nekaj postaj iz Srednje Evrope (med njim i štiri naše), k a r je v francoski lite- ra tu ri dosti redko, saj se francoski avtorji v splošnem kaj m alo m enijo za izsledke drugih. Nam en avtorjevega dela je analizirati in razjasn iti m ehanizem razvoja kam enih kultur. N ajprej nastanek m lajšega paleolitika ali leptolitika, kak o r ga on im enuje, in dalje razvoj od stopnje do stopnje. V sm islu svoje hipoteze meni, da je m lajši paleolitik rezu ltat počasnega razvoja kam enih oblik in im enuje to »polim orphisme de base«. Cel proces leptolitizacije deli v dva dela. P rv a faza (synthétotype indifférencié) je n astajanje in u v eljav ljan je no­ vih tipov orodja. V drugi fazi (synthétotype différencié) p a se p rej enotna in­ d u strija že loči v več sam ostojnih skupin, ki se razvijajo naprej sicer vzpo­ redno, toda neodvisno druga od druge. Če smo avtorju p ri tipologiji še očitali, da ni upošteval geografske lege, mu m oram o priznati, da je v tem pogledu p ri kulturnem razvoju storil velik korak naprej. Proces leptolitizacije deli nam ­ reč n a več geografskih področij (atlantsko, m editeransko, orientsko, karpatsko in vzhodno evropsko), k jer se synthétotype razvija samostojno. To pomeni, da stoji n a stališču poligenetskega kulturnega razvoja. Eden od važnih avtorjevih zaključkov je tudi, da se m lajše paleolitske kulture razvijajo n a m estu le pod vplivom okolja, ne pa z vdiranjem elem entov drugih k u ltu rn ih skupin. O m enjenih načel seveda ni mogoče k ar tako sprejeti. V endar je p a v n je­ govih pogledih m arsikaj, k ar bodo bodoča raziskovanja lahko s pridom upo­ števala. M. Brodar Sime Batovič, Stariji neolit u Dalmaciji. D issertationes 2, Z adar 1966, 248 strani, nem ški povzetek, 3 sinhronične slike v tekstu, 80 tabel. V predgovoru kaže avtor n a širok problem , ki ga p redstavlja starejši neolitik — im presso keram ika. Pričujoče delo je bilo njegova doktorska disertacija. V uvodu podaja geografsko sliko D alm acije z otoki, obravnava njene m eje in karakteristike sosednjih področij na celini te r vezanost D alm acije prek Ja d ra n ­ skega m orja na A peninski polotok. Izčrpen pregled raziskovanja prazgodovine na dalm atinskih tleh je predm et drugega poglavja, in sicer vse od zadnjih dveh desetletij preteklega stoletja pa do dne zaključka razprave. Vse obdobje do II. svetovne vojne je po njem še kot začetno obdobje raziskovanj; pri tem d aje bistveni poudarek raziskovanju akad. prof. dr. G. N ovaka na najdiščih otoka H vara. Obdobje po II. svetovni vojni je čas načrtnih raziskovanj v okviru danih možnosti. Vsega je danes znanih v Dalm aciji 172 neolitskih najdišč, a sistem atično so raziskovali žal le na šestih najdiščih. Zato im am o danes šele najosnovnejše elem ente za n ad aljn je delo. Neolitik v D alm aciji razpada po današnjem stanju raziskovanj v tri glavne etape: starejši neolitik oziroma im presso ali sm ilčićka k u ltu rn a skupina; srednji neolitik ali danilska kulturna skupina; m laiši neolitik ali hvarska ku ltu rn a skupina. Sledovi najstarejšega neolitika v Dalm aciji so bili odkriti šele po II. svetovni vojni. V tretjem poglavju govori avtor o sedm ih danes znanih najdiščih sta re j­ šega neolitika. N ajveč gradiva in podatkov je dalo predvsem najdišče Smilčič. N ajprej podaja historiat izkopavanj na tem najdišču, nato p a izčrpne strati- grafske podatke