabljati za razvoj teh gospodarskih panog, kar je deloma določeno tudi že z zveznimi predpisi. Poleg tega se ta sredstva lahko uporabijo tudi za negospodarske investicije, s katerimi naj bi se izboljšala življenjska raven delovnega človeka. Investicijska politika usmerja sredstva po namenskih skladih na tista področja, ki so odločilna za naš gospodarski razvoj. Da bi se ta sredstva čim bolj pravilno in racionalno izkoriščala, jih je treba uporabljati na podlagi konkretnih perspektivnih investi-cijskih programov. Razen tega je treba zagotoviti tudi boljši pregled nad dotokom in potrošnjo sredstev, organizirati dejansko družbeno upravljanje in omogočiti javno kontrolo potrošnje. Pri razdeljevanju investicijskih sredstev se naj DLO i« Obč. LO ravnajo predvsem po tem: Investicijski sklad za leto 1957 je prvenstveno namenjen industriji (rekonstrukcije m razširitev) kme-hjiskim gospodarstvom ter elektrifikaciji okraja, pri občinah pa še za razvoj obrti. Za vse sklade, tako občinske kot okrajne je treba Predložiti OLO oziroma - Obč. LO natančne in konkretne programe uporabe sredstev v odobritev. Brez odobritve programa črpanja sklada naj banke ne odpro kreditov. Občinski LO oziroma QLO naj zahtevajo od go-sPodarskih organizacij program uporabe skladov gospodarskih podjetij, ki ga naj potrdi delavski svet. “rez dokumentacije in odobritve programa naj banke ne dovolijo črpanje skladov. Stanovanjski sklad naj se ne uporablja za zida-1JJe zasebnih hišic, temveč prvenstveno za gradnjo zadružnih hiš, oziroma za stanovanjsko graditev za jxWrebe podjetij in občin. Onemogočiti je treba osebno poseganje v razdelitev skladov poedincev mimo okrajnega ljudskega, odbora in občinskih ljudskih odborov. Dr ugi del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA MURSKA SOBOTA 10. poglavje Amortizacija Gospodarske organizacije bodo obračunavale amortizacijo za leto 1957 po stopnjah, ki so določene z odlokom o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni List FLRJ, št. 57/54). Ne glede na določbo 1. odstavka bodo plačevale v letu 1957: a) gospodarske organizacije v gozdarstvu in lesui industriji — kot amortizacijo za gozdne pati, ki se uporabljajo tudi za javni promet, samo tisti del, ki je potrebeu za njihovo vzdrževanje, največ pa 100% polne amortizacije; katere gozdne poti se uporabljajo tudi za javni promet, določi svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora; b) 'kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge za gradbene objekte, ki jih ne morejo upo-rabljad, amortizacijo po zVeznem odloku, do višine dela za vzdrževanje; c) amortizacijo do višine dela za vzdrževanje za osnovna sredstva na novo ustanovljenih kmetijskih organizacij, ki so bile po določbah' zveznega družbenega plana za leto 1956 ali za prejšnja leta razglašena za poskusne obrate, 11. poglavje r Prometni davek Gospodarske organizacije bodo plačevale poleg zveznega prometnega davka tudi lokalni prometni davek po stopnjah, ki jih predpiše okrajni oziroma občinski ljudski odbor. Občinski prometni davek od prometa na drobno in od storitev zasebnikom v občini bodo predpisali občinski ljudski odbori s'svojim družbenim planom v okviru pooblastil, ki jih daje zvezni družbeni plan in uredba o prometnem davku. 12. poglavje Ze ml jarima 1 Gospodarske organizacije v okraju Murska Sobota plačujejo zemljarino po stopnji 13 % od (katastrskega dohodika zemljišča. 2 Ne glede na prejšnji odstavek tega poglavja pla- čujejo zemljarino po stopnjah: Selekcijsko posestvo Beltinci 17 % Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona 16 % Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem 20 % Vinogradniško gospodarstvo Kapela 16 % Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer 16 % Kmetijsko gospodarstvo Rakičan 17 % 5 Vsa zemljirina, ki jo plačajo gospodarske organizacije v kmetijski panogi po stopnji 13 %, se prepušča v celoti gospodarskim organizacijam v kmetijstvu za njihove investicijske sklade. Kmetijske organizacije iz 2, točke tega poglavja, pa odvedejo v okrajni investicijski sklad ženil ja rino v odstotkih od katastrskega dohodka po tehle stopnjah: Selekcijsko posestvo Beltinci 4 % Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona 3% Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem 4% Vinogradniško gospodarstvo Kapela 3 % Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer 3% Kmetijstvo gospodarstvo Rakičan 4 % 4 Splošne 'kmetijske zadruge obračunavajo zemlja-rino po stopnji 13 % od katastrskega dohodka zemljišča. 