raziskanih kvadrantov (blokov). Debelina sloja s kulturnim i ostalinam i se giblje med 35 do 330 cm od površine, različno po kvadrantih. G radivo pripada starejšem u in srednjem u neolitiku. N aselji starejšeg a in sred­ njega neolitika se v nekaterih kvadrantih prekrivata. Obe fazi naselij sta ločeni m ed seboj, le v kvadrantih 42, 55, 56, 64 je z jarkom srednjeneolitskega naselja p reb it sloj starega naselja vse do sterilnih ta l (zdravica). V n ek aterih kvadran­ tih p a je samostojno ugotovljeno naselje starejšega ali srednjega neolitika. Tako je najdišče Smilčič dalo podatke vertikalne in horizontalne stratig rafije. V od­ stav k u o stratigrafiji podrobneje obravnava avtor vse razpoložljive stratigraf- ske podatke od kvadranta do kvadranta. V tem poglavju podaja tudi pregled štirih stopenj danilske kulture; pri tem razdeli tretjo in četrto v podstopnji a in b. Za vsako od teh stopenj danilske k u ltu re navaja karakteristično gradivo. Po gradivu sta prvi dve stopnji znatno slabše zastopani kot zadnji dve. Za četrto m u analiza gradiva kaže, da je m lajša od danes znanih faz na najdišču Danilo. Za to najdišče meni Š. Batovič, da se še ne da dokazati kontinuirano življenje med starejšim in srednjim neolitikom . P odaja značilno gradivo danilske kul- ture naselja v Smilčiču, toda zaen k rat ga, žal, še podaja brez ilustracij. Iz podanih stratigrafskih podatkov je razvidno, da stratigrafija ni tako zanesljiva, kot bi želeli. Posam ezne raziskane površine in njene plasti vključuje v svoje postavljene stopnje danilske kulture, žal, zopet brez ustreznih ilustracij. Res je, da naloga, ki si jo je zastavil, nim a am bicije analizirati danilsko gradivo n a­ selja v Smilčiču, am pak samo im presso kulturo; zato bi bilo m orda bolje, da bi bile značilnosti posam eznih stopenj danilske kulture obdelane posebej z ustreznim dokum entacijskim gradivom . Tak način bi dopuščal konfrontacijo m nenj. V odstavku »G rađevinska djelatnost i tragovi kom unalnog uređenja« avtor obravnava vse gradbeno arheološko gradivo. Sklepa, da je bilo naselje pol­ krožno razporejeno okoli potoka (izvor vode). Hiše so bile nadzem ne in ne- vkopane, stene hiš pa po vsej v erjetnosti neom etane z glino. N ajdena so bila ognjišča, jam e za odpadke itd. N a najdišču v Smilčiču so sorazm erno redki kam eni izdelki, p rav tako je skop koščeni inventar. Za fazo starejšega neolitika v Smilčiču ugotavlja, da je po oblikah, tehnikah in m otivih enako gradivo bilo najdeno v vseh globinah sloja s kulturnim i ostalinam i. Zato meni, da je treba keram iko starejšega neolitika teg a naselja opazovati kot enotno skupino. D alje natančno obravnava tehniko izdelave keram ike, oblike posod, ornam en­ talne tehnike in motive. Im presso m otivi so vezani n a tehnično grobe posode enostavnih oblik, geom etrijski m otivi p a na tehnično finejšo keram iko že diferenciranih oblik. V odstavku »Pokopavanje pokojnika« je obdelano redko osteološko gra­ divo, najdeno n a tem najdišču; gradivo pa ne izvira iz nekropole. V zvezi z najdenim i izoliranim i lobanjam i ali posameznimi kostm i razpravlja o du­ hovnem življenju neolitskega človeka v Dalmaciji. Na podlagi m aterialnih ostankov in na podlagi položaja naselja samega posebej govori o ekonomiki v okviru naselja in o ekonom iki v starejšem neolitiku v Dalm aciji. Za najdiščem Smilčič govori dalje še o drugih najdiščih starejšega neolitika v Dalmaciji, ki im ajo ugotovljeno sam ostojno p last im presso k u ltu re ali p a so dala le po­ sam ične elem ente, tako o najdišču v Ninu, pečini Škarin Sam ograd, Bribiru, D anilu B itinju, M arkovi špilji na otoku H varu in Pečini G udnja pri Stonu na Pelješcu. N adalje obširno obravnava razm erje m ed navedenim i starejše- neolitskim i najdišči v Dalmaciji. V tem odstavku poleg drugega obširno p ri­ kazuje kam eno industrijo in predvsem keram ično gradivo te r meni, da je mogoče slutiti v impresso keram iki tr i razvojne faze, od katerih je zlasti druga jasna. To svoje stališče sooči z m nenji drugih raziskovalcev dalm atinske im ­ presso kulture. Obširno se dotakne problem a odnosa med najdišči impresso kulture v Dalm aciji, na eni strani s severnim Jadranom in na drugi z najdišči v Hercegovini in Črni gori. P ri tem točno daje kronološko prioriteto zadnjih dveh področij. V odstavku »Odnos prem a Starčevo-K oros kompleksu« avtor obširno ra z ­ pravlja o vseh impresso elem entih v raznih starejšeneolitskih kulturah, do U krajine na eni strani in vsega B alkana n a drugi (Grčijo obravnava samo­ stojno), konfrontira razna m nenja in poudarja bistveno razliko impresso kom ­ pleksa v D alm aciji in kom pleksa barbotinske keram ike. Tu je še vrsta drugih elementov, ki natančno ločujejo m ed seboj ta dva neolitska svetova, seveda z upoštevanjem razlik znotraj sam ega prostora, ki je zanj značilna keram ika z barbotinskim okrasom. D alje obravnava im presso elem ente v vsej Grčiji, Italiji, P rednji Aziji. O bširneje se m udi pri italijanski im presso keram iki, n a ­ dalje pri obravnavi im presso keram ike na M alti in v severni Afriki. P rihaja do sklepa, da so na vsem M editeranu bile tri glavne grupacije im presso kera­ mike: zahodna, srednja in vzhodna. Pod znakom vprašanja predpostavlja še četrto skupino na južnoruskem prostoru. Srednjem editeranskem u prostoru p ri­ števa južno Italijo, obale Jadranskega in Jonskega m orja, Tesalijo in Starčevo- Koros kompleks. Slednji območji p rištev a k m editeranski grupi im presso k era­ mike, kar se npr. ne sklada z m nenjem A. Benca. Starčevo-K oros kompleks ali bolje ves prostor, ki ga k arak terizira barbotinska keram ika (vštevši še Cris) ni mogoče p rišteti k nobeni m editeranski skupini. Ta predstavlja svojo speci­ fično kulturno m anifestacijo, katere razvojno vodilo je barbotin, impresso n a ­ čin o rnam entiranja p a je razvojno sekundaren. Po svojem značaju, zlasti pa po razvojnih tendencah je barbotin sam ostojna kultu rn a m anifestacija s svo­ jim lastnim razvojem in ga nikakor ni mogoče prišteti v sklop m editeranskih kultur. Popolnom a pa je utem eljeno m nenje Š. Batoviča, da im a im presso keram ika vzhodne jad ran sk e obale na dom ačih tleh sam ostojen razvoj iz m e- zolitskih kultur. M eni, da se je razvijala v tre h fazah, od k aterih pripadata dve starejšem u in tre tja srednjem u neolitiku. S tarejši neolitik pa se deli v dve varianti, in sicer v eno, ki je razširjena ob obali in im a cardium tehniko orna­ m entiranja te r drugo v notranjosti obalnega pasu, ki ne pozna tega načina ornam entiranja. Za vse tri faze avtor pravilno predpostavlja direkten razvoj, zaenkrat s to pripom bo, da je okvirno zastavljeno tre tira n je tre tje faze raz­ vojno popolnom a utem eljeno, detajlno