13. poglavje Sredstva za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij 1 Gospodarskim organizacijam, ki delijo svoj dohodek po 3. točki X'VIIl. poglavja zveznega družbenega plana in po' I. do V. razdelku uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, pripada 33 % od sredstev družbenega investicijskega sklada v sklad za samostojno razpolaganje. 2 Trgovska podjetja in trgovine z industrijskim blagom oblikujejo svoj 'sklad za samostojno razpolaganje tako, da izločijo 0,23 % od prometa. Trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi pridelki izločijo 0.5 % od prometa. Trgovska podjetja z nafto in naftnimi derivati 1,3 % od prometa. Trgovska podjetja za promet in odkup z odpadki Ž % od prometa. Gostinska podjetja in gostišča oblikujejo sredstva za samostojno razpolaganje tako, da izločijo 3 % od prometa. 14. .poglavje Plače iz dobička Kmetijske zadruge izločijo iz dela dobička, ki jim pripada po odbitku zvezmega davka in občinskega proračunskega prispevka, delež pri dobičku osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju do višine 63 % od preostalega dobička, z omejitvijo, da delež iz dobička ne sime zuašati več kot eno mesečno plačo po tarifnem pravilniku. V gornjem odstotku je vračunan tudi prispevek za socialno zavarovanje in prispevek za stanovanjski fond. 15. poglavje Sredstva za proračun okraja I Razdelitev prometnega davka 1 Po XIV. poglavju republiškega družbenega plana za leto 1937 Ljudslka republika Slovenija odstopa okraju Murska Sobota: a) prometni davek od vina in žganja, razen v trgovini im gostinstvu, v višini 100 %\ b) prometni davek od zasebnih poklicev 100 %. 2 Za kritje proračunskih izdatkov občin odstopa okraj: a) 100 % prometnega davka, določenega v l'/a, vsem občinam in b) 100 % prometnega davika, določenega v li/b, vsem občinam, plačanega v območju občin. II Razdelitev sredstav, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za proračune okraja in občin 1 Sredstva, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za proračune okraja in občin, po odbitku 15 % deleža republiki, se razdelijo tako, da pripada vsem občinam 100 % sredstev, razen Občini Gornja Radgona 50 % Občini Lendav^ 35 % - Občimi Murska Sobota 50 % HI Razdelitev dohodnine 1 Vplačana dohodnina od kmetijstva se razdeli tako, da se najprej izloči 6 % prispevek za republiški sklad za pospeševanje kmetijstva, 15 % prispevek za okrajni investicijski sklad in 2 % za okrajni gasilski sklad. Preostala dohodnina se razdeli tako, da pripada proračunu občinskih ljudskih odborov: ßekinci 98,7 % Ljutomer 34,3 % Cankova 100.0 % Martjanci 30,0% Gor. Radgona 38,3 % M ur. Sobota 28,7 % Grad 100,0 % Petrovci-Šalovci 74,4 % Lendava 41,2% Videm ob Sčav. 36,1 % 2 Dohodnina obrtnikov in drugib poklicev ter premoženja. ki ostane po izločitvi 2 % okrajnega gasilskega sklada, pripada v celoti občinam. 3 Občinski ljudski odbori predpišejo višino obveznih doklad na katastrski dohodek od zemljišča v odstotkih in sicer: Občina Cankova 6 do 20 % Občina Grad 6 do 20 % Vse druge občine 8 do 20 % 16. poglavje Okrajni investicijski sklad 1 Poleg dohodkov, ki pripadajo okrajnemu investicijskemu skladu po zveznih predpisih o družbenih investicijskih skladih, po zveznih predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij ter po drugih zveznih predpisih se stekajo v letu 1937 v ta sklad še tile dohodki: a) 30 % od sredstev okrajnih investicijskih skladov, ki izvirajo iz dobička gospodarskih organizacij, b) 15 % dohodnine od kmetijstva, c) del zemljarine, ki jo plačujejo kmetijske organizacije po 12. poglavju tega družbenega plana im č) plačilo amiuitet iz okrajnega investicijskega sklada. 2 Doliodki okrajnega iovesticajskegu »klada, ki izvirajo od l‘> % dohodnine kmečkih gos|XKlarstev in zemlja rine kmetijskih organizacij, se sinejo uporabiti samo za investicije v kmetijstvu in se bodo dajali prvenstveno neizgrajenim kmetijskim gospodarskim organizacijam pod ugodnejšimi pogoji. 