pa bo mogoče o tem problem u raz­ pravljati, ko bo srednjeneolitsko gradivo objavljeno v celoti. V odstavku »Podrietlo starijeg neolita u Dalm aciji« avtor izrazito zastopa avtohtoni razvoj im presso k u ltu re in m ezolitika na dom ačih tleh. A naliza gradiva in prim erjave so ga privedle do tega edino utem eljenega sklepa. Sorodnosti s soseščino, ki so vidne v starejši fazi, pa so posledica stopnje razvoja kulture, proizvodnjih sredstev, ekonom ike, okolja in ne nazadnje enakih življenjskih pogojev. Konec starejšeg a neolitika ter prehod in razvoj srednjega neolitika v D alm aciji vidi av to r v sam ostojnem , m irnem in postopnem razvoju. Po antropoloških ostankih je ugotovljena etnična kontinuiteta v Sm ilčiču v sta­ rejšem in srednjem neolitiku. V poglavju »Odnos starijeg prem a srednjem neolitu u Dalm aciji« Š. Batovič obravnave vse elem ente, ki govorijo za kontinuiteto razvoja im presso in danil - ske faze. U gotavlja, da na sam em najdišču v Smilčiču krajšega obdobja po­ vezave m ed im presso in danilsko fazo ni, vendar pa kaže, da je zastopano na najdiščih Š k arin Sam ograd in G udnja. V odstavku »Kronologija« obravnava datiran je s staro kom parativno in C-14 metodo. T ako sklepa, da se je im presso keram ika na naši obali razvijala med leti 6000 do 4500 p. n. e. V poslednjem , devetem poglavju Šim e Batovič povzema izsledke in po­ u d arja vlogo najdišča Smilčič v proučevanju neolitika v D alm aciji in na za­ hodnem B alkanu. T. Bregant D. Cannarella II Carso, Invito alia conoscenza della sua preistoria, della sua storia, delle sue belezze. E ditrice »II nostro Carso«, T rieste 1968. Teksta 250 strani, 72 fotografij, 11 profilov in načrtov, 8 risb, 5 razpredelnic, 4 celostranske b arv n e fotografije in 2 tabli. Ta m onografija je razširjeno, dopolnjeno in povsem na novo dokum enti­ rano delo, ki ga je avtor izdal leta 1959 pod naslovom »II Carso e la sua P re ­ istoria«. K njiga je tiskana tipično italijansko razkošno, po vsebinski plati je bolj poljudna in površna, stil pisanja pa je pripovedniški. A vtor knjige, ki je konservator na Z avodu za spomeniško varstvo v Trstu, je hotel pač d ati bralcu le okvirni pregled kraških pojavov in prazgodovinskih dogajanj na ožjem obm očju T ržaškega krasa, čeprav m ora vedno v podkrepitvah in dokum entaciji iskati pomoči n a našem K rasu. K ljub vsem u pa daje knjiga vendarle nekaj novih podatkov in dokum entacije o raziskovanjih kraškega podzem lja onstran naše m eje in je p rav zaradi tega dobrodošel v ir za slovensko speleološko in arheološko vedo. K njigo je av to r razdelil v dva glavna dela. P rv i del, z naslovom »NARAVA« (str. 11— 108), im a šest poglavij, ki s prirodoslovnega vidika obravnavajo kraški svet. K er nisem strokovnjak za poznavanje te strani k rašk e problem atike, bom om enil le glavne značilnosti tega dela knjige. Prvo poglavje je posvečeno geo­ logiji; ta m razp rav lja o stratigrafiji in tektoniki ondotnega k rasa z geološkimi profili in tabelaričnim i pregledi mezozojskih, kenozojskih in k v arta rn ih ter holocenskih plasti z njih glavnim i fosili in petrografskim i značilnostm i. V d ru ­ gem poglavju govori o fosilni kraški hidrografiji (o strugah Tim ava, Glinščice in O sapske Reke). T retje poglavje je posvetil zakrasovanju in kraškim po­ javom v podzem lju in na površju s posebnim poudarkom n a tektonskih in