3 Preostali del investicijskega sklada se uporabi talko, da se da: a) 10 % za elektrifikacijo podeželja, b) del, ki se formira iz gostinstva — gostinstvu, c) preostali del praviloma za investicije v industriji in veletrgovini. Posojilojemalci, ki bodo prejeli kredite iz okrajnega investicijske,ga sklada, morajo imeti najmanj 30 % lastnih sredstev. Posojilo se daje praviloma na 5 Let. Prednost imajo tisti .posojilojemalci, ki že v prvem letu po sklenitvi posojila povečajo proizvodnjo v predmetih za široko potrošnjo. Investicijski sklad, ki se uporabi za elektrifikacijo podeželja, (o je 10 %, se računa od celotnega investicijskega sklada. 4 Za potrebe proračuna okraja se vzame 10 % investicijskega sklada okraja. 17. poglavje Okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva 1 V okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva se stekajo: a) 100 % taksa na delovno živino in pse, b) 55 % od taks: na živinske potne liste, na kmetijske stroje, pa hibridne vinograde, na meljavo žita. 18. poglavje Okrajni cestni skla(i 1 Dohodki okrajnega cestnega sklada so: a) 70 % od taks od vprežnih cestnih vozil, po predpisih o taksah; b) dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam III. reda; c) denarne kazni, plačane zaradi kršitve prometnih predpisov, predpisov o varstvu javnih cest' in zaradi .poškodovanja cest. 2 Sredstva okrajnega cestnega sklada se uporabijo za investicijsko in tekoče vzdrževanje cest in cestnih Objektov. 19. poglavje Vodni sklad 'V vodni sklad se bodo stekala sredstva iz proračuna okraja v znesku 39 milijonov din. Sredstva se bodo uporabljala po predračunu izdatkov. 20. poglavje Gozdni sklad Sredstva gozdnega sklada bodo znašala 67 milijonov din. Uporabila se bodo za investicije v gozdarstvu in sicer za gradnjo logarnic, cest, štipendije, nabavo osnovnih sredstev ter investicijska posojiila gozdnogospodarskim organizacij um. Iz, sredstev gozdnega sklada pripada proračunu okraja 28,700.000 din. 21. poglavje Gasilski sklad 1 V okrajni gasilski sklad se stekajo tile dohodki: a) 2 % od kmečke dohodnine; b) 2 % od dohodnine obrtnikov in drugih poklicev ter premoženja; c) 4 % od požarnovarnostne zavarovalnine, plačane pri DOZ; č) darila. 22. poglavje Sredstva proračuna okraja 1 Sredstva, s katerimi bodo razpolagali okrajni organi v letu 1957, se bodo uatekala iz tehle virov: v (XX) din 1. Del davka od dohodka od kmetijstva 183.571 2. Dol prispevka za proračune iz dobička gospodarskih organizacij • 82.848 3. Posebni prispevek za proračun iz plač 12.253 4. Prometni davek öd davčnih vrednotnic 1.200 5. Državne takse (brez taks na orodje za proizvodnjo, veterinarsko sanitarnih taks in talks za živinske potne liste) 52.000 6. Drugi proračunski dohodki 5.500 7. Neobvezni dohodki v višini realizacije 1955 13.395 8. Skupaj proračunska sredstva 350.767 9. Dotacija občini Grad 3,767 10. Proračunska sredstva ,po odbitku dotacije . 347.000 23. poglavje Sredstva okrajnih skladov 1 Okrajni investicijski sklad v OCX) din a) 15 % od dohodnine kmečkih gospodarstev 67.500 b) Zemljarina od kmetijskih gospodarstev 4.500 c) 50 % družbenega investicijskega sklada 27.465 č) 50 % dobička trgovine na drobno 6.532 d) 50 % dobička gostinstva 45.175 e) anuitete 37.217 Skupaj investicijski sklad 188.389 2 Sklad za pospeševanje kmetijstva a) Taksa na delovno živino in pse 8.000 b) 55 % od taks: na živinske potne liste 605 na kmetijske stroje 4.125 na hibridne vinograde 9.570 na meljavo žita 11.000 c) presežek iz leta 1956 8.000 č) dotacije in drugi dohodki 2.700 Skupaj sklad za pospeševanje kmetijstva 44.000 3 Gozdni sklad a) 100 % od dohodkov: aa) 40 % od cuue stojotlega lesa 20.800 l>b) takse, ki jih plačajo zasebni lastniki in zadruge za sekanje lesa 40.200 Skupaj gozdni sklad 67.000 4 Cestni sklad a) 70 % od taks na vprežna cestna vozila 31.500 b) denarne kazni za prometne prekrške 1.000 c) dohodki od prodane trave, sadja in drevja ob cestah III. reda Skupaj cestni sklad 33.200 5 Ga silski sklad a) 2 % dohodnine od kmetiskih gospodarstev 9.000 b) 2 % od dohodnine drugih poklicev in premoženja 1.120 c) 4 % od premij za požarno zavarovanje 1-900 Skupaj gasilski sklad 12.020 6 Stalni rezervni sklad a) 6 % obvezna rezerva iz leta 1956 46.771 b) ostanek presežka dohodkov iz leta 1956 — Skupaj stalni rezervni sklad 46.771 24. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957. St. 01-3001/1 ' Murska Sobota, dne 12. marca 1957. Predsednik OLO: Franc Rogi 1. r. 173. Na podlagi 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) iu 3. odstavka 26. člena statuta okraja Murska Sobota (Uradni vestnik okraja Murska Sobota, št. 3/56) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 21. maja 1957 sprejel . O D LOK o spremembah in dopolnitvah družbenega plana okraja Murska Sobota za leto 1957 1. člen Družbeni plan okraja Murska Sobota za leto 1957 (Uradni vestnik okraja Murska Sobota, št. 6-12/57) se spremeni tako, da se glasi: 1. V 12. poglavju se v prvem odstavku 1. razdelka namesto >13 %< postavi >10%c. V tem poglavju se črtajo drugi, tretji in četrti razdelek. 2. 15. poglavje se v celoti črta. 3. 14. poglavje se črta. 4. V 15. poglavju se razdelek II/I spremeni tako, da se_glasi: a) Sredstva, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za proračune, se razdelijo tako, da pripada vsem občinam 50% sredstev. b) V tem poglavju se za razdelkom II/l doda nov razdelek III/l, ki se glasi: Sredstva proračunskega prispevka iz posebnega dohodka gospodarskih organizacij, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dohodka, se razdelijo tako, da" se najprej izloči 23 % za republiški proračun. Preostali proračunski prispevek iz osebnih dohodkov pa se razdeli tako, da pripada proračunu občinskih ljudskih odborov: Beltinci 87,7 % Ljutomer 57,0% Cankova 35,7 % Martjanci 78,2 % Gor. Radgona 82,5% Mur. Sobota 49,1 % Grad 100,0 % Petrovci-Šalovcd 50,8 % Lendava 44,2 % Videm ob Sčav. 72,2 % c) Razdelek 111/3 se črta in dosedanja razlika 111/1 in 2 postaneta razdelka I'V/1 in 2. 5. V 16. poglavja se razdelek 1 spremeni in glasi takole: a) Sredstva za okrajni investicijski sklad se bodo natekala iz tehle virov: aa) 15 % dohodnine od kmetijstva, bb) 15 % zemljariue kmetijskih gospodarstev, cc) % % sredstev družbenih investicijskih skladov, čč) plačilo anuitet iz okrajnega investicijskega sklada. b) V razdelku 4 se namesto >10 %< postavi >20 %«. 6. 22. poglavje: Sredstva proračuna okraja 1 Sredstva, s katerimi bodo razpolagali okrajni organi v letu 1957, se bodo natekala iz tehle virov: v 0U0 din 1. Del davka od dohodka od kmetijstva 183.571 2. Del prispevka za proračune iz dobička gospodarskih organizacij 9.000 3. Del proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov 45.408 4. Prometni davek od davčnih vrednotnic 1.200 5. Državne takse (brez taks na orodje za proizvodnjo, veterinarsko sanitarnih taks in taks na živinske potne liste) 52.000 6. Drugi proračunski dohodki 5.500 7. 20 % udeležba na okrajnem investicijskem skladu 29.640 8. 20% udeležba na okrajnem gozdnem skladu 5.983 9. Neobvezni dohodki v višini realizacije 1955 18.029 10. Skupaj proračunska sredstva 350.331 11. Dotacija občini Grad 3.331 12. Proračunska sredstva po odbitku dotacije 347.000 7. 23. poglavje: Sredstva okrajnih skladov 1 Okrajni investicijski sklad a) 15 % od dohodnine kmečkih gospodarstev 67.500 b) 15 % zemljarine kmetijskih gospodarstev 2.856 c) 56 % sredstev družbenih investicij, skladov 50.786 č) anuitete 37.217 Skupaj investicijski sklad 158.359 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem vestniku« okraja Murska Sobota, uporablja pa se od 1. januarja 1957. St. oi/2-3001i/2 Murska Sobota, dne 24. maja 1957. Predsednik OLO: Franc Rogi 1. r. Izdaja Časopisno ealožnl&ko podjetje »Uradni Ust Uta« — Direktor in odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna •Tonetp TomSl&a«. vri p Ljubljani - Naročnina: letno »oo din — Posamezna Številk« do 8 «tram 10 din. vsake nadaljnje 1 strani 8 din več — Reklamacije se uoo«tevajo le mesec dni do izidu posamezne Številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Erjavčeva I5a postni oredal S30 — Telefon: direktor in knjigovodstvo: 20-701 uredništvo tn upravat 23-579 — Čekovni račun: 60-KB-5-2-398